Paul Verlaine-Vojeslav Mole: Sentimentalen razgovor.
317
po takozvani haplologiji. Haplologija ali izpust zloga se pojavi namreč tam, kjer se snideta dva enaka zloga bodisi s polnim vokalom bodisi s poluglasnikom in se spojita v enega n. pr. bre-menoša iz *bremenonoša (Lasttrager), ikonos iz *ikononos ali kolovoz v gorenjski obliki kovovoz skrčen v kovoz. Dva enaka zloga se pa pokažeta tudi pri mestniku „v Bilčove vesi" (in> IVmju/ioh' blcb),
in to se je skrčilo „v Bilčovesi", iz mestnika se je pa ista haplologija prenesla tudi v druge sklone.-------
Paul Verlaine:
Sentimentalen razgovor.
Iz cikla: Fetes galantes.
Oamoten, hladen stari park molči, dve senci sta tiho skozenj šli.
Oči so mrtve, ustnice so led in komaj je slišen zvok besed.
Samoten, hladen stari park molči, v dveh sencah minulost govori.
—   „Še pomniš ogenj najinih davnin?"
—  ,Čemu pač mi bodi ta spomin?'
—   „Še vedno sen tvoj dušo mojo zre? Še vzbujam ti hrepenenje?" — ,Ne.'
—   „Ah, dnevi sreče najine cvetoče, poljubov plamenečih!" — ,Mogoče.'
—   „Ogrom nadej in sinje to nebo!"
—  ,Nadeje ni in nebo je vse temno.'
In šla sta v nočni neskončni svet, le noč je sama cula njun šepet.
Prevel Vojeslav Mole.
¦2?