L.-F.:  Pisma
¦       PRELJUBA FRANCIKA!
I         IVOJE ljubo pismo sem res brala z veseljem in
Isem  ga   pokazala  tudi  zn&nkam.  kako  zna  moja   se-
Hstrična vljuclno pisati. Če je iudi Še par let za porednim
HJankom. O Francika, saj se ne damo, da bi hilc de-
^Hiice slabše ocl teh  prevzetnih  fantov! Toda — veš,
^Bvojiin mislim o mestnih dobrotah smo se pa le sme-
^¦kle.   Ali   res   uiisliš,   da   je   v   mestu   vsak   in   zmiraj
^^BČenko   iu   si   nakupi   kadarkoli   hoce   vsega   lepega
^B dobrega. kar vitii po izložbuh  in na trgu^ O draga
^Hrancika, saj ne veš, kaj iuiaš, ko si na kmetih! V
^^Bestu  se  stiskamo  v  tesnu  stanovunju,  nimamo dvo-
^^išČ.  nimamo   kleti,  ue   smemo  poskoČiti.   ne   sraemo
zavrtskati. Draginja stanovanj  je taka, da ne ostane .
za kromp-ir, kaj Ii za pečenko.  Vse. kar potrebuješ —
5e vodo — nioruf* drago plarati. Ti grvš v gozd in se
; nazobljcš jagod. jaz pa oiucdlcvam na trgu zanje: Ti
splezaš  na češnjo ali  na  jablano  pa  se  naužijes  naj-
boljšega sadja, mi pa za slabo, sparjeno blago Štejemo
tlinarje. Ti vsega dobiš in imaŠ dorna. Ce pases krave.
si vsaj na zraku in sc napiješ svežega pristncga mleka, mi pa dobivamo brozgo. ki ni nikclar taka kakor mleko pri vrs. Zobje te bolijo od čnwga kruha, pravis? Bezi no! Saj pravijo zdravniki, da Čisti in ohrajii ravno črni kruh zobe. Na švedskem in po krajih Nemčije, kjer uživajo zelo črn in trcl kruh, imajo ljudje prav raočnc zobe; žemljic in kifeljcev je pa sama pena in kvas in njih uživanje ne duje moci in ne dela takib rdečih lic, kakor jih imaie na knaeiib. Pravi.š. da ima-nio v mestih lepe cerkve: glej, meni se je pa tako priljubila ivoja vaška cerkviea in tiha pobožnost v nji. Lepe eerkve, dragica moja. niso glavno: ponižnos* in zadovoljnost pa vitli Bog tudi v preprosti cerkvi. Res imamc v mestih bJizu v šolo, zato pa pridemo tudi tako inalo na zrak, da moramo o počitnicah na kmettr. S kmetov vam pa ni treba v mesto po rdeča lica ... Po napornih potih, v dežju in blatu, v suegu in mrazu se vam utrdi život. Niti ne ve§, kaj vge iraaš, ko si na kmeiih iii im svojevi. Prosim te, ne želi si po me-stu! Nikdar ne boš našla v njem sreče. ki jo uživaš dotna. No, Francika, videla boš, ko rae obiščeš. da je r mestu pes dolgčas. Branko Te pozdravlja. pa tudi inoji starsi, vsi pozdravljamo Tvoje starse in še celo Janka. Piši spet kmalti -svoji Jjubeci Te sestrtČni. ki sanja vedno le o lepem bivanju na kmetih. Tvoja
Dragica.
Pripis. Kar se tiče obleVe. Francika, ste na kmetih že skoraj preveč gosposki — kaj?