,,Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze!" NARODNA SLOGA Med vsemi klicafji istinske, one ve-like, svet odrešujoee ljubezni je brezi dvoma naš onemeli, a v naših srcih.več-no živi goriški slavček Simon Grego čič, ki je, videc" veliko socijalno bedo v svetu — pozval človieška srca z gomjim pozi-vom, Jd je med našimi gesli najprimer-nejše za sedanje težke čase. — Čudovitb škladnost $ tem pozivom sem našel ne-^davno v pastirskem listu tr/aš'cega ško-fa, ki &e bavi z istim predmetom, po-vdarjajoč, da je pomanjkanje ustniljc-•nja V/Tok krize. — Dragoceno spozia-»je, Dobrine matere zemlje so namenjene za uži-*anje. vseli, ki sc trudijo.s pridelovan-Jem istih m ne za. nakopičenje v skla-fcJiščili in za — uničevanje. Vzrokov go-spodarske krize, o katerih govorimo iz-črpno na drugem mestu, je več, a naj-glavnejši je v načinu zavoženega go-^podarstva, v gospodarski krivici, ka-tero je treba odpraviti. — Veliki znaki ,.krize" so brezposel-nost in beda ne-le najnižjih, ampak itudi srednjih slojev, stiska obrtniške-jga Stanu, previsoke najemnine, torezsrčno izterjavanje obresti za go-špodarske dolgove, rubeži i.t.d. .— Mesta, katerih uprave so v rokah mož, ki so prežeti b čustvi prave soci-jalne pravičnosti in resnične Jjubezni ¦ido bližnjega so uvedla 6 pomočjo do-brodelnih društev podporne akciie. — Svetel vzgled je Maribor in tudi Celje iie zaostaja. V Ptuju beležimo Odbor za prehrano pasivnih krajev v ptuj-fckem srezu, v katerem bo možje odlič-nega fcvanja in ugledni funkcijonarjj pod predsedstvom sreskega podnačel-nika g. Dr. Zvonko Bratina. A-iialogno našemu pozivu v štev. 6. od 12. tiecembra 1.1., ko smo v 2. članku obširno opozorili našo javnost na pa-sivnost Haloz — in to na plemenito po-foudo Brezkega poglavarstva samega, — je is'to uslvarilo goreimenovani odbor, ki je izvedel veliko akcijo, o katere iz-redno pohvaljenem uspehu bomo po sklepu iste izčrpno porocali. — Na žalost pa moramo ugotoviti, d:i m e-sto Ptuj kot tako ne pozna dobro-delne akcije za s v o j e b r e z p o s e I-n e domačine, katerih je nad 180, nev-Števši precejšnjega števila ostalih siro-makov v mestu. Infonnirali smo se, ida je med temi reveži 34 družinskih iočetcv, tiočini o 'nezaposlenUi pokl.c-nih ženskah niti ne govorimo. "Ker po-znamo široko^rudnostg. nie^tnega na-čelnika, ki je sam v odboru za pomoč pasivnih krajev v ptuiskem srezu. u-pamo, tia bo našel v okviru razpolož-Ijivih tredstev načina, da se izvede pri-merna tlobrodelna akcija v pomoč šte-vilnih brezposelnih domačinov. Izven vsake diskusiie \c dejstvo, da imajo žalibog pri raznih javnih službah in službicah lujci predno \ pred domačini. Prosimo odpomoči v smislu pesnikove-!ga poziva v našlovu članka. — Da bi se pa vsf temeljito poglobili v pesnikove besede, poiagamo na sr-ce vsakemu čitatelju sledere sefitence: 1. Usmiljenost je dika vsakega kristjana oz. 'človeka z etično vzgojo. 2. Navajajte otroke k dobrodelno-sti L sredstvi nazornega naiika o us-miljenju Ido sočloveka, siromaka \n do živali. Sedaj, ko gladujejo drobne pti-čice, jiaj deca skrbijo za najnežnejšc prijateljčke jiaše. Če sem kedaj ,,po-zabil" v mfadostni neugnanosti na pdcjo gajbico, hisem vdobil južine in prav je bilo ter mi ostalo v srce zapisa-no )rfo sivih las! 3. Perzi'ci jmajolep rek: ,,Revežev trebuh Je korito božje; kdor ga napol-.ni, je prijatelj božji!'r i. Delazmožnemu prošjaku dajte fdela in tople hrane. Denarne podpore zapeljujejo k pijančevanju. 5. Treba pa je biti nreviden pn pre-sojV polrečnostf prosjaka; kaiff bo mecf njimi tudi lopovi, lenufu, cfelamrzneži in rirugi nepndipravi. 6. ,,Lačne nasititi, žejne napojiti, nage t>blačiti revežem pomagati..." so evangefjski sveti Onega, ki se je sam kot revež rodil! — Ko premislite teh 6 resnTc, ne po-zabite na spoznanje Sirnona Gregor-čiča, ki je tudi napisal: ,,Na Fvetu vsi bi srečni bili, ko kruh 'delil bi z bratom brat s prav sfčnimi- čutili." - Julij D. - Kveder Dragotin : , , . . Nekai misli o krizi v kmetijstvu. '(Konec.) . V šc večji meri so pa slabih razmen kmetijskega gospodarstva kri.i tisti kro-gi prekupcev in trgovcev, ki brez obzira na možnost nabave pndelkov v lastni državi', brez obzira na možnost pride-lovanja vseh potrebnih pridelkov in su-rovin, poljubno in povsem svo;evoljno uvnžajo H^verjetne množine take robe iz inoziemstva, ki bi jo kakor sledi iz že navedenih podatkov, brez težave pri-delaii doma. Na tak način se popol-noma po nepotrebnem razmetavajo na-ši finančni kapitaii v inozemstvo. Mmogo so pa krivi tudi potrošači sami, posebno iz industrijskih krogov. Brez vsakega preudarka, često tudi na-ravnost namenoma kupujejo inozemsko blagio, ki ga jim vsilujejo brezvestni prekupcf i'n agentje in često je to tuje in ponajvečkrat slabo b!ago dražje ne-go dotnač dober pridelek. . Iz teh dejste\- spoznamo vsaj pri-lično, ,kje tici eden izmed glavnih vzro-kov, da je zabredlo naše kmetijsko go-spodarstvo v 'tak težek položaj, in kje je sploli mogoče začeti lečiti naše kme-tijstvo iz nevzdržnega stanja. Vsesplošna gospodar ka kriza ]t prisilila vlade vseh držav, da razmo trivajo vprašanje, kako bi bilo mogo-če jia najhitrejši način preurediti fn zracijonalizirati vsc naro^no gospo-darstvo v državi na osnovi dobro premišljenih načrtov in to tako, da bi se s tem pomoglo v prvi vrsti kme-tovalcem in delavcem. Zato je posta-la ^ahteva: . ..—<*~*^ ¦--*.•. ,,Gospodarstvo po sfrogem nacrtu za tfoločeno dobo fet domačim razme-ram m potrebam prfmerno spifošno priznano geslo, od čegar vresničenja si abetajo vsi uvidevni gospoaar-lci vo-dilni krogi, vsaj za svojo državo, še največ uspeha v boju zoper krizo. Tu-di v naši državi nameravajo nierodaj-ni krogi pri vladi in v parlamentu proizvesti slično rielo strogo po na-črtu. Ako bi pri nas pred vsem skuša-li, kolikorje pač v začetku niogoče, zraefonalizfrati' kmetfjsko proizvod j:> konzuranim potrebam v lastni državi odgovarjajoče, kakor ea potrebe iz-voza, poteni bi Mlo s tem za dmiljen-je najhujšega girornaštva že prav mno-go storjenega. Podlaga vsemu delu v tem prav-cu mora biti točna statistita uspehov in ncuspehov dosedanjega breznačrt-nega kmetijskega gospodarjenja, ka-kor tudi točna statistika o prodaji, o izvozu, uvozu in konzumu kmetijskih pricielkov zadhjih b let. Konzum m izvoz nam točno povesta potrebo za prihadnja leta, odnosno vsaj potre-bo za 1. prihodnje leto. Pri vseni Jem bo }ako verjetno, da se bo izkazala že ometijena pot treba po posebnih skupščinah alizbo^ rovanjih kmetovalcev-producentov, \a-r dustrijcev-konzumentov, dalje jivtjzni-* kov in izvoznikov ter dnigih neo-prtdcl.ienih konzumentov. Na njihbq zastopnikom vseh navedenili činite^ Ijev mogoče dogovoriti in sporazume-ti se glede izdelovanja načrtov, vf glavnem pa t> vseh potrebnih akd-jah ali delih za proizvedbo dobrih» načrtov. Morda bodo poleg že oWh stoječih jgospodarskih organizacij pcn . trebne še liruga gospodarsla udru-* ženja, katera bo treba ustanoviti. Živimo v taki zgodovinski dobi člo-veštva, ki je pestra in bogata na^. glih sprememb, v dobi, v kateri sef razvoj dogodkov Jiitreje vrši negof kdarkoli poprej. ; . .*.„«****»* >¦'¦ L:l J^ Do pred gvetovrto vojno se ni-* kjer v nobeni državi ni kazala taka silna potreba imci^nalizirati tudi go-f spodarsko stran — socija nega žvl^cnjat kakor dandanes. Pred vojno se jedr-žavna organizai-ija povsod omejevat la le na organizacijo pravnega reda. varnosli in državne uprave. Potek na- ^ rodno-gospodarskega procesa, to jc? proizvodnjo, promct in pofrošnjof-pridelkov in izdelkov, vse jto 'je dr-žava prepusčala ^asebnikom in zasetn nim organizacijam. Sedaj je pa na-stala potreba, (da država direktno re-^; guiativno posega i^ potek narodnogOK spodarskega procesa. — ¦• ' ^ V prastarih časih, v dobi očakov* je bilo treba tedanjim prosvitljenirra voditeljem narddov ie uiecliti in zor-4 ganizirati religiozno življenje narodaEg m na tej osnovi je že vhdal tudi \z-vesten red med ljudmi v pravnem int gospcdarskem oziru. Lj Od rimske dobc dalje je člove^ štvo z rganiziralo n zrarionaMziralo M verski organizaciji jle pravno stranso-* ajalnega življenja do tlobe kratka pred svetovno vojno in dosegfo jer s tem itudf izvesten red v gospodar*' skem življenju. Danes pa živimo že v začetku ti-w^ stega zgodovinskega fazvoja človeštva* da se mora zorganizirati in zraciona-* lizirati tudi celokupno narodno gof spcxlarstvo življenskim potrebam šir-t ših plasti kmetskega in delavskega na-* roda primerno. < ». Vsi ulcrepi gedanjega parfamentat' 5cažejo, da se vodilni krogi v našift! 'državi \-sega mavedenega popolr.omai zavedajo. j *;" | Najprej bo seveda potreba cistitl pot vsem potrebnim reformam, to je* treba bo odpraviti in preprečfti na^ hdii kričcče fcaflfikarnosti v našemkme-#jyskem In ^ploh v narodnem gaspo ^Jarstvu: Namreč brezmi3elno in sa-^ipovoljno uvažanje tujih prmelkov \n Jblaga, katerih imamo 6ami dovolj do-«sa. So namreč v naši dr/avi take vpiiv-^ne gospodarske manjšine k\ se jim te-ižave naroda — 4takor smo že omenili — dcveta briga ip ki brez obzira na ¦Skupni obd blagor zlora&jajo mno-%p gospodarsko tvobodo, W jo uživa-j5> y naši idržavi med naSim narodom. Narodno gosroJarsivo tte moe u-«pevati, ako je popolnonia prepušče-«j -samovoljnosti sploh vsakogar, ki( ^•spodarsko ddluje, naj si jc za to tu-*d) v focijaln segla enkrat tiste ^ospodarske uspehe, katerih inora knjefrjstvo po svoji ;po-metntmošti prej tiH slej neizbežno po- stati deležno fca kmetovaice same. — (Kot .popoinoma neodvišen iist pri-dbčujemo 2. nadaljevan^e in kofrcc rt-prave nistšega ugiednega eotitidnjka ter njegiove ugotovitve in ¦zjdkljticke pod-pisujemo. V fcolikor pa stavi svo/e na-dt v politično etranko, ki se imenuie ()Jv»gosk>vanska tadikaJna Jtmečka de-nio^aci^a'' smo eicer pustili članek ne-okrnjen, pačpa^si dovoljujemopripom-niti, da eo edino stfokovne Wne(v:kq organizacije jn že idealiziran gospo-darski svet pni činitelji, ki so edinij, p^crfclicani, zastavili 5vo]€ site zx stinov-sko dobrobit Itnita, ne pa kaka poii-tična stranka, 'ci troši svoje sile zu: &vOj€ politične eilje. — Upamo, da bo JRKD kmaiu pokazala, kako je z iz-vcdbo (praktično) njenega veftkega p o grama in da bo lepozveneča beseda meso postala. Ddkler pa javnost tega ne vidi, gleda ske;tično, kikornavs.-ko novo tetvAT. Ako bo vladah v J R KD nesebičnost, odkritosrčno^t, pra-ktična ljubezen in složno sožitje vseh slojev, ki 6e vabijo v to zamišljeno ve-liko or^anfzacijo i i ne bo v njej ko-ritarskih stremljenj, farizejstva in za-f hrbtnosti, tedaj bo prospevala, d.u.oia^ č€ pa §e zapisana propasti- To smo za-pisali kot sok številnih mnenj naših čitateljev. — Uredništvo. — ) Kaj pa to pomeni V času, ko zboruje v 2enevi raz orožitvena konierenca; v času, ko ve-liki možje govorijo vclike besede o moralni in realni razorožitvi; v času.> ko se koljejo Kitajci in Japonci za o-slovo senco, v kateri bo počival pre-meteni boljševik, bo vsi slovenski li-fiti prejeli v ponatis članek z naslo- vom,, Varstvo pred 6trupenimi plini'' (Kratke opombe in navodila za zar* ščito zaledja v slučaju plinske vojne). Vsi listi v državi so naprošeni, da ta članek v celoti ponatisnejo. Med pr-vimi se }e odzval pozivu ugleden dnev-nik MSlovenec" v štev. 39 a od 17. t.m. — Prvih L navodil se peča z grozovi- ^ostjo #1jffeke vojne, nadaljnih 15 pa >© pro^meraii in suJttLi ped plini. — Getudi pti ?&& razun neke »^igaTTske vo|nc" nirnamo vo;*ftti dogodkov, riitj se mitx T*i treba bati, da bi se kak kltaj-ski ali Ispdnski vc^n-i pflc^t zmotil in ,pri-frčal nad .pGgansko' JTSgoslavijo, bomo čiaRek |ifri]avi i v prihodnji Števi4Tetu! New-York ]e najvefje mesto na svetu. Osem milijonov njegovih pre-bivalcev, sta dva milijona tujcev. V tem velikanskem mestu prebiva več I-tal ar.ov nego v Rimu, vec Iicev nego v Dubrtinu in vec, kakor desetina vseh ?.idov na svetu. / . Nev-Vofk ima več telefonskih cen-tral nego london, Pariz, Beriin, Him! t in Ljeningrad skupaj. ,,Rotovž" v Ne\v-Yorku in mestni župan jimmv ^alker. Ne\x-Vork ima pet najvecjih mo-stov na svetu in najvišje stavbe na' svetu. Vsaki dvc uri dospe v njegove luke nov parobrod z tujci. Vsakih e-nainpedeset minul Be dogracii nova stav-ba. Vsakih tlvainpede^et sekund pri-vozi po en osebni vlak, vsakih trinajsf mi.ut se poroči en par, a vsikih pe' minut se rodi po en otrok. Ne-x'-V"ork inia preko 1500 c.kva in okrog 2030 gledališč jri kinematogra-fov. - Dopisi PTU[. - MESTNO avtooodietjc Ptu^,. — Pne 20. trar. se ukine Uitran-ji viak iz Ptuja proti Pragerskemu. jDrugi vlak, ki odhaja ob 8. uri iz Ptuja proii PragcrsKemu nmia večzvt— ze proti Ljubljarii. Lnako se ukine po-nočni osebni vlak iz Pragerskega pro-ti Ptu^u. Vsled tega uvede me-jtno av-topodjetje Ptuj t dnevom ukinitvevla-kov reden ftviobus.ni promet na Drogi' Vtuj-Pragersko \a ecer: Odhod iz Ptuja ob 5. uri zjutraj preko Str-nišča in Sikol. Povratek h Pragerske-ga ob j9. uri 45 min. preko Meaveoc-in Sv. lovrenca. Popaldne dHhod kj Ptuja ob i0. uri 50. min. preko SvJ Lovrenca in Medvedc. Povralek izP.a-gerske^a dt> 22. uri 20 min. qo isti pro-; gi. Zveza e vsemi vfaki v Mainoor in 1 jubljano pziroma iudi obratno. \ NAJVECJO UiJUDNCST v ob-| čevanju h strankami — davkoplačeval- ' ci je odredil finančni minister, zapre- '\ tivši uradnikom, ki bi se proti tej cx'redbi j 7i njih s nistra ima namreč — Madžarska! — Trdno smo prepričani, da bo kraljev--ska vlada, ki je z radikalnimi retorma-mi odstranila ninogo starega partizan-skega gnojj, tudi v tem pagledu sto-. ri!a svoje ter davkoplaeevalce zasč?-:: tiia — ako že ni mogoče pred noviml' davki — vsaj pred neuljudnostjo o-nih, katerih plače se stiskujejo iz m~ Ijev davkoplačevalcev. — T)a ne bf. prišlo do nepotrebne zamere od stra-ni uradnistva davčne uprave v Ptu-ju, izjavljamo, da je pri tem uradu! poslovanje s strankami povsem "ko-rekno, izvzemši enega gospoda, ki v svoji preveliki gorečnosti stopa izven okvira ^ljavnih predpisov o primler-nem ravnanju s strankami. Prepriča- \ ni smo, da bo g. starešina ura"da v. J svoii uvidevnosti storil vse uotrebne. korake, da se ugled njegovega uradaL j ne bo kršil. — Kmetje in mesčani?-- | 1 SREDIŠČE . SNatančne$h:pbdaikovoUan> *log M ' 9oso|flm'ci tadi m dobim. Vsi skup/dr* zjjo, najorž! Lokali in stanovanja so ppremljeni z vscm komfortom moderne tehmke, in sicer z vodovodom, električ-litn d\;igak>rn na .poistrešje in centrai-no''kurjavo, kl se odlikuje v tem, da u-Tafcfoifee Poso^inice pošteno "zefee, a to mo baje samo j>ozimi. Poleli bodo naro-čili takšne aparate, v katere bodo nabi-tali toploto, ki bodo jo pozimi izpuš-čali. Vest, da ibodo pptetno toplino shranjevali v žakfcih za zjmo, je grdo ©brekovanje. Ta izum je tudi doma v ¦Središču. Slavni središki ,3kripec," ki jma že na marsikatere štvari patent, sj je Oal tudrta svoj fzum patcTftirati- Ce-k> stvar paje fmanarai ,,'Vdiki Jakob", ki j,e potreben denar zas\\iz\\ s svojim motorjem. na katcrega pa žal nima pa-tenta. Apeiiram tem poiom na pristoj-no oblast, na[ izumiteija prisili, da da svoj izum patentirati- Toda zašel sem predakč. Z opisovarijem te impozaritne stavbe se nisem pn' kraju. Hišnik me je peljal v klet, ki je zelo 'pripravna za Vinarsko zadrugo, predvsem zaradite-ga, fcer sod ne gre skozi vrata, deloma pa tudi zafo, ker vbde za krst vina ni treba nosili v klet Voda namreč pri-tece sama; za to je v polni meri jn ze-k> dovršeno že pofkrbel stavbcnik. Ko .sem zopet prišel ven, se rfif odpre pre-krasen razg'ed. Kaj raislite, kaj sem vi-dei? Cej ,,PIac!'f Toda to še dolgo m vse: kajti omeniti moram tudi blato, ki prekaša ce!o slovito haloško. Naši ,,te-tecT so sicer hote!i Središče kanalizi-Tati ter sa z deloni že začeli, pa se do-sedaj niobneslo. Zato so tudi kanaliza-cijo pre'.ožili na poznejši čas, ko bodo ime i na razpolago kader inžinerjev-do-maeinov, kateri bodo po najnovejših vesteh \z Sanghaja in H-ono!ula kaj kma-lu dobu dipiome za — ,,luftinženerje." — Kakor čujemo, obstoji resna akcija, da se naš tro; kmalu proglasi za mesto. y tem sVučaju bo Središče kot tako žbTK sano h 2emljevida jn bi se imenovalo ..BiatogTad", to pa ne samo z ozirom na t>Iato na našem ,/placi", amipaTc iž ozšrov kesanja in scoznanja na — 'cliu-go blato. Ker ni vse zlato, kar se šveti, bomo prihodnjič rek.i kaj več o teh in onih zadevan. Pa v ~,kanajnspek-torjev." Tekma Joligarjevz avtomobili in drugitni mot: rnini vozili. Piemian-je in masiranje ,,mafičkov." Iskanje20O komadov jurjevega zaklada pod slam-njačo v Loperšicah. Prireditev pevške-ga koncerta v korist t'skovne zadruge ,,Osa". i.t.d. Pa kaj sem še sliŠal? A-ha, že znam. Pripravlja se akcija za zdnižitev vseh purgarjev, ki niso nič dolžni v eno falango- Sprejmejo se ined člane sanio oni, ki se izka/cjo s čisto grunlno knjigo in da niso vpi-sani med preroke. \n še nekaj je ..Osa" izbleknila, namreč, da je ormožki ro-tovž stara palača, da- mislijo zato sta tt—Tjarlair.c.iiU\iTir-tht"s-anro oni sa br'i poklicani in izbrani zato ker so starj, vendar že enkrat naj napravijo mla-dim ,,Platz" jza vstop med izbrane gu-slare. Vspored ijudskega odra: ,V2nlo-igra Triumvfrat", boj za pravico. Vsak dan ena v gostilni: MTi si žrebe, da nimaš para" reČe Ftancl prvemu g&< stu. O ia dr&vr^-^ogi^i^išti.-MOosDocr Francl, Vi %tc fnu že pkr." Trdtelgeist (žgaitfite) fre pijeni >rirtŽe go^t i gostih ničarjn, drugi gost (s IrakclccJm v ro: ki): Prosim' ^ospbd {goštrltriiar je Va-j ša žganjica iz domače zgahjaiine? — SV. BARBARA v H a i o z ati. Pr -simo vas za/objavo 'J>raV zanimivega (in tudi - žalbšliiega) nYedv6jnega spo-mina. K nam je prišel tisti čas zeid visok |j6špod, ki se'je kljiib švafi nc-znatrii postavi repenČit: ,|Werin nian et^as'ŠetbGphilesTi^det, :ffitišs mart a -ks !«-egnehnienS" V fesu rekviriranja živil in živirte }e taistj gc«po"d( v svo-jem poslti rabil — za občevar^e z na-mi t ol m a ča z a s fo v e n s k i ^e-zfk — Pravijo, da ta tolmač Še živi; fudi pravijo, da še isti kmetje živijo in naše poročik) rii bajka kakega *de-deka iz — 30-letne vbjrie; "končno pra-vjjo, da doticni gospdd, ki je med na-mi jnirnimi Haložani stikal za ,,srbo-filskimi" stvarmi in rekviriral naše skromne beraškoborne pridelke 3 ro-močio posebnega pfačanega tofmača našepa jezika sin slovenske matere m očeta, bojda danes nekak ..Veles^ove-nec", nedavno tega pa prav vroč — ,,srbofil", danes pa bojda prav odli-čen — Jugoslovan ... "javnošt bi ze-lo zanimalo, ako bi se v tei skrivalni-ci jevedelo za njegrovo Ime... IVlorda ne bo težko, ker baje dičijo bivša an-tisrbska prsa tega gospoda ?e — jugo-slovanska visoka odlikovanja. Ako pa je iz Savla postal Pave\ pa se naj ške-sano javi nam — Haložanorn ter nam spravi v denar naše vtno! — IZ SODNIJE. Sodnik- obtožencu: No, J>:ai Vam je bolj všeč, ftli 590 dinarjev a-!i pa 14 drri zapora? Obtoženec: Gospod sodnik, proiim Vas raje za 500 dinarjev. -'MAČF. - A. Stražar: Zatajeni sin, I Pripovest iz časa tlačanstva. B ' Dvanajsto nadaljevanje. ,,Hej, vi prijatelj božji — ali ste ku-f.ec ali kaj?" Nagovorjeni pa le na kratko odgo-vori: ,,Bo že nekaj takeg^a — boter; pa zakaj ste tako radovedni — fsaj born' vse plačal! Nate — tu imate denar" pa vrže pred krčmarja srebrnjak. Kajpak, se radovedni krcmar ni več upal nič vprašati; kar piaho jo je pobral k drugi mizi. Ta tujec pa je večkrat pogledoval spečega Lukeža tam pri peči. K'o je krčmar odšel na klic žene za fiip v kuhinjo, je sam med seboj j€zno zagodrnjal: To se bom priku-pil Dondežu, ker sem izsledi! to pod-lasioo — lisičjo. Ne uideš mi več iz pred oči! Nocoj še spiš pri peči, a ju-tri se boš že zibal na drevesu. Sele sredi dopoldneva j€ prav kla-verno odhajal Lukež po vasi sam, ne-vedoč, kam bi se okrenil. Naposled se jodloči, da gre proti Lukovici. Ko je tako pocasi koračif, mti je v pnmerni razdalji sledil ta gost, ki je krčmarju Jančku tako mrko odgovar- jai; - Ko je začel Lukež koračiti po gozd: nati poti pod vasjo Prikevnico, je nje-gov zasledovalec po;pešil korake; liina-lu sta bila skupaj! Ta. za Lukeža grozni prišlec ga je trdn-o pograbil za roke, pa z ostrim gjasom ^pregovoril: JFi hudičev bratec — izdajalski, sedaj si pa našl Odslej so ičončane vse tvoje hudobije, hajd z menoj?" Lukeža je streslo po vsem lelesu, ko je uvidel, da mora kot mali otrok sledili temu groznemu nepoznancu ... Sam ne vedoč kam, pa kaj ga čaka? Ko je Lukež uvidel, da ne koračita proti so^edni Oradiški Vasi, temveč ved-110 gldblje v gozd, ki je bil več ur ob-sežen, ga je oblila nepopisna groza. Pot mu je kar curkoma lil raz lic. Tako sta koračila že nad eno uro po temnem gozdovju, kjer so bila sama stoletna orjaška drevesa. Pri ogromnerrr orjaškem hrastu pa zagnni znova ta grozni človek: ,,Hej ti sin hudičev, vsedi se — sedaj irnaš še priliko, da maio sediš..." Kakor poslušni otrok na očetovo povelje, tako se je kar sesedel uboigi Lukež na mahovje. — Obraz mu je bil poln nepopisne groze, ko je tako se-del na mehkem mahovju ter čakal v sfnrtni grozi svojo usodo... Ta krepki možakar pa je potegnil iz nedrij malo pišČalko, pa trikrat za-piskal. Dobrih deset minut pozneje so se na ta klic, kot bi jih zemlja vrgla iz sebe, pojavili gtirje možakarji; že rijih obrazi so kazali, da se ne obeta nič dobrega. Prvi je znova spregovoril tn, ki je privedel Lukeža: ,,li 2abkar, kod hodi naš Dondež, da zvenio, kaj bo napravil s tem vohun-i skim tičkom. Dolgo se ne bomo zaradf njega jmudili. Nagovorjeni pa odgovori: ,,Grgrač, imenitno se ti je posrečilo, da si ugrabil tega ftčka. Počakajte tu, a jaz grem po Dondeža, vem kje je; v enf uri se že vrnem. jaz že odhajam!" Pa je odšel. — i * Rokovnjaa so se usedli poleg grba-stega Lukeža, pa so se začeli o njem pc-govarjati pa zbijati prav neslane šale. Jako na pr.: No, ti dedek. sedaj pa si le izprašaj svojo kosmato vest, pa se malo fckesaj švojih gr&hov, da ne boš z vragi bratovščino pfl Zopet d ugi seje norčeval: fTi vražji striček, kako se ti mi kaj dopademo; tudi pri nas bos dobil plačilo, kakor si ga dobival pri grajšča-kih r- pa tako plačilo boš dobil, da na tem Bvetu ne boš nobenega več potre-boval. Ali kar pa mu }e povedal tretji, to pa je bilo najhujše: ,,\/este kaj*tovariši, z^lo sem radoveden, kako se bo obnaša! ta naš možicelj, ko mu bomo dali zajn-ko pkrog vratu. Vidiš, lahko bi še živel, samo, da bi pustil nas rokovnjače pii miru. No, pg saj si že zadosti star za smrt, ha, ha!" \ ^V^i 50 se zašmejali, a ubogi l.u- kež pa vzdigne r-oki in proseče pravi: ,,Vse yam dam, kar premorem, sa^ ino pustite me pri življenju!" Na te proseče besede se oglasi brez^ obzirno Qrgrač: ; ', :<)Ej jniožicelj, a!i še tega ne ves, ka^ dar je pšenica zre!a, se požanje, tudi tf 6i ^e dbzorel za fa svet! Tvojega dei>ar-ja pa jie potrebujemo — očlnesi ši gas iSetjoj v pekel1; da si preskrbiš tam boljši prostor." j Kmalu po preteku ene ure zatem jt prišel poglavar Dondež v spremštvu ^e štirih najboljših prijateljev; ki so bi-li obenem tudi četniki pri njegovJ družbi. (^; t , , ^| Do j^mrti potrti Lukež je še zadnji-krat prosil milosti, da bi ga pustili pri življenju. Pa Dondež je samo zamahnil' z roko in z vso odločnostjo rekel: Dokončano je tvoje grešno življen-i je na tem svetu! Pripravi se na smrt —-. tvoje hudobije ne zaslužijo drugega kot ^e pmrt! Ko je nesreČnež slišal to svojo ob-sodbo, je padel v nezavest... Ko je ta-ko leža! na tleh, mu je eden izmed ro-kovnačev vrgel ^anjko o!o list imel s^alno rubriko za narodno go sppdaistvo z važnimi navodili, dalj^ pregled vseh ^ttovnih in doma^ih do-gcxifcov v prern; tednu; v^akokrat tudi snu^nice, 5-mctrtnp 5* zv ščcne ogiase, nagfadnc nate^aje jtd. Tudi ža tep, vfc den tisk |L preskrbljeno. S to preure-ditvijo upamo nstreči željam naših zye» trnh iz rnesta in dežele. ,#Narodna SIon , ga" je hamreč žc davno prekoračila svo/ • ^rvotru' ddokrog v šicer ve.ikem ptuj-tkem srezu tcr iraa narofnike v abefr maiiborskih srezih in je častno zasto-pana skcwo v vsakem srezu Dravske ba-npvjne, nevštevši JtevilrJh zuna.njih na" ročnikov. Tako urejen Jist, o katerem Hobi-vamo faskava prTznanja od bdličniht sotrudnikov že pri našem skromnem za-četku, ,pa hoce miditi svojim narcx> nlkom po pravilu ,,zvestoba za zve^ irobo.. poieg pestrcga čiiva :n zaniinl-vasti tudi mpralno pomoč v oblM Sirofcopoteznega zavarovr.nfa poa sie-» rterimi lahkimi pogoji: 1. Vsak naročnik naj vpiača po po I štni položnici vnaprej Di;i 50.—. Kdoi? je plačal že da^edanjo naročnino Din 28.— naj priloži še Din 22.— m je zato malenkostno svoto v sedanjem težkeiri casu zavaro\-an za %?oto Din 3000.— v . slučaju s.nrti. fTo svoto sprejme svojec^ ] če dokaže, da je plačal pokojni celo-letno naročnino- 2. Pri našeni /avarovanju pa zava-rovaniu ni itreba umreti, da prejme kdo drug za njim posmrtnino. V slučajih {ež ih nezgod pretlvideva naš pravilr.ik tudi solidarno podporo za prvo silo, kar je zelo čiovekoijubno m nima te-ga nobcna podobna zavarovalnica. -. 5 4 K temu.;koraku jias je vpdil Užak gospodarski po ožaj našega lud/iva, ke^ po skupnosti in v slogi je zmaga nad bedo. 4. Alto &e pripeti eriemu naroem-"kov kaka nevo!ja ali smrtni slučaj,- ki ¦fcpada v ^avarovan^e, tedaj vplača vsak fiaročnik malenkost odDin5.; po po-štni položnici V pomoč Svo^ernu tcv> Tišu. ' '•" ¦¦"- ¦ • : • • . . '> 5. To fctoriš rad z mis.ijo na nego-tovost svoje usode. Zato ,,čujte,.. ker ne vestcna ure, ne-daeva!" — 6. Zavaro\ani bo Beved-i samo na-ročniki, (ne njih svojci!) ki so plača.i eelo naročniho. Čim ista prispe k< nam do 1. aprila 1932, t.j. do Veiike Noči; prejmejo ysi tozadevne pravii-'nike. — ' ¦ \ ' 7. Razun pornoči, ki je spredaj predvidena, imamo v načrtu pomoč pri požarih jn pri — porodih. Prvo je gospodarska pomoč za prvo silo, zato ne bo nikdo okleval, ako za Din 50., dobi Din 3.000., (t.j. 600 krat VeČ!); i'v slučajih porodov (tj. materinska sa-mop'omoč) pa bomo izdali poseberv pravilnik, ki jamči pomoč v slučaju srečnega poroda pa tudi za nesrečen porod (snirt novorojenčka, matere ali pa obeh). Le-teh določb nima nobena tovrstna zavarovalnica. 8. V vsakem primeru zahtevamo zdravniško spričevalo in se vnaprej • zavam;emo proti očitku v-ake špeku-lacije z nesrečo bližnjega. Ker pa ne vemo ne ure, ne dneva, kdai pride iiaš račun, saldirati najvišji Sodnik, oskr-Jbimo vsaj s:anamcetn kako odpomoč Ea prvo ^ilo. 9. Govoriti o slogi in ljubezni [n isto ne praktično izvajati — to razu-inejo samo sfarizeji in špekulanti. Oči-ščeni po šoli ži\ ljenja pa hočemo poka-zati, kai premorejo sloga, vzajemnost. solidarnost in Ijubezen do bližnjega1. 10. Čim bo naš tozadevni pravilnik odobren od oblasti, prejmejo isteg-iv vsi naročniki. Zato menda ne bo niko-gar med naročniki, ki bi ta naš načrt prezrl \n iie udovoljil zihtevi po po-ravnavi celoletne naročnine. Preprirani snlo, da bo število naročnikov znafno naraslo. V te:n s!učaju bo tudi pomoc večja. Kdor pribavi L0 naroonikov. ki plačajo list naprej, ima vse ugodnosti -gkde zavarovanja in je prost naročni-ne. Tozadevne določbe se objavijo pri-^iodnjič. Listnica uredništva. 1 N. P. *- Maribor: Radi preobilice gradiva pricie prihodnjic sigurno. —. Brcz zamere, prostor je pretesen. — K« 2- Maribor: Vse je porabno. Idejc so zmagovite. Samo potrpljenja in energije vsaj v dosedanji potenci! Sršen — Središče. — Krepko na- sprejl Poročila laj pridejo vsaj dosre- : de v uredništvo. — I. K- - Doir.žale: - Pride kot 2. -podlistek. Zdravii Dopisnikom od Sv. Urbana, Jane-Lovc, Hajdina, Borovcev, Nove vasi, Sv. Marka, Maribora (X. T. - I. I^. -cFr. P. - V. K) Sv. Barbara v Ha- • lozah !n Slov. Bistrica: Vse porabno -.pride prihodnjič ea gotovo na vrsto. ¦> lAgitirajte za list, tla bomo lahko vze- iji večjo pblikol — .«: Ptuj: — Preosebno in žaljivo!Pod- -j-pis inanjka! »— '^ Neveste-pozor! Dobrostoječ samski obrtnik, soli-dnega življcnja želi v s\a'ho ženitve res-nega znanja z nevesto, ki ima primer-no premoženje. Vdove br?z otrok niso izključene. Samo resne ponudbe s sliko je poslati na Upravo pod! naslovom ,,VELIKONOCNA SRKCA" Obilno.. ^afev in sSadkelše dosežete z uporabo MTROFOSKAIA Ruše. -^ KP^, opt-^ <*i^j c^^, «»10^, «*v5 i*i^j*»^ n»>^ r*»^, (*»^ <*>Ci*i5, <+> I>yo do trisobno stanoTanje po moŽMosti v bli-ini kolodvora is-re za tako; ali pozneje fina uradniš-ki družina brez otrok. Ponudbe na u-piravo lista pod ,,Mirni stanovaici." registrovana zadruga z ome/eno zarezo v Ptuju Merkantilna tiskarna Kn]igotiskarna Stercotipija Knjig^Teznica IZDELUJE: Vsakovrstnc tiskovine, uradne, društvene in zasebnc/ časopise, brošurc, knjige ter sploh vsa r tiskarsko stroko spadajoča dcla v eno= aii večbarvncm tisku, hitro, okLtsno in moderno po zelo kulantnih ceoah. Prepričajte sc o solidni in točni postrežbi 1 Konec tarnanja o krizi v prašičereji! Ceno prašičem odločuje: Previdna reja, t. j., da se zredijo in ne obolijo! To dosežete, ako dodencte k krmi vsaj dvakrat tedensko oblastveno preizkušcni ,MASTELIN' ki se dobi v vseli trgovinah po Din 3— in 6*—. tjcr tega ni, pišite na glavno zalogo 4. K0SEC — Maribor, Tezno. V Ptuju sc dobi ,,Mastelin" v trgovini ARmUK & S< IIOSTERITSUI.