Litijski predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Albin Ankon, Martina Kralj, Marjan Sonc, Niko Stamatovski. List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tisk, Kranj Leto XVII. Litija, februar 1976 Številka 2 PREDILNICA LITIJA LET Drage sodelavke čestitamo vam za S. marec Praznovanje naj ima nov pomen Mednarodni ženski dan smo zadnja leta praznovali precej različno z obdarovanjem v delovnih organizacijah in doma, z izleti, nekateri z izleti v tujino in celo z opuščanjem dela na ta dan. Nasplošno pa se je praznovanje nemalokrat sprevrglo v veseljačenje in popivanje v delovnih organizacijah in gostilnah, kjer so moški praznovali v enaki meri kot ženske. Vse prepogosto pa smo ob tem dnevu pozabljale na prvoten namen in pomen ustanoviteljic praznika osmega marca s Klaro Zetkin na čelu, ki so se leta 1910 odločile naj bo osmi marec praznik naprednih žensk, ki se zavedajo kaj je njihova dolžnost in pravica in da aktivno posegajo v družbeno življenje. To naj bo praznik tistih žena, ki so vedno na strani naprednih družbenih sil, ki se bojujejo za socialistični družbeni red brez izkoriščanja. Sedanjemu času je treba poiskati nov pomen in namen praznovanja. Zveza sindikatov mesta Ljubljane je v februarju letos preučila organiziranje praznovanja mednarodnega ženskega dneva. Priporočila, naj ta praznik postane zopet dan političnega osveščanja in ugotavljanja ka. tere naloge so v boju za resnično enakopravnost žensk trenutno najbolj potrebne in najbolj nujne. V delovnih organizacijah naj se organizirajo srečanja proizvajalk — samoupravljalk, ki bi se pogovarjale o svojih problemih, o vlogi ženske v naši samoupravni socialistični družbi, eventuelne prireditve v ta namen pa naj bi bile izrazito politično kulturne. Sredstva, ki so jih delovne organizacije v preteklosti namenjale za praznovanje osmega marca in za obdaritev zaposlenih žensk, pa naj se daruje za nakup aparatur za zdravljenje raka, ali v druge dobrodelne namene. Za kakšno pot se bomo odločile v našem kolektivu? Nemara je predlog sindikatov kar na mestu in bi ga lahko upoštevale tudi v našem kolektivu, saj smo se ob skromnem darilu (ki za 800 žensk kar veliko stane) tudi me redko spomnile na pravi pomen praznika na naše še nerešene probleme. Iz plenuma osnovne organizacijo sindikata Dne 22. januarja 1976 je imela Osnovna organizacija sindikata plenum. Na plenumu so podali svoja poročila predsednik konference Osnovne organizacije sindikata, predsedniki posameznih odborov Osnovnih organizacij sindikata in predsedniki komisij pri sindikatu. Sprejet je bil tudi delovni program, finančni načrt, finančno poročilo in poročilo socialnega fonda. Iz poročila predsednika konference Osnovne organizacije sindikata: V preteklem letu je bila dosežena velika aktivnost članstva kakor tudi konference. To obdobje je bilo bogato,po svoji vsebini in prizadevanju, da se uveljavljajo na vseh področjih družbenoekonomskih odnosov ustavne spremembe in s tem v zvezi socialistični samoupravni sistem, tako v osnovnih organizacijah združenega dela kot v krajevnih skupnostih. Pri vsem tem pa je izredno velikega pomena še nadaljnje razvijanje delegatskega sistema. Sindikate zavezuje k aktivnosti in jim daje mesto v našem družbenem sistemu predvsem X. poglavje temeljnih načel ustave SR Slovenije, sklepi kongresov ZKJ, ter sklepi kongresov ZSS in ZSJ, kot tudi sindikalne liste. V naši dosedanji aktivnosti smo se vključevali v vse faze samoupravnega in družbenega dogovarjanja o ustvarjanju in delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. Sindikat se je aktivno vključil z drugimi organizacijami v pripravo in izvajanje volitev v delavski svet in druge samoupravne organe. Poprečen odstotek udeležbe na volitvah je bil 86,01. V sindikatih smo se posebej zavzemali za hitrejšo razreševanje življenjske ravni delovnih ljudi. Zato smo aktivno sodelovali v vseh fazah uveljavljanja in sprejemanja samoupravnih aktov sindikalne liste. Z enako zavzetostjo smo aktivno sodelovali pri razpravi in sprejemanju Samoupravnega sporazuma na področju stanovanjskega gospodarstva. Nadalje je dal sindikat tudi podporo odboru za stanovanjska vprašanja glede socialno ogroženih. Ugotovimo lahko, da so se že pokazali pozitivni rezultati na tem področju. Zavzemali se bomo, da se tudi v prihodnje razrešujejo vsa tista vprašanja, ki zadevajo hitrejše reševanje življenjske ravni delavcev, zlasti tistih z nizkimi osebnimi dohodki, da se še bolj kot doslej uveljavljajo solidarnost in medsebojna vzajemnost, kakor tudi odpravljajo prevelike socialne razlike. Sedaj poteka prvo leto, kar smo na novo organizirani v 4 samostojne organizirane sindikate. S tem se je sindikalna zavest še bolj poglobila in samo organizacija približala delovnemu človeku. Konferenca je usmerjevala in povezovala delo posameznih odborov, ravno tako pa je prenašala razne naloge, ki so bile zadane od občinskega sindikalnega sveta. Razne akcije pa so potekale tudi v obratni smeri to je od sindikalnih odborov na konferenco in dalje do občinskega sveta (npr. razne ankete). Konferenca sindikata je imela 19 sej. Nekatere teh sej so bile razširjene, kar pomeni, da so na teh sejah sodelovali tudi predstavniki mladine, ZK in predstavniki samoupravnih organov. Minilo je šele eno leto, kar smo organizirani v štiri osnovne organizacije sindikata, zato delo v teh organizacijah še ni zaživelo. Aktivneje Predsednik konference OOS tov. ing. Pavle Koprivnikar je pričel z delom le drugi odbor osnovne organizacije sindikata t. j. oddelki predilnic, ki štejejo skupaj 345 članov in so vsi člani sindikata. Iz poročila predsednika II. odbora osnovne organizacije sindikata: Razprava o Pravilniku delavske kontrole, na katerega prisotni niso imeli pripomb in dopolnil. Razprava o samoupravnem sporazumu o dodeljevanju stanovanj in kreditov za gradnjo in nakup stanovanj. Razprava po tem vprašanju je bila zelo živahna, predvsem je nov način točkovanja naletel na pozitiven odziv pri mladih delavcih, ki nimajo v podjetju dolge delovne dobe. Izdelan je bil tudi predlog kandidatov, katerim naj se podelijo odlikovanja ob tridesetletnici zmage nad fašizmom. Izbranih je bilo 11 članov, ki so imeli najdaljšo delovno dobo, ter so aktivno sodelovali v samoupravnih organih ter družbenopolitičnih organizacijah. Iz poročil predsednikov posameznih komisij: Komisija za pomoč članom podjetja: Komisija za pomoč članom podjetja se je sestala trikrat v letu 1975. Pomoč so dodelili tistim članom kolektiva, ki so bili 2 ali več mesecev v bolniškem staležu in sicer po 200.— din, samohranilkam pa po 300.— din. Skupno je bilo 85 takih primerov, od tega 12 takih, ki so dobili pomoč 2-krat v letu. Pomoč so dobili tudi socialno ogroženi in sicer od 600j— do 1.000.— din, komisija pa je bolnike obiskala na domu in tudi v bolnišnicah. Komisija za oddih in rekreacijo: Komisija za oddih in rekreacijo je odobrila brezplač- delavcem in Gozd Martuljku 6 delavcem. Brezplačno letovanje je koristilo v Novigradu 44 delavcev in 5 delavcev v Gozd Martuljku. V plan za leto 1976 je komisija vključila tudi letovanje v naravnih zdraviliščih za delavce, ki jim je zdravljenje v naravnih zdraviliščih nujno potrebno. Gospodarska komisija je organizirala srečanje z našimi upokojenci, organizirala Dedka Mraza za otroke članov naše organizacije združenega dela, dan samoupravljalcev, tovarniški praznik pa smo praznovali tako, da smo delali za potrebe krajevne skupnosti. Komisija za šport in rekreacijo je organizirala več tekmovanj ob raznih priložnostih. O uspešnosti teh tekmovanj in delavskih športnih iger nam govore razne zmage med kolektivi, priznanje, diplome in pokali, ki so jih osvojili člani naše organizacije združenega dela. V letu 1976 bomo organizirali prvenstvo tovarne v vseh disciplinah, saj bomo praznovali 90-letnico obstoja podjetja. Iz delovnega programa osnovnih organizacij za leto 1976 Organizirani smo v 4 osnovne organizacije sindikata, ki združujejo naslednje oddelke: — predpredilnica (čistilnica, čistilnica odpadkov, mikalni-ca in česalnica) — predilnice — sukalnica (vlagalnica in stročnama z zbiralnico cevk) — ostale službe (uprava, menza, vzdrževanje itd.). — Komisijam konference so se izpopolnili pravilniki in delokrogi. Dobili smo novega hišnika v sindikalni dvorani na Stavbah in novega gospodarja. — Sindikalna organizacija bo sodelovala in spremljala nadaljnje delo pri integracijskem povezovanju Predilnice Litija z ostalimi tekstilimi podjetji. — Nadalje bo sodelovala pri izdelavi samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih aktih, ki jih podjetje še nima. —- Sindikalna organizacija bo aktivneje sodelovala na področju varstva pri delu in zdravstvenega varstva zlasti pa še sodelovala pri sprejetju novega sporazuma o varstvu pri delu in dajala predloge ukrepov za izboljšanje razmer, — Tesno sodelovanje pri ukinitvi nočnega dela žena, varstva otrok in družbene prehrane. Čimprej uresničiti program investicij v objekte in stroje, kjer bi se zaposlila ženska delovna sila in odpravilo nočno delo žena. Vsestransko sodelovanje z organi v podjetju in občini za nadaljnje izboljšanje varstva predvsem v popoldanskem in nočnem času. — Sodelovanje s samoupravnimi organi, še posebej z delavsko kontrolo. Potrebno je sodelovanje no letovanje v Novigradu 50 pri oblikovanju kadrovske politike v podjetju pri razpisih vodilnih delovnih mest, pri izobraževanju in izobraževalnih tečajih za novoizvoljene člane izvršilnih organov OO sindikata in delegate. — Pomoč članom kolektiva pri uveljavljanju pravic pri v podjetju ter dajanje mnenj zastopanju na raznih organih v podjetju ter dajanje mnenj o zahtevah za uveljavljanje varstva pravic pred dokončno rešitvijo. — Sindikalna organizacija mora zagotoviti sodelovanje našim delavcem na tekstiliadi in sindikalnih športnih igrah in za sodelovanje zagotoviti potrebne športne rekvizite in sredstva. FINANČNI NAČRT OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA PREDILNICE LITIJA za leto 1976 I. D O H D K I Predvideno 1. 40% od pobrane članarine 100.830,— din 2. Prispevki drugih organov in organizacij 120.000,— din 3. Drugi dohodki 48.600,— din Skupaj dohodki 269.430,— din II. IZDATKI 1. Sindikalne seje, sestanki, skupščina, občni zbor 4.000v— din 2. Naročnina na Delavsko enotnost in drugi sindikalni tisk 3.000,— din 3. Izobraževanje članov sindikalne organizacije za delo v sindikatih 15.000,— din 4. Občasna pomoč članom kolektiva v izrednih primerih 60.000,— din 5. Pravna pomoč članom sindikata 5.000,— din 6. Nujni izdatki za športno-rekreativno dejavnost sindikata 15.000,— din 7. Kulturna dejavnost sindikalne organizacije 5.000.!— din 8. Organiziranje proslav (dan republ., 1. maj itd.) 9.000.— din 9. Finančna sredstva za skupne akcije z drugimi organizacijami 125.000,— din 10. Osebni dohodki (nagrade, honorarji) 15.000,— din 11. Materialni stroški (pisarniški material, bančni stroški, reprezentanca) 5.000,— din 12j Drugi izdatki v zvezi z uresničevanjem sindikalnih nalog 5.000.— din IZDATKI SKUPAJ 266.000,— din 13. Prispevek za financiranje konference OOS ali koordinacijskega telesa SOZD 3.430,— din VSE SKUPAJ 269.430,— din FINANČNO POROČILO OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA PREDILNICE LITIJA z dne 21.12. 1975 IZDATKI: Stroški dvorane (elektrika, premog, honorar hišnika) 27344,20 din Venci, podpore članom kolektiva, okrevanje 52.337.— din Izleti, pogostitve, rekreacija 17.036,65 din Stroški prireditev (ples pred., pogostitev upokojencev, Dedek Mraz, Dan žena) 227.124,60 din Plačila raznih prodaj 120.761 .— din Dotacija društvom in seminar 3.400,— din Plačila posojil SF in posojila 110.700,—din Razni stroški (dnevnice, honorarji, prispevki, naročnina na časopis, revije 8.468,90 din Skupaj 567.172,35 din SALDO 31.12.1975 190.329,60 din Skupaj 757.501,95 din DOHODKI: SALDO 31.12.1974 121.858,45 din Članarina sindikata 100.831,—din Najemnina za sindikalno dvorano 25.600 — din Dohodki prireditev 15.133,70 din Dohodki raznih prodaj 97.851,35 din Dotacija 332.302,30 din Razni dohodki (vrnjena posojila, odškodnine, obresti) 63.925,15 din Skupaj 757.501,95 din IZ POROČILA SOCIALNEGA FONDA: V letu 1975 je bilo 620 članov socialnega fonda, ki so vložili 294.548,20 din, izposodili pa 184.810.— din. Plenumu je prisostvoval tudi predstavnik občinskega sindikalnega sveta tov. Pungerčar Slavko in poudaril, da je z delom sindikata v našem podjetju osebno zelo zadovoljen, da pa j«5 v bodoče potrebno še tesnejše sodelovanje med sindikatom in ostalimi samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju. Bomo dobili soglasje za nočno delo žena? Leta 1976 poteče z mednarodno konvencijo podpisan rok za odpravo nočnega dela žena. Na osnovi predloženih zahtevkov Republiškemu sekretariatu za delo je razvidno, da tudi še po letu 1978 v Sloveniji ne bo mogoče odpraviti nočnega dela v Mariborski tekstilni tovarni, kjer dela ponoči še 350 žena, v Almiri Radovljica in Predilnici Litija, kjer smo za leto 1976 prosili soglasje za delo 593 žena v nočni izmeni. V sredo, 4. februarja letos je bil na pobudo republiškega odbora sindikata tekstilnih delavcev in Republiškega srekretariata za delo sklican v našem podjetju pogovor o možnostih za odpravo nočnega dela žena. Predstavniki teh organov so ga sklicali zato, da bi se na licu mesta seznanili s programom in možnostmi za rešitev tega problema. Mednarodna konvencija, katero je podpisala tudi naša država, nas zavezuje odpraviti takšno delo do leta 1978. Naš srednjeročni program razvoja podjetja, ki je istočasno tudi sanacijski program za odpravo nočnega dela, pa predvideva ukinitev nočnega dela z letom 1980 in še to pogojeno s finančnimi sredstvi. Naše podjetje so na omenjenih razgovorih zastopali predstavniki samoupravnih organov, sindikata, Zveze komunistov, delavke tri in štiri izmenskega dela v proizvodnji, vodilni delavci in kadrovska služba. V razgovoru smo pojasnili da je odprava nočnega dela pri nas možna edino z uresničitvijo srednjeročnega razvojnega programa do leta 1980, to je z zgraditvijo nove predilnice sintetike. Le na ta način bi lahko tudi nadalje ekonomično poslovali, zaposlili delovno silo tretje izmene in zaradi povečane produktivnosti na sodobnih strojih obdržali enako višino osebnih dohodkov kot jih imamo sedaj skupaj z dodatkom za nočno delo. Drugačna rešitev, s posamičnim nakupom strojev pri nas ne pride v poštev, ker proizvodni postopek zaradi uskladitve medfazne proizvodnje zahteva nakup opreme od pripra- ve proizvodnje do končne faze ter v zvezi s tem izgradnjo nove proizvodne hale. Za to pa bi po najnovejših izračunih potrebovali 40 milijard starih dinarjev. Tolikšnih sredstev ne moremo ustvariti v tako kratkem času, zmožni pa bi bili iz sproti ustvarjenih sredstev prevzeti obveznosti odplačila dolgoročnejšega kredita (nad deset let), za kar naj bi pokazala več razumevanja tudi družba. Predstavniki republiškega sekretariata za delo in republiškega sindikata so opozorili na to, da je bil sedanji zahtevek preveč šablonsko izdelan in premalo poudarjene in prikazane težave, ki jih imamo z odpravo nočnega dela. Zato je treba republiškemu sindikatu čimprej posredovati dodatno bolj temeljito obrazložitev in povzetke omenjenih razgovorov, da jih bodo uporabili kot utemeljitev k obravnavi naše vloge. Ob zaključku razgovorov so nakazali možnost, da bomo za letošnje leto na osnovi dodatne in obširnejše obrazložitve pogojev verjetno še dobili dovoljenje za nočno delo — za naslednje leto pa le pod pogojem, če bo očitno prikazano, da se že zmanjšuje število žena v nočnem delu. Gostje so si ogledali tudi proizvodne prostore, kjer naše žene delajo ponoči in so delovne pogoje ugodno ocenili, prav tako varstvo pri delu in skrb za družbeni stan dard. Republiški odbor sindikata pripravlja v tem času gradivo za razpravo v Republiški skupščini ter predloge za reševanje problema nočnega dela žena. Zato je treba vsaj v prihodnjih dveh mesecih izdelati natančen sanacijski program za odpravo nočnega dela, opredeljen na posamezne etape in tudi finančno ovrednotiti posamezne faze uresničevanja programa. Kot kaže je Predilnica Litija tako po številu žena kot po možnostih za odpravo nočnega dela najtrši oreh. Imamo pa občutek, da nam je »družba« prav v letošnjem letu pripravljena prisluhniti. Bomo ujeli korak, to je sedaj vprašanje. Strokovne službe, samoupravni organi in vse prizadete delavke naj vodijo skrb za pravočasno izdelavo sanacijskega programa in za skrbno zasnovano akcijo. Mogoče bi naša sindikalna organizacija prevzela del skrbi in dolžnosti nase in imenovala poseben akcij- V mesecu januarju je bila delovna in volilna konferenca 00 ZK v naši OZD. Pregled dveletne mandatne dobe dela njenega vodstva je bil zadovoljiv. Iz poročila je bila razvidno, da je bila OO ZK prisotna pri vse dogajanjih. Iz tega sledi, da je program de- la ZK dober, da se vedno bolj uveljavlja, saj ima jasen cilj: graditev samoupravnega socializma na vseh področjih. Vedno in povsod se bori za Razlogi Od 131.000 žena, ki delajo v industriji, jih tekstilna zaposluje 21 %, ali več kot 37 tisoč. V sami tekstilni industriji dela 76 % žensk, od teh ponoči še vedno 14,2 %, ali dvakrat več kot je poprečje za idustrijo. Kljub visokim številkam pa je treba priznati, da se je število žena, ki delajo v nočnih izmenah, v zadnjih letih zmanjšalo za okrog 35 %. To pa nikakor ni malo, glede na to, da je tekstilna idustrija nizko akumulativna ter težko daje potrebna finančna sredstva za modernizacijo in nabavo novih strojev, s katerimi bi rentabilno poslovala v dveh izmenah. Drugi razlogi, ki preprečujejo tovarnam, da bi se odrekale nočnemu delu žena, so še: ozka grla v proizvodnji, delovna mesta, za katera je potrebna ženska spretnost, problem druge zaposlitve žena, sezonsko povečanje prodaje, pomanjkanje strojnih kapacitet in podobno. Glede na vse te razloge kajpak ni težko ugotoviti, da je nočno delo žensk pri nas pravza prav bolj ekonomski kot socialni problem. Razumljivo je torej, da je ukinjanje nočnega dela žensk, ki je kljub raznim nočnim dodatkom, še vedno neke vrste oblika izkoriščanja žena, dolgotrajnejša in postopna naloga, katere rešitev je odvisna od vlaganja v moder- ski odbor, ki bo pospeševal delo na uresničevanju programa v podjetju in spremljal dogodke v republiškem merilu ter snoval potrebne akcije za uresničitev tega, za nas tako pomembnega načrta v podjetju. M. Kralj delovnega človeka, za uveljavljanje njegovih pravic in za zgraditev njega samega, da bo res postal upravljalec in užival sadove svojega dela. Tudi znotraj ZK se vedno bolj krepi enotnost članstva, pravilen pristop k reševanju posameznih nalog in uveljavljanje organizacije ZK kot take. Zato tudi uživa zaupanje ostalega članstva kolektiva. Dokaz temu je pristop 22 čla- so jasni nizacijo proizvodnje. To ukinjanje verjetno ne bo končano naslednje leto, kot je bilo predvideno. Poleg tega pa zaradi visokih cen sodobne strojne opreme lastna investicijska sredstva ne bodo Pri Republiškem odboru sindikata delavcev tekstilne industrije Slovenije je ponovno oživelo delo za beneficira-nje delovne dobe v tekstilni industriji. Za to imenovan odbor je že imel prve sestanke. Kot smo zvedeli, je delo usmerjeno predvsem v možnosti skrajšanja delovne dobe za določena delovna mesta v tekstilni industriji. Ker se je pred leti naše podjetje že zavzemalo za skrajšano delovno dobo svojih delavk, je treba ponovno čimprej stopiti v stik in postaviti naše predloge republiškemu odboru sindikata, posebno še, ker smo se zavzemali za benificiranje na osnovi dolgotrajnega nočnega dela žena v težkih delovnih pogojih in ne toliko na osnovi delovnih mest v predilnici. nov neposrednih delavcev v vrste ZK. Posebno razveseljivo je to, da so to sami mladi tovariši in tovarišice, ki so se vključili v našo tako pomembno ZK. Postali so del nje, vključili so se v avantgardo delavskega razreda, postali so mladi borci samoupravnega sistema. Niso pomišljali na obveznosti, ko so sprejemali članstvo. S svojim delom bodo dokazali, da so vredni zaupanja, ki jim ga je izkazala ZK. Delo, ki stoji pred komunisti, je zasnovano na zelo širokem področju. V OZD je cela vrsta samoupravnih organov, kjer je treba čutiti aktivnost članov ZK. Dalje v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih svetih v zboru delegacij, mladinski organizaciji in sindikatu. V ta sestav sodijo še razna športna društva, v katerih se morajo člani ZK tudi uveljaviti. Aktivnost novih članov se bo zato lahko izkazovala na ddkaj širokem področju dela. Seveda pa jim moramo starejši člani pomagati, ne smemo jih pustiti same, ampak jih moramo zainteresirati za delo. Mislim, da bo organizacija kot celota odgovorna za nove člane, posebno pa še vodstvo organizacije, ki jih mora vključevati v reševanje svojih nalog. Pri tem pa seveda ne sme pozabiti na kontroliranje izvrševanja nalog ter sproti obravnavati vse pomanjkljivosti. Samo na tak način bomo krepili celotno organizacijo ZK in delavnost vseh njenih članov. zadostovala in delovne organizacije pri reševanju tega vprašanja ne bodo uspele brez podpore drugih družbenih dejavnikov. Tako je v članku »Živi lahko le moderna proizvodnja« komentiral problem nočnega dela žena Gospodarski vestnik v letošnji januarski številki. Sortimi stroj za cevke zelo olajša delo snemalkam Delegati na plenumu Krepitev vrst Z K Ponovno oživelo delo Benificirana delovna doba Uspešno gašenje požara predilniških gasilcev v obrala družbene prehrane Ob 21.10 so ognjeni zublji zažareli nebo nad drvarnico predilniške menze. Požar je javila vratarju Štrus Rudolfu delavka v laboratoriju, Kosmač Marinka. Vratar je o požaru takoj obvestil dežurnega gasilca Zupan Rudolfa, ki je takoj prevzel vodstvo gašenja požara. Požar se je naglo širil na objekt skladišča menze in na nadstrešje, med skladiščem in menzo. Grozila je neposredna nevarnost, da bo pogorelo skladišče skupno z menzo. Takoj ob nastanku požara so pritekli iz zgornjega nadstropja skladišča stanovalci. Trombevska Ljudmila je v naglici po stopnicah reševala imetje pred uničenjem. Femc Marija pa je v strahu trepetala v sobici, kjer stanuje. Vratar je s pomočjo siren, ki so v oddelkih, obvestil desetino o požaru. S triminutnim enakomernim piskom sirene so bili tudi prebivalci Litije obveščeni o požaru. GAŠENJE POŽARA njim gasilskim društvom za pripravljenost pomagati v nesreči. Požar je bil ob 22. uri po-gašen. Do 2. ure je tlelo še otrešje skladišča menze, ki pa je bilo s pomočjo vode iz tlačne C cevi iz vodnega hidranta pogašeno. Pri gašenju požara ni bilo večjih napak. Pri poveljevanju je bil še premalo koriščen zvočnik-Ge-ofon. Ob razširitvi požara bi morala biti gasilska desetina v popolni gasilski opremi. Zaradi 'splošne os vetij itve dvorišča, desetina ni uporabljala akumulatorskih svetilk. Na splošno moramo poudariti, da je bila akcija gasilcev hitra in učinkovita. Po prvih ugotovitvah je nastal požar v levem delu drvarnice, ki jo uporabljata stranki Femc Marija in Trombevska Ljudmila, ki stanujeta v prvem nadstropju skladišča menze. Stranki imata že odločbi za preselitev v primernejša stanovanja. Ob požaru je zgorela drvarnica, del strehe skladišča menze, del nadstreška med menzo in skladiščem. Poškodovano je bilo tudi okensko steklo na zgradbi sukalnice. V drvarnici je zgorelo orodje in drugi material, last menze. Celotna škoda zaradi požara znaša ca 72.000 din. Ob uspešni intervenciji gasilcev je bilo obvarovanega za najmanj 1,000.000 din premoženja. Vzrok nastanka požara še ni ugotovljen. Poleg podjetja raziskuje vzroke požara tudi komisija Republiškega sekretariata za notranje zadeve. Za preprečevanje tovrstnih požarov je potrebna večkratna osebna in družbena kontrola nad uporabo odprtega ognja. S pomočjo vzgoje pa moramo utrjevati odgovornost slehernega člana delovne organizacije do preventivnega gasilskega varstva. F. Lesjak Novi predpisi iz požarnega varstva Zbrana gasilska desetina je takoj pričela z gašenjem. Pred gašenjem je dežurni električar Vizlar Jože izključil električni tok. Komotar in drugi gasilci so iz butanske postaje ob menzi odstranili 12 butanskih jeklenk, ker je obstajala nevarnost razširitve požara na objekt menze in butansko postajo. Požar je gasilo 23 članov gasilskih desetin. Pri gašenju so se odlikovali posamezniki, ki niso zaposlen v podjetju: Blažič Ivan, Mandelj Franci in drugi. Prvi so začeli gasiti delavci iz sukalnice. Iz zidnega hidranta so skozi zasilni izhod sukalnice položili C cev in gasili požar iz severne -strani. Drugi gasilski napad je bil izveden z dvema napadalnima skupinama, is pomočjo električne črpalke, zmogljivosti 12001 vode na minuto. Tretja skupina je iz hidrantov sukalnice položila C cevi preko stopnic, na streho sukalnice in pričela gasiti ostrešje gorečega objekta. Med gašenjem so delavke v sukalnici iz strojev, ogroženih od požara, odstranile na-vitke isintetike in drugih gorljivih snovi. Zaradi toplotnega žarčen j a je namreč pokalo okensko steklo sukalnice in je grozila nevarnost razširitve požara v oddelek sukalnice. Poveljnik ObGZ Litija tov. Zupan Viktor je iz gasilskega doma Litija aktiviral, z znakom za večji požar sireno. Na znak sirene so množično hiteli občani Litije proti podjetju. V 25 minutah od nastanka požara so dospele v Predilnico Litija z gasilskimi vozili desetine iz Litije, Šmartna pri Litiji, Kresnic in Kostrev-nice. Zaradi uspešne akcije predilniških gasilcev, so bile gasilske desetine zunanjih gasilskih društev samo v pripravnem stanju. S tega mesta se toplo zahvalimo zuna- V Uradnem listu SRS štev. 2 z dne 28. 1. 1976 je izšel Zakon o varstvu pred požarom, ki je nadomestil sedanji Zakon o varstvu pred požarom in o gasilstvu in ki je bil objavljen v Uradnem listu 46/70 z dne 30. 12. 1970. Novi zakon o požarnem varstvu je usklajen z ustavnimi predpisi in med drugim določa v prehodnih določbah, da prične veljati 28. 2. 1976. Organizacije združenega dela in drugi organi, ki morajo imeti pravil- nike o varstvu pred požarom, pa so dolžne, da v enem letu po uveljavitvi tega zakona sprejmejo pravilnike o požarnem varstvu. V naši delovni organizaciji smo sprejeli pravilnik o požarnem redu maja 1971. Ta pravilnik bomo morali zatorej uskladiti z novim zakonom, ki pa ne doprinaša posebnih sprememb. Po zakonu o varstvu pred požarom, ki vsebuje splošne določbe preventivne ukrepe za varnost pred požari požarno inšpekcijo samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom gasilske organizacije gašenje požarov in reševanje povračila gasilska tehnična sredstva financiranje varstva pred požarom kazenske določbe prehodne in končne določbe je varstvo pred požarom de- javnost posebnega družbenega pomena. Delovni ljudje in občani v OZD in drugih organizacijah ter v krajevnih in drugih skupnostih imajo pravico in dolžnost, da na temelju družbene samozaščite varujejo pred požarom družbeno premoženje ter življenje in premoženje občanov. Organizacije združenega dela in druge organizacije, državni organi, druge pravne osebe in občani morajo uresničevati ukrepe za varstvo pred požarom, iki jih določa zakon ali drugi predpisi in sodelovati pri gašenju požara in reševanju ljudi in premoženja z orodjem in drugimi sredstvi za gašenje. Operativno delo v zvezi z /arstvom pred požarom >pravljajo gasilske organiza-;ije, preventivno delo pa gasilske organizacije združenega dela in druge organizacije, Iržavni oraani in občani. Za gasilske organizacije po tem zakonu se štejejo poklicne in prostovoljne gasilske enote ter gasilska društva in njihove zveze. Gasilske enote morajo imeti potrebno opremo in tehnična sredstva, s katerimi so sposobne izpolniti naloge s svojega delovnega področja. Pripadniki gasilskih enot morajo biti strokovno usposobljeni za gašenje požara m reševanje ljudi in premoženja. Samoupravne interesne skupnosti S tem zakonom se določa obveznost ustanovitve občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom in Zveze samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom in Zveze samoupravnih interesnih skupnosti SR Slovenije za varstvo pred požarom. Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom so nosilke družbene samozaščite na področju varstva pred požarom. Delavci in drugi delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih urejajo medsebojna razmerja in usklajujejo svoje in skupne interese na področju varstva pred požarom s samoupravnimi sporazumi. Organizacije, ki proizvajajo, uporabljajo ali skladiščijo večje količine vnetljivih tekočin, eksplozivnih snovi, morajo imeti svojo gasilsko enoto. Organizacije združenega dela in druge organizacije, državni organi in samostojni obrtniki morajo sistematično poučevati is voj e delavce o požarnih nevarnostih in ukrepih za varnost pred požarom v organizaciji oziroma delavnici ter o načinu uporabljanja razpoložljivih sredstev za gašenje požara. Organizacije združenega dela in druge organizacije, državni organi ter hišni sveti morajo organizirati in trajno opravljati kontrolo nad izvajanjem ukrepov in izpolnjevanjem pogojev, ki so predpisani s tem zakonom. Kadar je nevarnost, da izbruhne požar, posebno velika ali kadar bi požar ogrozil življenje velikega števila ljudi, je treba poleg uresničevanja predpisanih ukrepov za varnost pred požarom organizirati gasilsko stražo. Gasilska straža nadzoruje, ali so izvedeni predpisani ukrepi za preprečitev požara, če pa izbruhne požar, mora ukrepati oz. ukreniti vse, kar je potrebno za gašenje požara in reševanje ter takoj obvestiti o požaru najbližjo gasilsko enoto. Gasilske organizacije V gasilskih društvih in zvezah uresničujejo delovni ljudje posebne potrebe na področju varstva pred požarom, se združujejo v gasilskih društvih in poslujejo v skladu s predpisi zakona o društvih. Gasilske enote so prostovoljne in poklicne. Organizirajo se po teritorialnem načelu ali industrijskem načelu ter imamo tako teritorialne gasilske enote in industrijske gasilske enote. Teritorialne ustanavljajo Skupnosti za varstvo pred požarom, industrijske poklicne enote pa organizirajo organizacije združenega dela ali državni organi in druge organizacije. Lahko pa tudi dvoje ali več skupnosti za varstvo pred požarom organizira skupno poklicno gasilsko enoto. Gasilska organizacija mora zavarovati operativne člane svoje gasilske enote za primer smrti, trajne izgube Splošne delovne zmožnosti in prehodne nezmožnosti za delo, nastale v nesreči pri gašenju in reševanju, na vajah ali med šolanjem. V primeru nujne gasilske intervencije je delavec teritorialne poklicne gasilske enote dolžan opravljati delo pod posebnimi delovnimi pogoji, kot so: delo, daljše od polnega delovnega časa, nočno delo, delo v izmeni, dežurstvo, pripravljenost na delovnem mestu oziroma doma ali terensko delo. Gašenje požarov in reševanje Kdor opazi da grozi neposredna nevarnost, da izbruhne požar, ali kdor opazi požar, mora nevarnost odstraniti oziroma požar pogasiti, če to lahko stori brez nevarnosti zase in za drugega. Ce sam tega ne more storiti, mora takoj obvestiti najbližjo gasilsko enoto ali najbližjo postajo milice. Pri tem mu mora pomagati vsak, ki razpolaga s sredstvom za zveze ali prevoznim sredstvom. Gašenje požara vodi poveljnik gasilske enote. Če sodeluje pri gašenju požara več gasilskih enot, vodi gašenje poveljnik gasilske enote, ki je prva začela gasiti, če se poveljniki gasilskih enot drugače ne sporazumejo. Povračila Osebe in prostovoljni gasilci, ki sodelujejo pri gašenju požara ter pri reševanju ljudi in premoženja, ki jih ogroža požar, imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka oziroma zaslužka, izgubljenega med njihovo odsotnostjo z dela in do prehrane, če traja gašenje in reševanje dalj časa. Gasilski enoti, ki na poziv za pomoč sodeluje pri gašenju požara oziroma pri reševanju ljudi in premoženja zunaj območja svoje občine, mora skupnost za varstvo pred požarom občine, na območju katere je bilo potrebno gasiti oziroma reševati, povrniti dejansko škodo, ki jo ima zaradi takega sodelovanja na svoji tehnični opremi in vozilih ter dejanske stroške za uporabljena gasilna in druga sredstva. Glede na naš proizvodni proces, predelava bombaža in drugih vlaken, smo stalno močno izpostavljeni požarni nevarnosti. To nas učijo že dolgoletne izkušnje in ko so zanetki požarov kkoraj vsakodnevni. Zato moramo imeti dobro organizirano preventivno in vse ostalo požarno varstvo. Spremembe našega pravilnika o požarnem varstvu naj bodo predmet vsestranske razprave in upoštevanja pri vseh samoupravnih organih in družbeno političnih organizacijah. Naše prostovoljno gasilsko industrijsko društvo pa bo verjetno moralo zopet pregledati svoja pravila, če so v skladu z zakonom o požarnem varstvu, čeprav je šele dva meseca kar so bila sprejeta. A. A. Simpozij v Bremnu Predlog za rekonstrukcijo mikalnikov Bremen je drugo na j več j e uvozno pristanišče bombaža na svetu. Bombaž je najbolj predelovana tekstilna surovina, (poraba bombaža se veča od leta do leta). Bremen je tudi eden od pomembnih trgovskih središč za bombaž. Laboratorij bremenske borze je mednarodno priznan glede arbitraž (tj. tehnično razsodišče). Poleg raziskav za certifikate in arbitraže, kjer je zastopana trgovina in industrija, je organiziran za mnogoštevilne laboratorije tudi krožni test. Ta test daje možnost vsem sodelujočim laboratorijem, da kontrolirajo svoje aparate za testiranje bombaža. Predilnica Litija s svojim laboratorijem izdeluje krožni test bremenske borze, ravno tako pa tudi borze iz Gdinja — Poljske in iz ZDA. Vsake 2 leti se vrši simpozij o raziskavah trga, kontrole bombaža in tehnologije predenja bombaža. Letos se je tega simpozija udeležilo rekordno število udeležencev. Bilo je 360 udeležencev iz 26 držav. Referatov pa je bilo 16. 8 referatov je bilo glede preizkušanja bombaža, tj. glede finoče, trdnosti in zrelosti, nadalje določitev sipanj teh meritev od laboratorija do laboratorija, meje zaupanja, tehnične tolerance in drugo. 2 predavanji sta bili o raziskavi trga in o analizi tržišča. Ugotovljeno je, da so vse bolj iskani izdelki iz bombažnega blaga ali pletenin, ženske in moške obleke, spodnje perilo, spalne srajce itd. Vedno bolj so upoštevane fizikalne lastnosti pri no- Požar je pojav, ki lahko nastane iz različnih vzrokov, četudi se pojavi v najmanjši obliki. Širi se na bližnje gorljive predmete, na sosednje prostore, potem pa še na bližnje in oddaljene predmete. V kolikor nam ne uspe da ga zajezimo ali uničimo že v samem začetku, bo v najkrajšem času zavzel tak obseg, s posledicami, ki bodo zelo občutne za dražbo in posameznike, predvsem kadar bo šlo za življenje delavcev ali pa svojcev. Požari, ki nastanejo na objektih, so največkrat posledica gradbeno-tehničnih pomanjkljivosti, nezadostnih požarnovarnostnih ukrepov v tehnološkem procesu dela, neprevidnosti pri delu in zaradi malomarnosti. Za razvoj začetnega požara so potrebni trije pogoji: toplota, ki je potrebna za nadaljnji razvoj požara, potrebna količina kisika in čas, ki je potreben, da >se požar razvije. V kolikor je na razpolago več časa od trenutka ko je požar nastal, pa do časa dokler ga nismo opazili, toliko bolj raste temperatura in z njo vred se širi toplota. V začetni fazi, ko se požar razvije se predvsem pojavlja dim in večja količina zgorelih plinov. V šenju in vzdrževanju. Slabe točke pri nošenju (mečkanje) in vzdrževanje (likanje) bodo s posebnimi tehnološkimi postopki spremenili v prid bombažnih artiklov. V poštev pridejo tudi mešanice s sinteti-ko, ker se lažje vzdržujejo kot bombaž, so cenejše, se ne likajo in ne krčijo. So naraščajoče zahteve za nošnjo, dobro počutje in težnja k naravnemu in enostavnemu. Zato so priporočljive tkanine za ženske letne obleke: žamet, blago za kavbojke, batist, ga-barden in fini popelini. Odklanja pa se krap iz 100 % teksturiranega poliestra. 6 predavanj pa je bilo specializiranih glede novega načina predenja, tj. OE predenja. Ta predavanja pa so vsebovala racionalno proizvodnjo open end preje in predelave, nadalje nastanek mikro-prahu in njegova odstranitev iz bombaža predvsem pri rotorskem predenju, predilne vrednosti in nova določila zavojev pri OE in klasični preji. Na simpoziju se vrše tudi izmenjave izkušenj med strokovnjaki, potrdijo obstoječe zveze in spoznajo nove strokovne teme in strokovnjaki med seboj. Iz SFRJ Jugoslavije se je tega simpozija udeležilo 12 ljudi. Iz Predilnice Litija pa tov. Vidovič in jaz. Službeno sva obiskala še strojno tovarno za open end predilnico in tovarno Zweigle v Reutlingenu za izdelavo aparatov za kontrolo kvalitete. ing. P. Koprivnikar tem obdobju je najlaže pogasiti požar oziroma zaustaviti nadaljnje širjenje. Medtem pa, če se požar nemoteno razvija naprej ob dotoku zraka, ki je še prisoten v zadostnih količinah, zajame še druge gorljive snovi, pri čemer se povišuje toplota do maksimuma. Take požare pa je težko zaustaviti, še težje pa pogasiti. širjenje požara lahko ocenjujemo v dveh smereh in sicer kot notranji ali pa zunanji požar. Pri zunanjih požarih gorijo gorljive stene, vrata, okenski okviri, strešne konstrukcije, material ki je vskladiščen ob zgradbah ali v neposredni bližini teh zgradb. Pri notranjih požarih se požar širi v druge prostore skozi prehode, vrata, razne odprtine v zidovih, skozi ventilatorske naprave, klimatske naprave, skozi nadstropne konstrukcije po stopnišču in skozi jaške za dvigala, po obsegu, ki ga zavzame požar, razvrščamo požare v naslednje štiri skupine: na začetne oziroma maj Ime požare, na srednje, velike in katastrofalne požare. Začetni požar je v začetnem razvoju majhen, kadar gorijo majhne količine snovi na majhni površini in ga lahko gasi vsak, če ima pri roki ustrezno gasilno sredstvo in če pozna vsaj osnovna pravila gašenja. Srednji požar je razvit, kadar gori že večja količina gorljivih snovi v zaprtem ali odprtem prostoru. Za gašenje takega požara pa je potrebna že formacija gasilskega oddelka, ki nastopa z eno do treh napadalnih skupin. Velik požar uničuje že velike količine gorljivih snovi na velikih površinah. Za gašenje mora biti na razpolago večje število gasilcev, gasilskih oddelkov z dobro tehnično opremo in z ustreznimi količinami kemičnih sredstev za gašenje. Katastrofalni požar je po obsegu največji in je zajel že več zgradb hkrati, ali pa velike količine vnetljivih snovi, tekočin in gozdnih površin. Za intervencijo je potrebna že mobilizacija velikega števila gasilskih enot, z dobro tehnično reševalno opremo in prebivalstva. (Nadaljevanje prihodnjič) R. Zupan Že odkar smo spustili v pogon novo čistilnico in mi-kalnico bombaža firme Platt, imamo velike težave glede kvalitete preje. Vkljub avtomatski regulaciji na prvi pasaži raztezalk je nihanje številke nenormalno visoko. Kvaliteta nihanja ni zadovoljiva, ker je nopovost koprene znatno nad normalo, to pa povzroča poslabšanje izgleda preje. Obe navedeni pomanjkljivosti sta stalen predmet nezadovoljstva in reklamacij s strani odjemalcev naše preje. Da bi te pojave omilili, smo prisiljeni uporabljati boljše in dražje surovine, kar znatno zmanjšuje dohodek podjetja, obenem pa predstavlja večji devizni odliv iz države. Medfazne analize, katerih smo izdelali že na desetine, urgence pri dobavitelju, lastni posegi dobavitelja niso pripeljali do želj enih rezultatov. Dosedanje izkušnje kažejo, da leži vzrok v sistemu dovajanja materiala do mikalnikov. Izkušnje domačih in tujih predilnic, ki uporabljajo drug sistem dovajanja, kažejo, da teh težav oz. pomanjkljivosti glede kvalitete izdelka ne poznajo. Naprave, ki so se v praksi dobro obnesle, izdeluje firma Hergeth iz Zahodne Nemčije, s katero smo v dogovoru, da nam neobvezno in brezplačno da za dobo enega leta na preizkušnjo eno svojih naprav. V primeru pozitivnih rezultatov bi nabavili 6 takšnih naprav. Te bi se amortizirale v 6—8 mesecih samo na prihranku iz razlike v ceni surovine. Glavno pa je, da bi v pogledu kvalitete preje lahko zadovoljili domače in inozemske kupce. Krvodajalska akcija Vse zdrave člane kolektiva obveščamo, da bo krvodajalska akcija 18. in 19. marca 1976. Doslej smo vedno skušali izpolniti plan, ki ga sestavi Občinski odbor RK. V letu 1975 je 252 članov delovne organizacije darovalo kri. Zavedati se moramo, da s krvjo rešujemo življenja in da nikoli ne vemo, kdaj jo bomo sami potrebovali. Po samoupravnem sporazumu imajo krvodajalci prost 1 delovni dan. Upamo, da bomo vsi, ki se bomo prijavili, tudi darovali kri. Odvzem krvi bo od 7. do 16. ure v osnovni šoli Litija. ČLOVEK ČLOVEKU — KRI ZA ŽIVLJENJE! Osnove gašenja požarov trdnih, tekočih in... Še o družbenem standardu v letu 1975 Ob koncu leta polagajo delovne organizacije zaključni obračun poslovanja. Na uspešnost poslovanja gotovo vpliva tudi skrb podjetja za družbeni standard delavcev. Samoupravni organi in vodstvo podjetja vlagata vsako leto znatna sredstva za dvig družbenega standarda, tako za stanovanja, prehrano in rekreacijo članov kolektiva. Delavci se lahko dnevno poslužujejo toplega ali hladnega obroka v obratu družbene prehrane in gasijo žejo z brezalkoholnimi pijačami iz avtomatov nameščenimi v proizvodnih obratih. Svoj letni dopust in ostale proste dneve jim je možno prebiti na oddihu v počitniškem domu Novigrad, Gozd Martuljku ali na Veliki planini. Cena prehrani v obratu družbene prehrane in počitniških domovih je vsakomur dosegljiva in od posameznika je odvisno kako zna te ugodnosti koristiti. Rednih abonentov za kosilo, večerjo je bilo registriranih poprečno mesečno 330 oseb. Večerja je bila ukinjena s 1. 3. 1975 zaradi premajhnega števila aboniranih. Večina delavcev pa se redno poslužuje toplega ali mrzlega obroka (malice). Proizvodni delavci prejemajo brezplačno topli napitek (mleko). Brezalkoholne pijače je dobiti po enotni ceni v avtomatih. S 1. 11. 1975 je bilo nujno podražiti brezalkoholne pij a. če, ker smo jih prodajali prepoceni, tj. pod nabavno ceno. Po samoupravnem sporazumu je podjetje smelo regresirati topli obrok od 1. 1. — 28. februarja na delavca po din 100.00 mesečno, od 1. 3. — 31. 12. na delavca po din 200.00 mesečno. Za leto 1975 je to zneslo skupaj din 2,286.000.—. Po sklepu DS pa je podjetje pokrivalo stroške za kosilo po din 3.00, za večerjo po din 1.50, tj. skupaj 190.417.— din. Obrat družbene prehrane je izdal vseh obrokov skupaj blizu 500.000 (kosilo, večerja, topla in mrzla malica, ostali obroki) ali mesečno cca 41.000 obrokov. Pijač je bilo iztočenih skupaj 106.800 litrov ali poprečno mesečno po 8.900 litrov. Lani pa je bilo iztočenih pijač 72.000 litrov ali poprečno mesečno 6.000 litrov in izdanih obrokov (kosilo, večerja, topla in mrzla malica, ostalo) cca 400.000 ali poprečno mesečno po 33.300 obrokov. V sodelovanju novo izvoljene komisije za obrat družbene prehrane ter utemeljenih predlogov koristnikov in v mejah razpoložljivih finančnih sredstev, bodo delavci zaposleni v tem obratu, po svojih močeh skušali popestriti in izboljšati kvaliteto prehra. ni. II. Počitniški dom Novigrad ki je tokrat zaključil 17. sezono, za leto 1975 ne izkazuje izgube. Lastnega dohodka je dosegel za din 1,207.063.85. Podjetje PL je prispevalo za regres in kritje stroškov vzdrževanja (iz S S P) din 210,000.00, kooperanti so prispevali za kritje stroškov vzdrževanja din 217,608100, SKUPAJ DOHODEK din 1,634.671.85. Stroški letovanja v počitniškem domu so se povečali za 21 % nasproti pretečenemu letu. Sindikat PL je plačal za 7 dnevno letovanje 44 članov kolektiva-okrevancev v Novi-gradu in Martuljku 14,271.00 din. Stroški oziroma vzdrževanje počitniškega doma je zelo drago, če upoštevamo vse stroške poslovanja. Po predračunu za leto 1975 smo planirali v sezoni 15700 penzionov, z lastno ceno 1 penziona din 107.86, dejansko pa je bilo doseženih 14633 penzionov, z lastno ceno 1 penziona din 110.32. člani kolektiva so plačali penzion po znatno nižji ceni, ker je razliko do lastne cene penziona pokrivalo podjetje z regresom in kritjem stroškov za vzdrževanje. Svoj delež po številu ležišč prispevajo redno tudi člani naše počitniške skupnosti: Slovenijales, Tosama, Tekstil in letos kolektiv Mesarija Litija. Tako so delavci z nižjimi osebnimi dohodki plačali penzion din 33.— ali 41.—, delavci z višjimi osebnimi dohodki so plačali penzion din 35.— ah 44.—, odvisno od časa letovanja (pred-po-sezo-na, glavna sezona). Otroci od 3. do 15. leta so imeli 40 % popusta na gornje cene. Počitniški dom je izdal letos vseh penzionov 14.633, lani pa 15.473 penzionov, to je za 5 % več. V sezoni je bilo iztočenih alkoholnih pijač 9026 litrov, brezalkoholnih pijač 7982 litrov, ali skupaj 17008 litrov. Preteklo leto je bilo prodanih 17704 litrov, ali za 4 % več. Kapacitete počitniškega doma so bile zasedene prek cele sezone poprečno 71%, v letu 1974 pa 81 %. Na splošno manjši promet so verjetno vplivale vremenske neprilike. Kapaciteta počitniških domov v letu 1975 V Novigradu ima Predilnica 33 hišic s 120 ležišči. V Gozd Martuljku ima podjetje rezerviranih (sezona) 2 sobi s 7 ležišči. Na Veliki planini imamo v lastni koči 3 sobe s 7 ležišči. V Novigradu imajo naši kooperanti za svoje člane 16 hišic z 71 ležišči. Od skupnega števila vseh gostov v Novigradu 2843 oseb z 14633 penzioni, odpade na odrasle 78 %, to je 2231 oseb z 10804 penzioni, na otroke 22 % to je 612 oseb z 3829 penzioni. V letu 1974 pa je bilo skupaj gostov 2695 oseb s 15.473 penzioni. STRUKTURA GOSTOV (Novigrad, Martuljek) Kolektiv Predilnice šteje poprenčo mesečno 1165 delavcev. Od teh je koristilo letovanje (Novigrad, Martuljek) aktivnih delavcev 33 % ali 382 oseb. akt. delavci upokojenci oseb — v Novigradu 354 89 (40 + 49) 443 — v Martuljku 28 16 44 L SKUPAJ letovalo 382 105 487 Od svojcev — članov kolektiva je letovalo: odrasli otroci oseb — v Novi gradu 198 216 414 —• v Martuljku 16 14 30 2. SKUPAJ letovalo 214 230 444 3. SKUPAJ je letovalo članov kolektiva s svojci (1 + 2) 931 4. ostali gostje predstavljajo: (5287 penzionov) — kooperanti (Slovenijales, Tosama, Tekstil, Mesarija) Novigrad 671 — drugi nečlani (prehodni gostje) Novigrad Martuljek 1316 5. SKUPAJ VSEH GOSTOV Novigrad in Martuljek (15.181 penzionov) 2918 6. Otroci do 3 let, skupaj je letovalo v Novigradu (1105 dni) 134 »Drugi nečlani« so le prehodni gostje, ki se zadržijo v domu največ 1 do 3 dni, če dobijo prostor, (tč. 4), zato nas ne sme motiti njihovo število. Vsi ostali gostje letujejo v rednih izmenah 7 — 10 — 14 dni. Na podlagi evidence vseh članov kolektiva, ki so letovali v Novigradu in Martuljku smo ugotovili: % primerov 1. Skupaj je letovalo v Novigradu aktivnih članov (z družino) 354 Od tega je letovalo po predhodni prijavi 65 231 brez predhodne prijave 35 123 Od tega jih je leto do 7 dni 21 73 po 7 dni 45 161 po 10 dni 24 85 po 14 dni 10 35 —od tega jih je iz uprave 19 68 iz proizvodnje 81 286 2. Od skupnega števila aktivnih članov kolektiva —poprečno 1165 je letovalo v Novigradu in Martuljku (z družino) 33 % 382 — Od tega je letovalo po odelkih: delavcev sukalnica 85 rezerva 15 predilnica sintetike 34 predilnica I 26 klima 4 predilnica II 18 pomožno osebje 7 predilnica bombaža 3 uprava 79 elektrodelavnica 12 zidarska skupina 3 remont 17 transport 4 delavnica 14 lili VELIKA PLANINA — letovanje 1975 ležišč Razpoložljiva ležišča (7 ležišč x 365 dni) letno 2555 koriščeno tekom leta (vsi gostje) 184 osbe 491 neizkoriščeno je 91 % kapacitet 2064 Gostje so poprečno bivali v koči po 3 dni, ker je letovanje drago. S. Mrzel čistilnica 8 predpredilnica 36 pripravnik 2 stročnarna 5 montaža strojev 4 obrat družb, prehrane 6 3. Vsak član kolektiva je imel na letovanju s seboj poprečno še 2 osebi, tj. svojca ali znanca. Kadar člani kolektiva iz kakršnih koli vzrokov odpovedo ali prekinejo letovanje, ali da v pred-po-sezoni ne zasedejo vsa razpoložljiva mesta, sprejmemo na letovanje tudi nečlane. Cepljenje Odzivnost za vsakoletno cepljenje proti gripi je v našem podjetju zelo majhna. Vzrok nezainteresiranosti je lahko nepoučenost o prednostih cepljenja in preslabi informiranosti o kraju in času cepljenja. Gripa je infekcijska, virusna bolezen, ki se zelo hitro širi. Vsem so znane epidemije gripe, ki naenkrat zajamejo večja področja. Do sedaj najtežja oblika je bila leta 1918 in 1919 španska gripa, ki je zajela ves svet razen Avstralije in je zahtevala več kot 20 milijonov smrtnih žrtev. Leta 1957 je bila pandemija azijske gripe in leta 1969 in 1970 pandemija hong-konške gripe. V Sloveniji je bila večja ekidemija leta 1964 in je za posledicami gripe umrlo okrog 1000 Slovencev. Bolezni se ne da povsem preprečiti, s cepljenjem pa lahko preprečimo množičnost pojavljanja. Namen cepljenja je, da se v telesu ustvari imunost oz. odpornost proti bolezni. V telo človeka se vbriz- ga oslabele povzročitelje gripe, ki sprožijo v organizmu tvorbo protiteles. Uporablja se mrtvo in živo cepivo. Mrtvo cepivo se vbrizga pod kožo 1 do 2 krat, živo pa se s posebnim razpršilcem vbrizga v nos, 2—3 krat v razmaku 1 tedna. Imunost je kratkotrajna, zato je potrebno cepljenje vsako leto. V našem podjetju se je v letu 1974 proti gripi cepilo 125 naših delavcev ali 11,1 odstotka, oz. vsak 9. zaposlen. Celotnega cepljenja (2-krat-no cepljenje z mrtvo vakcino ali 3nkratno cepljenje z živo vakcino) se je udeležilo 72 delavcev oz. 6,39 %, nepopolno pa se je cepilo 53 delavcev oz. 4,71 %. Leta 1975 je bila udeležba na cepljenju še manjša. Skupno se je cepilo 100 delavcev oz. 8,64 % ali vsak 11. zaposlen. Celotnega cepljenja pa se je udeležilo le 41 delavcev ali 3,55 %, nepopolno pa se je cepilo 59 delavcev ali 5,09 %. Zgoraj interpretirane podatke prikazuje naslednja tabela: Cepivo Mrtva vakcina Živa vakcina Skupaj Leto 1 X 2 X 1 X 2 X 3 X 1974 33 50 10 10 22 125 1975 42 27 10 7 14 100 Vsak zaposlen bi se moral prečevanje gripe in njenih zavedati, da je cepljenje naj- posledic, manj, kar lahko stori za pre- V. O. Beseda Odpiramo nov kotiček v našem glasilu. Beseda mladih smo ga poimenovali. Govoril bo o nas mladih, o naših težavah, problemih, pa tudi uspehih. Da, tudi uspehih, saj vse premalokrat govorimo tudi o tem. In še nekaj je: ta rubrika bo stalna. Vabimo vas k sodelovanju. Po-primite za pero in pišite. O čemerkoli, samo da bo vaše. Mladi smo se prvič sestali v letošnjem letu v začetku februarja in se pomenili o najvažnejših stvareh, katere nas čakajo v bližnji prihodnosti. Na tem sestanku je prvih 36 mladincev iz našega podjetja vstopilo v vrste Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS). O vlogi ZSMS nam je nekaj povedal tov. MAČEK Moj mir — predsednik komisije za informiranje pri OK ZSMS. Za boljše razumevanje, kaj je ZSMS in kdo je lahko njen član, naj navedem samo nekaj najpomembnejših stvari. Član ZSMS je lahko vlak mladinec in mladinka od 14. do 27. leta starosti, lahko pa ostane član še po 27. letu, če to želi in če s tem soglaša 00 ZSMS. V našo organizacijo se vstopa prostovoljno in sicer je dovolj že pripravljenost delati v organizaciji in sprejemati njen statut. Članstvo se formalno potrdi s sprejemom članske izkaznice ZSMS, 'ki jo mladinec dobi ob sprejemu. Na sestanku smo se pogovorili o bližajočem se pustnem karnevalu. Odločili smo se, da bomo mladinci poslali na karnevalsko povorko dve skupini. Prva bo predstavljala ciganski tabor na Ježi, kot TOZD Turističnega društva, druga skupina pa nam bo predstavila, kako bi najlažje in najceneje rešili problem nočnega dela žena. Kako bodo skupini opremljeni in koliko uspeha bodo deležni, pa bomo lahko videli na pustno nedeljo. Moram pa pripomniti, da računamo na veliko pomoč sindikata in delavcev v mizarski delavnici, kateri nam bodo pomagali naše zamisli ustvariti. Naša največja skrb pa je priprava številnih praznovanj ob 90-letnici obstoja našega podjetja. To je velik praznik za nas vse in zato ga moramo dostojno proslaviti. Vršila se bodo športna tekmovanja v okviru podjetja, ki so zamišljena kot TRIM tekmovanja za mlade in že tudi starejše delavce. Izvolili smo tudi dva veččlanska odbora za dramsko dejavnost in za recital, ki bi bil posvečen pre-dilniškemu prazniku. Rdeča nit tega recitala pa bi bila zgodovina in razvoj podjetja. Z dramsko dejavnostjo pa bi želeli spodbuditi nekatere »stare« igralce in vključiti mladino k osnovanju igralske skupine, ki bi bila sestavljena izključno iz delavcev naše delovne organizacije. Predlogov in zamisli je bilo dovolj in skušali bomo doseči, da dejavnost na tem področju zaživi. Mislim, da bo stvar stekla samo ob do- mladih bri organizaciji in sodelovanju nas vseh, zato apeliramo na vse, ki imajo smisel in že-iljo igrati, naj se otresejo nepotrebnega strahu. Le z množičnostjo se lahko doseže kvaliteta. Na koncu smo se pomenili še o plesnem tečaju, ki bi ga ZSMS PL organizirala, če bi bilo dovolj interesentov. O MDA in partizanskih enotah pa ste lahko prebrali v dnevnih informacijah. Zelo razveseljivo je bilo videti, kako so mladinci (vsaj tisti, ki so bili na sestanku) vneti in pripravljeni delati. Najti je treba samo interesno področje in že imamo marljivega delavca, ki mu ni žal prostega časa, ki ga porabi za svojo dejavnost. Ob tem se izobražuje, dograjuje in pozablja na negativne po- jave, ki spremljajo neizkoriščen prosti čas. Sem mnenja, da o nezainteresiranosti naših mladincev ne more in ne sme biti govora. Čaka nas tudi na tem področju še veliko dela. Iskreno upam, da bo ob podpori in sodelovanju nas vse naša organizacija resnično polnokrvno zaživela in nudila slehernemu, ki to želi in hoče najširše možnosti za osebni razvoj v delovni organizaciji. Mladi smo in ostajamo revolucionarni in nepomirljivi. Navdihujejo nas svetle tradicije našh prednikov mladin-cev-borcev, navdihuje in vodi nas misel tovariša Tita in ZKJ. Skupaj z ostalimi DPO v podjetju si bomo prizadevali da bi se dosledno izvajalo tisto, kar od nas zahtevajo določila nove ustave in partijski dokumenti. Stane Sevljak Poročilo o izdajanju glasila »Litijski p redil ec« v letu 1975 V letu 1975 je izšlo 12 številk našega glasila, v skupni nakladi 19.200 izvodov. Posamezna številka je izšla v nakladi 1600 izvodov. Glasilo prejemajo vsi člani kolektiva in poprečno 400 upokojencev brezplačno. Stroški izdajanja glasila so bili naslednji: Stroški tiskanja 143.704,40 din 84,40 % Neto honorarji 22.583,40 din 13,26 % Prispevki od honorarjev 3.985,30 din 2,34'% Skupaj: 170.273,10 din 100,00% Stroški, oziroma cena za en izvod: Stroški tiskanja 7,48 din Neto honorarji 1,18 din Prispevki od honorarjev 0,21 din Skupaj : 8,87 din Glasilo ureja 5-članski uredniški odbor, in sicer: Albin Ankon, Martina Kralj, Marjan Sonc, Tone Štrus in Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik). Namesto tov. Štrus Toneta, ki je 30.11.1975 odšel iz naše delovne organizacije, je bil imenovan v uredniški odbor tov. Niko Stamatovski. Časopisni svet — družbeni organ upravljanja šteje 9 članov. Uredniški odbor se sestaja redno pred izdajo vsake številke ter konkretno oblikuje vsebino glasila. V letu 1975 je v glasilu sodelovalo s prispevki 31 članov delovne organizacije. Branko Bizjak — urednik Poročilo Odbora za obravnavanje odgovornosti delavcev za leto 1975 Odbor za obravnavanje odgovornosti delavcev je na svojih razpravah obravnaval 18 primerov kršitve delovnih dolžnosti Izrekel je naslednje ukrepe: 8 opominov — zaradi neopravičenih izostankov od dela in neudeležbe na gasilskih vajah 5 javnih opominov — zaradi neopravičenih izostankov od dela 1 ukrep začasne razporeditve na drugo delo za dobo dveh mesecev zaradi zamujanja na delo, odstranjevanja z delovnega mesta in neizvrševanja delovnih nalog 2 ukrepa prenehanje lastnosti delavca pogojno za dobo 3 mesecev zaradi neudeležbe na gasilskih vajah in prihoda na delo v vinjenem stanju 1 ukrep prenehanje lastnosti delavca pogojno za dobo 6 mesecev zaradi neopravičenih izostankov od dela in ker je med delom ponudila sodelavki alkoholno pijačo 1 ukrep prenehanje lastnosti delavca zaradi neopravičenega izostajanja od dela Poleg izrečenih ukrepov na Odboru za obravnavanje odgovornosti delavcev pa je bilo še 9 delavcev zaslišanih, vendar so bili le ustno opozorjeni, ker so prvič kršili delovno dolžnost. Poročilo Odbora za medsebojna razmerja za leto 1975 Odbor za medsebojna razmerja je imel v letu 1975 skupaj 30 sej, na katerih je obravnaval naslednje zadeve: sprejem novih delavcev na delo za določen čas in nedoločen čas prenehanje dela zaradi odpovedi delavcev in na podlagi izjav, da ne želijo več delati v delovni organizaciji razporeditve delavcev na druga delovna mesta podaljšanje pogodbenih razmerij z upokojenci povračila stroškov izrednega študija zaradi prenehanja dela odobritev plačila stroškov izrednega šolanja izplačila osebnih dohodkov zaradi nadomeščanj ustavitev plačevanja šolnine za izredni študij odobritev plačila stroškov tečaja tujega jezika odobritev plačanih in neplačanih dopustov odobritev štipendij na srednjih in višjih šolah sprejem delavcev in razporeditve za Počitniški dom sprejem vajencev odobritev 3 delavcem sodelovanje v mladinski delovni akciji sprejem dijakov in študentov na občasna dela med počitnicami sprejem pripravnikov zagotovitev 2 delavkam ustrezno delovno mesto po končani poklicni rehabilitaciji prenehanje v poskusnem delu, ker ni izpolnil zahtev poskusnega dela žensk moških skupaj Stanje zaposlenih 31.12.1974 790 349 1139 Na novo sprejetih v letu 1975 55 53 108 Prenehalo z delom v letu 1975 50 30 80 Stanje zaposlenih 31.12.1975 795 372 1167 Novo sprejeti delavci so bili razporejeni v naslednje sektorje odnosno oddelke: žensk moških skupaj čistilnica 8 8 predpredilnica 5 7 12 predilnica 24 9 33 sukalnica 8 7 15 vzdrževanje — 1 1 remont — 2 2 čistilna kolona 7 1 8 valjčkarna — 1 1 zidarska skupina — 1 1 elektrodelavnica — 2 2 zunanji transport — 5 5 pomožno osebje 2 — 2 finančni sektor 1 — 1 obrat družb, prehrane 4 3 7 počitniški dom 1 1 8 pripravniki 3 5 8 Skupaj 55 53 108 Z delom so prenehali delavci iz naslednjih oddelkov: žensk moških skupaj čistilnica 5 5 predpredilnica 5 3 8 predilnica 19 3 22 sukalnica 10 2 12 vlagalnica 1 — 1 stročnarna 1 1 2 vzdrževanje — 1 1 čistilna kolona 5 1 6 zunanji transport — 4 4 zaboj arna 1 — 1 tehnični sektor 1 1 2 splošni sektor 2 1 3 obrat družb, prehrane 4 3 7 počitniški dom 1 1 2 pripravniki — 4 4 Skupaj 50 30 80 Vzroki prenehanja dela: upokojeni 6 — 6 invalidsko upokojeni 3 — 3 odpoved oz. na željo delavca 30 14 44 izključitev 1 — 1 odpoved v poskusnem delu 1 3 4 potek pogodbe za določen čas 4 5 9 JLA — 7 7 poklicna rehabilitacija 2 — 2 umrli 3 1 4 Skupaj 50 30 80 Stanovanjsko hiša »štola« pred rušenjem V neposredni bližini Predilnice Litija je na razgledni točki stanovanjska hiša Stala. Stala se zato imenuje, ker so imeli nekdanji grajski gospodje v zgradbi živino. Nad pritličjem Stale je bilo skladišče za seno. Vozniki so dovažali seno iz Dobrave na sam pod Stale. Družba Schvvarz Zublin, ki je kupila Dobravo s Stalo je z adaptacijo zgradbe, hlev za nas Stala naj lepša hiša. Pred hišo je rastla trava. Igrali smo se; v prostem času so starši gojili rože in obdelovali vrt. Stala je zgrajena v prekatni izvedbi. Stavba ni podkletena in so stanovanja v pritličju vlažna. Zato stanovanja Stale ne odgovarjajo minimalnim stanovanjskim standardom. Večina strank je že preseljenih v nova sodobna spremenila v stanovanjsko hišo. Stala je tudi moja rojstna hiša, v kateri sem stanoval 42 let. Materini starši so pred naselitvijo v Litijo, stanovali v okolici Šmartnega in so z zaposlitvijo v Litiji prenehali obdelovati zemljo. Stari oče Matija se je zaposlil v topilnici svinca v Litiji, stara mati Terezija pa se je zaposlila v barvarni, ki jo je vodil Julius Schvvarz, kasnejši soustanovitelj Predilnice Litija. Leta 1914 se je družina Bučar preselila v stanovanjsko hišo Stala. Otroci, naši starši so se naselili pod priimkom Lesjak, Švare in Bučar v stanovanjski koloniji. Predilnica Litija je postala zanje in za nas, vir zaslužka in preživljanja. Stanovali smo v pritličju, kjer so nekdaj stanovali hlapci in dekle, ki so skrbeli za živino. Pred dograditvijo podjetja so bili na prostoru, kjer so sedaj tovarniške zgradbe, travniki in njive. V mladostnih letih je bila stanovanja, ki jih je zgradila Samoupravna stanovanjska skupnost s sredstvi solidarnostnega sklada. Zadnjim strankam, ki še stanujejo na Stali, pa smo dodelili stanovanja ob zadnji dodelitvi stanovanj. Po izselitvi stanovalcev bo stanovanjska hiša Stala porušena. Prostor, kjer stoji sedaj Stala, je namenjen za gradnjo družinskih hiš in bo tako zaključena izgradnja popolnoma novega naselja, v katerem stanujejo v pretežni meri naši delavci. Stanovanjska hiša Stala je postala že del zgodovine mesta Litije. Slikar Prestor je značilne oblike Stale upodobil na platno. Pogled na sliko mi usmeri misli na mladostna leta. Staro se umika novemu; Stala včeraj, danes in morda še nekaj mesecev, v prihodnosti pa na istem prostoru, nova stanovanja. F. LESJAK Poškodbe na delu V mesecu januarju smo imeli 3 obratne poškodbe in 2 poškodbi na poti z dela. Med petimi poškodbami je samo ena žena. Upajmo, da bomo porabili v februarju manj prostora v tovarniškem glasilu za opis poškodb. Na poledenelih poteh so ogroženi mopedisti, kolesarji in tudi pešci. Zato bodimo previdni na poti na delo in z dela. Ne prehitevajmo drugih vozil na nepreglednih ovinkih. Večja hitrost vozil je večkrat na poledeneli poti usodna. Tudi obutev z gladkimi podplati povzroča na poledeneli poti spodrsljaje, padce in težje poškodbe. V zimskem času bodimo primerno oblečeni. Varujmo se prehladov. Ohranimo si zdravje in delovno sposobnost. Opis poškodb: 1. Zupančič Jože — poslu-ževalec mikalnikov Opis poškodbe: Posluževalec mikalnikov je med mirovanjem stroja, skupno z vodjo izmene, odstranjeval nabrana bombažna vlakna med odvajalnim valjem in čistilnim nožem mikalnika. Med odstranjevanjem vlaken, je poškodovanec zadel s kazalcem leve roke ob čistilni nož in se urezal. Vzrok: naglica pri delu in delna neprevidnost. 2. Bedene Alojz — transportni delavec v sukalnici Opis poškodbe: Poškodovanec je s sodelavcem nameraval premakniti ležeči leseni zaboj napolnjen s sintetično prejo. Ob premaknitvi zaboja je zadel z mezincem desne noge ob stranico zaboja in si ga poškodoval. Vzrok: Utesnjen prostor in neprimerna obutev poškodovanca. Vzrok: Nepredvidevanje nevarnosti in delovna neizkuše nost. 4. Lang Anica — snemalka preje v predilnici Opis poškodbe: Poškodovanka se je z avtobusom peljala iz službe proti domu. V vasi Breg je po postanku avtobusa, na postaji izstopila. Pri izstopu ji je ha snegu spodrsnilo in si je zato zvila levo nogo v gležnju. Vzrok: Poledenela in spolzka cesta. 5. Kastelic Alojz — posluževalec čistilnih strojev Opis poškodbe: Na poti z dela se je poškodovanec peljal z mopedom proti domu. V vasi Zgornja Jablanica je voznika na ne-preglednem ovinku spodneslo. Padel je z vozilom po cesti in si ob padcu poškodoval desno stran prsnega koša. Vzrok: Poledenela pot in neprimerna hitrost voznika. F. Lesjak Kadrovske vesti PRIŠLI V MESECU JANUARJU 1976 1. L 1976 Fortuna Janez, Jelša 16 — čistilnica 1. izmena 12.1.1976 Tilia Tomaž, Litija, Prvomajska 2 — Obrat družbene prehrane 12. 1.1976 Matoz Peter, Ponoviče 11 — sukalnica 12. L 1976 Rak Ljubica, Sp. Log 14 — čistilna kolona sukalnice 19.1.1976 Čož Cvetka, Bukovica 3 — predpredilnica 1. izmena . Fortuna Janez — posluževalec čistilnih strojev Opis poškodbe: Poškodovanec je pod nadzorstvom vodje izmene odstranjeval iz posameznih bal sintetična vlakna in jih odla. gal na odrejen prostor. Med odvzemanjem vlakne je zadel ob pločevinasti obroč, ki je bil v sredini bale in ga zato delavec ni mogel videti. Urezal si je z obročem dlan desne roke. ODŠLI V MESECU JANUARJU 1976 10.1.1976 Tomazino Marija, Cerovica 5 — odpoved delavca 12.1.1976 Rusjan Filip, Zagorje, Ul. Talcev 30 — odpoved delavca 14. L 1976 Bombek ing. Franc, Litija, Prvomajska 4 — odpoved delavca 13 .. 11976 Bučevec Andreja, Zagorje, Prešernova 4 — izjava delavca, da ne želi več delati v OZD 21.1. 1976 Poglajen Vincenc, Preska 18 — v poskusnem roku s strani podjetja 31.1.1976 Malis Karel, Litija, Rozmanov trg 11 — odpoved delavca 31.1. 1976 Končina Jožica, Vel. Štanga 13 — odpoved delavca Za požarno varnost na delovnem mestu L Nikoli ne reci: Pri nas nima kaj goreti! 2. Ne pozabi, kako boš hitro alarmiral gasilce! 3. Zapomni si, kje visi najbližji gasilni aparat in kako ga boš uporabljal! 4. Ne izgubljaj živcev, če začne goreti. Preudarnost rešuje tvoje in druga življenja ter imetje. 5. Ne stori nobenega nepremišljenega dejanja. Ohrani mir! 6. Poskusi gasiti z razpoložljivimi pripomočki, dokler ne pridejo gasilci. Po potrebi pomiri razburjene ljudi. 7. Prepreči prepih. Zapri okna in vrata, da se dim in ogenj ne moreta razširjati v prostor, kjer se ne gori. 8. V zadimljenih prostorih hodi sklonjen ali se plazi. Blizu tal je boljši zrak in boljša vidljivost. Drži si po možnosti moker robec pred nosom in usti. 9. Zapomni si reševalne poti, ki peljejo s tvojega delovnega mesta na prosto. Skrbi, da ne bodo zatrpane z embalažo in podobnim . 10. Zapomni si, da stopnišča- skladišča in dvigalo niso vame reševalne poti. 11. Poskrbi ob požaru za tuje osebe, ki so morebiti pri tvojem delovnem mestu. Ver- jetno le-te ne poznajo dobro reševalne poti. 12. Prepreči beg osebam, ki se jim je vnela obleka. Zavij jih v plašč, odejo ali prt, po-položi jh na tla in po potrebi povaljaj sem in tja. 13. Bodi zelo previden, ko delaš z varilnim aparatom ali pri ognju. Odstrani prej ali vsaj zavaruj vnetljive predmete v okolici. 14. Skrbi za red in snago v obratu in v vsej okolici. Tudi s tem preprečuješ požar. 15. Do tri četrtine požarov povzroči malomarnost. Tudi površnost in brezbrižnost sta lahko vzrok požarov. 16. Pazi: število požarov zaradi elektrike in varilnih del narašča. Pozor! 17. Postavi električne in druge ogrevalne ali pogonske naprave tako, da ne morejo nič zažgati. 18. Ne polivaj bencina na drva, ki nočejo goreti. Ne spravljaj pepela na prostor, kjer bi se lahko kaj vnelo. 19. Kadi samo tam, kjer je dovoljeno. Večkrat povzroči požar že samo odvržena vžigalica. 20. Pomisli, kadar uporabljaš vnetljive tekočine, da mnoge med njimi odajajo že pri normalni temperaturi nevidne hlape, ki lahko pri najmanjši iskrici povzročijo eksplozijo. Prenovljena moška garderoba in sanitarije v predpredilnici