Šlev. 31 (Tek. račun s pošte. - C. C. con la Posta)
V Trstu, petek 17. septembra 1926.
beto II.
:: Izhaja vsak petek dopoldne. :: Natlov: TRST-TRIESTE CASELLA CENTRO 37 ali pa: Via Imbriani 9/111. ::
 oOo----------
Izdaja: konsorcl) MALEGA LISTA
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN
I
USI"
Stane: ena "	Mink.
. C. Col*
. Tiieste
UUBI
urednik IVAN PREŠEL
							
Mali koledar.
Petek, 17. septembra: kvatre; Lambert.
— Sobota, 18.: kvatre, Jožef Kupertinski.
— Nedelja, 19.: Januarij. — Ponedeljek, 20.; F.vstahij; Kandida; državni praznik.
— Torek, 21.: apostol Matej. — Sreda, 22.: Tomaž Villanova; Mavrici j. — Četrtek, 23.: Lin; Tekla. — Petek, 24.: Marija rešiteljica jetnikov.
MALE NOVICE
Dve zaplembi.
Mali list je bil dvakrat zaporedoma zaplenjen. St. 36. je bila zaplenjena zaradi članka «0 naših železničarjih«, št. 37. pa zaradi članka «Fantom nabornikom«. Bravci in naročniki naj blagohotno potr-P° in naj Malemu listu zvesti ostanejo. Spominjajte se Malega lista tudi z da-r°vi i Ne bodi vam žal nobene žrtve, da ohranite, okrepite in razširite ta potrebni in koristni list.
Pozdravi vojakov.
Pošiljamo pozdrave iz Rima fantje 1. 1906, ki služimo pri radiotelegrafiji, svojim staršem, sestram, fantom in dekletom. Čermelj Štefan s Peska pri Trstu; Ban Jožef iz Prelož; Ložar Franc iz Vrto-vina; Skvarča Jakob ,iz Črnega vrha; Ivlinkon Karel iz Tolmina; Majcen Franc iz Štorij ipri Sežani; Križman Ivan iz Tubelj; Čele din Anton z Ubeiskega; Valentič. Anton iz Kašteiirja; Škarabot Rafael 'z Solkana; Skulac Anton z Vrha v Istri; ■tereb Franc iz Idrije; Žnidaršič Fran s Prema pri Bistrici; Medjot Filip iz Vrtojbe pri Gorici.
Bližnji nabori.
Komenski okraj: 6. oktobra:	Komen,
Brje in Brestovica; 7. oktobra.: Kobjeglava, Veliki dol, Gabrovi ca, Gorjansko, Pliskovica in Selo; 8. oktobra: Štanjel, Škrbina, Temnica in Vojiščica.
Ajdovski okraj: 6. oktobra: Ajdovščina, Budanje, Kamnje, Črniče in Goče; 7. ok-
Atentat na Mussolinija
Mussolini ostal nepoikodovan
PRVO URADNO POROČILO.
RIM, 11. septembra. Danes ob 10. uri dopoldne je bil na Mussolinija vnovič izvršen atentat. Ko je avtomobil prvega ministra vozil iz vile Torlonia proti palači Chigi, se mu je približal na trgu Porta Pia neki mladenič ter je vrgel proti njemu bombo. Bomba je zadela ob stransko okno avtomobila, nakar je padla na tla ter se je razletela s strahovitim pokom. Avtomobil, v katerem se je nahajal Mussolini, pa je nadaljeval vožnjo proti palači Chigi. Drobci bombe so lahko ranili sedem oseb, ki so bile takoj prenešene v bolnišnico. Atentatorja so takoj aretirali policijski agenti, ki so spremljali Mussolinija v posebnem avtomobilu. Izjavil je na kvesturi, da se imenuje Ermete Giovannini.. Rojen je bil leta 1900. v Ca-stelnuovo di Garfagnana. Prišel je s Francoskega. Prvi minister Mussolini je popolnoma nepoškodovan. Po atentatu se je takoj podal na svoje običajno delo v palači Chigi.
PODROBNOSTI.
Ko se je avtomobil prvega ministra Mussolinija bližal trgu Porta Pia, je šofer naenkrat zapazil nekega mladeniča ob robu ulice. Ta je stal mirno, kakor da bi koga pričakoval. Ko je neznanec zagledal Mussolinijev avtomobil, je prekoračil ulico ter se mu je približal. Šofer je zao-krenil avtomobil v stran, da ne povozi neznanca, katerega so že zapazili tudi policijski agenti, ki so spremljali Mussolinija v posebnem avtomobilu. Mislili so, da se neznani mladenič približuje z na-i menom, da izroči prvemu ministru kako prošnjo. Nasprotno pa je imel ta mladenič v rokah bombo tipa «Sipe». Vrgel jo
tobra: Dol. Otlica, F.rzelj, Gahrije in Go- je z vso silo proti Mussolinijevemu avto-jače; 8. oktobra: Lokavec, Lože, Planina mobilu. Na tleh je eksplodirala s strahoto Podkraj; 9. okt.: Podraga, Rihemberg' vitim pokom.
m Skrilje; 11. okt. Šmarje, Šturje im Vrable; 12. oktobra: Sv. Križ, Slap, Ustje, Vrh-l>olje in Vrtovin; 13. oktobra: Vipava, Col, Melike Žablje in Št. Vid pri Vipavi.
Goriški okraj: Gorica: 11. oktobra (1 do GO); 12. oktobra (odi 61 do 310); 13. oktobra od (121—180); 14. oktobra (od 181 do •BO); 15. oktobra (od 241 do 300); 16. oktobra (od 301—360); 18. oktobra (od 361 do zadnjega); 18. oktobra: Bilje in Čepovan; *9. oktobra: Grgar in Renče; 20. oktobra: Ločnik im Prvačina; 21. oktobra Podgora; 22. oktobra: Osek in Ozeljan; 23. oktobra: Solkan (odi 1—60); 25. oktobra: Solkan (od 61 do zadnjega); 25. oktobra: Miren in Lornberg; 26. oktobra: Opatjeselo in Vo-STsko; 27. oktobra: Šempas in Števerjan; 28. oktobra: Vrtojba; 29. oktobra: Kojsko; 26. oktobra: Št. Peter in Štamdrež; 3. novembra: Sovodnje, Trnovo in Tribnša.
Krminski okraj: 20. novembra: Bilija-na; 23. novembra: Ivožbama in Medana.
1.000 LIR
lahko zadeneš, če se vpišeš v Goriško Mo-horjevo družbo. Za šest lir boš dobil Je-Seni pet lepih knjig in T koledarju boš ttašel srečko. Če boš zadel pravo številko, h bo družba izplačala na roko goriome-®1eno sveto. Zato pohiti in! pošlji na u-Ptovo družbe v Gorici, Corso Verdi 1. 6 lir 8 Pripombo, da se vpišeš kot nev ud 1 Dva pogovora.
Poslanec Besednjak je imel nedavno izgovor z Mussolinijem o razmerah v baši deželi; govorila sta tričetrt ure. Potem je Besednjak obiskal tudi notranjega ministra Federzonija; pri tem je bil 1>r>ldrugo uro in mu natančno razlagal baše razmere in zadeve.
Mussolinijev šofer je medtem pognal avtomobil v dir proti palači Chigi in drobci bombe ga niso niti najmanj zadeli. Policijski agenti so se vrgli na atentatorja, ga uklenili ter odvedli na kvesturo, VLADNE ODREDBE. - ČASTITKE.
Mussolini je razposlal prefektom okrožnico, v kateri odreja, da se ne sme kaliti javni red ter izvajati represalije. Obe-nem naglaša, da naj se opustijo sleher-
ne civilne in verske cerimonije v zvezi z izjalovljenim atentatom.
Takoj po atentatu so se meščani podali pred palačo Chigi ter so priredili Mussoliniju živahne manifestacije. Mesto je bilo okrašeno z zastavami. Tudi po drugih italijanskih mestih so se vršile manifestacije.
Zastopniki raznih vlad so izrekli Mussoliniju svoje častitke, da je srečno ušel smrti.
MUSSOLINIJEV GOVOR.
Ko so Rimljani v soboto zvečer zbrani pred palačo Chigi prirejali načelniku vlade ovacije, je Mussolini stopil ven na balkon in spregovoril množici tako-le :
»Rimljani, črne srajce 1 Pred vsem zahtevam, da se ne krši javni red po tej manifestaciji. Velik narod, kakor je italijanski, mora v vseh težkih prilikah popolnoma obvladati svoje živce. Naglasiti hočem ob tej priliki par besed, ki pa se morajo točno tolmačiti. Čas je, da se on kraj meje enkrat konča nezaslišano zločinsko toleriranje, če nekateri res nekaj dajo na prijateljstvo z italijanskim na rodom, prijateljstvo, katero bi slučaji, kakor je ta-le, zamogli usodno kompromitirati.
Mislim tudi, po globokem prevdarku, da je treba ukreniti drugačne mere. To ne pravim za se, kajti jaz rad živim v ne' varnosti, govorim zavoljo naroda, italijanskega naroda, ki vztrajno dela, kakor Je njegova dolžnost In njegov privilegij.
Kakor smo odpravili v Italiji splošne stavke, tako bomo tudi zajezili atentate, čeprav s smrtno kaznijo. In vi veste, da ko govorim naravnost ljudstvu, ne izrekam praznih besedi.«
KDO JE NAPADALEC.
Prvikrat je napadalec rekel, da se imenuje Ermete Giovannini iz Castelnuovo di Garfagnana. Policija je takoj poizvedovala v tistem kraju, a tam ni nobene dru-ine s priimkom Giovannini. Mož se je zlagaL Pozneje je povedal, da se piše Gi-no Lucetti, da je star 26 let in po poklicu kamnosek. Doma je pa iz Avenze v pokrajini Massa Carrara. Njegovo družino so aretirali. Bilo je aretiranih tudi mnogo komunistov in anarhistov. Svojih tovarišev napadalec ni hotel izdati.
MlfcIBC
JAKEC
Oče, budi volja tvoja 1
Tilko se imenuje naj novejši roman I-vana Preglja. Snov je zajeta iz istrskega življenja in opis je silno zanimiv. Oni, ki so se vpisali v Goriško Mohorjevo družilo, dobijo ta. roman poleg drugih peterih knjig, ako doplačajo 2 L. Drugod je knjiga veliko dražja. Zato javite brez obotavljanja na Moh. družbo v Gorici, C. Verdi 1. da želite imeti tudi šesto knjigo in pošljete v ta namen še 2 L. Lahko pa se priglasite tudi pri bližnjem g. poverjeniku.
Razpuščeno društvo.
Društvo «Svoboda« v Renčah je bilo z odlokom oblastnije razpuščeno.
Kaznovana prevzetnost.
Žuipnik Kneipp (Knajp) je zdravil neko damo. Ko je ozdravela, je župnika tako «od zgoraj doli« vprašala, koliko je dolžim. «Kaj pa ste?« jo vpraša župnik Kneipp. «Dvorna dama njene kraljeve visokosti velike vojvodinje hesenske« je odvrnila s še nekoliko bolj prevzetnim naglasom kot poprej. Čisto mirnodušno je Kneipp odgovoril: «Služinčad ne plača nič«.
Društvo narodov.
Na letošnjem glavnem zborovanju v Ženevi je bilo navzočih 44 držav, članic Društva. Za predsednika tega zborovanja so postavili zunanjega ministra Jugoslavije, Andreja Ninčiča. Glavni dogodek tega zbora je bil slovesen sprejem Nemčije v Društvo. Nemčija bo tudi stalni odbornik društva. Tako čast in veljavo je zahtevala tudi Španija, pa je ni dobila; zaradi tega je Španija napovedala, da izstopi iz Društva.
Stavka rudarjev na Angleškemu
Odposlanci rudarskih organizacij so i-meli zborovanje v Londonu. Večina se je odločila za pogajanja. Glasovalo jih je za pogajanja 557, za skrajna odlpor pa le 225. Sklep je bil torej, da se da izvršilnemu odboru polna moč, skleniti mir s podjetniki; odbor ima prosto roko, pogajati se glede višine plač in tudi glede dolžine delovnega dne; vztrajati pa mora brezpogojno pri zahtevi, da bo nova pogodba veljala po celi državi za vse rudnike hkratu.
Nemarnim naročnikom.
Še mnogo jih dolguje naročnino za tekoče leto 1926. Leto gre h koncu, pa si še pomišljajo, ali bi ali ne bi. Pozivamo tem potom vse take še enkrat, naj se podvizajo, če ne se jim list ustavi in se naročnina za nazaj iztirja.
Važen datum.
Do dne 1. oktobra letos je še čas vložiti prošnjo za pokojnino po padlih vojakih. Komur pnitiče,' pa ni še vložil, naj ne zamudi zadnjega roka. Glej članek na 2. strani.
Premog in premoženje.
V Jugoslaviji vlada sproti kupuje premog za železnico od rudniških podjetij. Ker pa ta podjetja predrago drže, je vlada odpovedala dobave. Bilo se je bati, da se vse 'delo -ustavi Slednjič so se poravnali. Rudniki bodo znižali ceno premoga za 15%; pogodba se bo sklenila za eno leto. Rudniki pa bi hoteli sedaj to znižanje vreči na delavce, katerim so že v a-prilu plače znižali. Judje hočejo imeti le dobičke. Trboveljski judje so potegnili lani 200 milijonov dinarjev čistega. Odirali so vlado iin delavce. Sedaj, jTh je vlada privila. Delavci iso se obrnili v Belgrad za pomoč, da ne bi judje sedaj njih privili, ki iso jim že dozdaj slabo plačevali.
Mastodont
V provinci ji Caserta v Italiji so izkopali okostje mastodonta, prednika našega slona. Starost njegovo cenijo na 100.000 let. Najbolj važno je to, da so ohranjeni tudi še čekani (slonovi zobje), 2.2 m dolgi. To je prvi tak slučaj.
OPOMBE
Prijatelj plesa se je oglasil v »Edinosti« od 15. t m. Je zelo zavzet za ples. Pravi, da ples stane manj življenj kakor turist.ika (plezanje po gorah). Pravi, da se ples «šteje kot element splošne omike« in da «našemu narodu -ples ne bo v škodo«. Skoro da ne reče, da je ples «mnogostransko poučljiva zabava«. Vse modeme plesne svinjarije pa so mu kar enem Žaklju z boljšimi vrstami1 plesa «to nedolžno plesanje«. Vsa ta modrost je v «Ediinosti» natisnjena, kajti »Edinost« spoštuje vsako mnenje, zlasti takele baže.
Čedna postava. Med protiverskimi zakoni mehikanske republike je tudi takle: Starši ne smejo svojim otrokom oskrbeti zasebnega učitelja za poučevanje verstva; kdor bi se predrzni! to storiti, gre 14 dmi v zapor in plača 500 pezet globe. Taka je svobodomiselna država.
Ženica z «Edinostjo«. Naš liberalni dnevnik se rad pohvali. Oni dan je baje neka žena kupila «Edinost« v Solkanu in si jo dela na glavo za senco, ko je šla ■na Sveto goro. Značilno je, da hodijo na Sveto goro tisti, ki nosijo »Edinost« na glavi — kdor jo nosi v glavi, ne mara veliko za božja pota.
Kako delajo na Holandskem
Na evharističnem kongresu v Čikagu je poročal nadškof iz Utrehta o delovanju katoličanov na Holandskem. To delovanje je naravnost čudovito, tembolj ker »o bili katoličani v tisti deželi skozi stoletja kruto zatirani od luterancev. Sedaj biva v Holandiji diva milijona in< pol katoličanov.
Šolstvo.
Holandski katoličani so si priborili šolsko ravnopravnost. šola v ti napredni deželi ni državna. Katoličani imajo svoje neodvisne katoliške šole, kamor pošiljajo svoje otroke. Toda stroške za vzdrževanje šole in učiteljev nosi država enako kakor za luteranske šole. Katoliških šol je 1917; vanje zahaja 330.000 otrok. Učiteljev je na teh šolah 10.000. Tretjina učiteljskih moči je redovnega stanu. Kato-, liški učiteljiščniki se vzgajajo v poseb-nik katoliških zavodih, katerih je 44. Tako vzgojeni učitelji tudi nadomeščajo duhovnike v poučevanju verstva, kjer duhovniki ne utegnejo. Tako je Holandija vzor svobodoljubne in napredne dežele v šolskem pogledu.
Skrb za doraščajočo mladino.
Za mladino od 12—-22 leta skrbe vzorne organizacije. Načelo je, da so za fanta posebna društva ini za dekleta posebna. Večina župnij ima «patronat», to je društvo za mladeniče do 18. leta. V mestih so tudi društva za izobražence in dijake. Za mladino čez 18 let skrbe že bolj strokovna društva:	rokodelska društva,
društva mladih delavcev, društva za kmečko mladino itd. Voditelji društev so duhovniki, katerim so v .pomoč delavni možje in pri dekletih gospe. Versko življenje se vzdržuje z verskim poukom, skupno spovedjo, skupnim obhajilom in posebej še z duhovnimi vajami. Obstoja še posebna organizacija «Za čast in krepost«, ki ima namein varovati mladino pred razuzdanostjo, dalje zveza abstinentov, ki pospešuje treznost. Tudi telovadnih društev ne manjka. Vsa mladinska organizacija šteje sedaj okrog 150.000 člattiov.
Višji pouk.
Holandski katoliki imajo zdaj 10 gimnazij s 1400 dijaki, 19 srednjih šol z 2300 dijaki, 11 licejev z 1700 učenci, 7 realk s 300 in 5 višjih realk z 200 dijaki; 38 trgovskih kurzov obiskuje 2500 učencev, 14 kmetijskih šol 800 učencev. Obrtni pouk se deli' v 35 podnevnih šolah za 4200 učencev in v 144 večernih šolah za 12.000 u-čencev. Ivo se je šolstvo tako razvilo, so škofje ustanovili 1. 1919. «Rimsko-katoli-ško centralo za pouk in vzgojo«. V ti centrali deluje 20 strokovno posebno usposobljenih ljudi. Za vzgajanje katoliških učiteljev in učiteljic delujejo posebne šole, v katere zahaja 600 dijakov. Obenem se vrše naprej takozvane »Ljudske univerze« — temeljit izobraževalni pouk ljudi, ki nimajo časa pohajati višje šole. Na teh »univerzah« se je šolalo lani 5000 udeležencev.
Leta 1923 se je v Nimvegenu ustanovila «Katoliška univerza«, ki jo podpira mesto, a država ne, tako, da jo mora vzdrža-vati katoliško ljudstvo.
Katoliško življenje odraslih.
Počez pride na Holandskem na 1000 poročenih že.n 216 porodov. V katoliških krajih pa jih je 293. Tako se množi katoliški element in lutrovski izamira. Seve zamira tudi socijalna demokracija, ki navaja ljudstvo zatirati, kar bi se hotelo poroditi. Za katoliško življenje so največjega pomena eksercije (duhovne vaje); in da so jih mora prirejati zadostno število, so sle priredili posebni domovi. V letih 1906—1921 se je vršilo 5000 duhovnih vaj, 400 vsako leto, ki se jih je udeležilo 250 tisoč ljudi. Tretji red1, Marijina družba in Sveta Družina cveto. Vincencijevo društvo, Društvo sv. Elizabete, abstinentna društva, ki skrbe za padla dekleta, ki skrbe za kaznjence, so biseri v vencu katoliškega društvenega življenja. Razni stanovi: delavci, kmetje, učitelji, profesorji, dijaki, uradniki, trgovci in. obrtni-
ki - vse je organizirano na .katoliški podlagi. Delavci imajo svojo splošno socijal-no in svojo strokovno organizacijo. Le-te organizacije so ustanovile svojo banko, so uredile svojo bolniško blagajno, svoje živ-Ijensko zavarovanje, gradile so svoja zdravilišča, uredile centralo za zgradbo domov, uredile centralo za pravno po-imoč. Strokovna organizacija Obsega 35 strokovnih zvez. Pri zadnjih volitvah je glasovalo 900.000 katoličanov in v zbornici imajo od 100 poslancev 30, v gosposki zbornici od 50 glasov 16.
Časopisje.
Slovenci, ki nas je poldrugi milijon, i-mamo en sam katoliški dnevnik, namreč •ljubljanski »Slovenec«. Le v Ameriki i-majo naši izseljenci tudi en katoliški dnevnik. Kaj pa katoliški Holandci. Teli je dva milijona in pol, pa imajo 30 (beri in reci: trideset) dnevnikov in še polno drugih časnikov.
Misijonsko delo.
Verni katoličan mora ljubiti tudi misijonsko delo. In kako so zanj navdušeni Holandci ! 2,5 milijona katolikov je dalo v misijone 1500 duhovnikov, 800 bratov in 1400 sester redovnic. Vsega vkup 3700 misijonarjev. V Holandu je 36 misijonskih šol. Za misijone se je 1. 1925. nabralo 600.000 gld., ako se vpošteva še vzdrževanje misijonskih zavodov, se imore reči, da Holandska daruje za misijone na leto 3 milijone gLd.
Primerjajmo z vsem tem naše razmere, kako je vse imirtvo, kako vse topo, kaj čuda, da nikamor ne pridemo in smo le od' dne do dne večji berači.
Po kakšnih vojakih ?
Po takih, ki iso padli v vojski ali umrli vsled ran ali sploh umrli na posledicah vojnih operacij.
Kdo dobi pokojnino ?
Ne kar vsak. Oče in mati imata pra vico do pokojnine po sinu, sirote po očetu, žene po možeh.
Zadnji rok.
Večina tistih, ki jim taka pokojnina ali penzija pritiče, so že zdavnaj vložili prošnjo in tudi prejemajo pokojnino. Morda je pa še kdo, ki iz enega ali drugega razloga ni vložil prošnje in nič dobil. Taki zamudniki imajo čas še te-le dneve do 1. oktobra.
Kaj je treba k prošnji ?
Drugih papirjev ni treba, kakor mrtvaški list tistega vojaka, po katerem se prosi penzija. Če je mrtvaški list narejen od župnika, daj ga potrditi tudi od županstva, drugače ga ne vzamejo aa veljavnega.
Mrtvaškega lista ni.
Ako je vojak izginil v vojski, pa mrtvaškega liista ni ali ga ni mogoče dobiti, tedaj se namesto tega napravi nadomestna Listina kateri se po laško reče «atto di notor.ieta.» Treba iti v ta namen k notarju ali sodniku in peljati 4 priče, ki so s tistim vojakom skupaj služile. Te morajo priseči in pričati, da je tisti vojak res umrl. Potem uradnik napravi tisto listino in tiista velja kot mrliški list ter se priloži prošnji za pokojnino.
Kako se napiše prošnja ?
Prošnja gre brez koleka. Napiše se tako: Al
Ministero delle Fimanze Servizio Pensioni per le Terre Redente Stralcio Assistenza Militare Ufflcio Terre Redente,
(Palazzo Brase hi) Roma
L’ istante yime, priimek, očetovstvo) . ..................con domicilio in (točen naslov) . . ;.......................Co-
muno ....... Posta..........................
Provincia.........................
chiede la licpiidazione a norma di leg-ge, nella qualit& di (tu so navede ali «pa-dre« ali «madre» ali «tutore dell'orfano» — ime sirote — ali »inoglie«) del militare
(ime, priimek, očetovstvo)...................
gia appartenente al (zadnji regiment,
kompanija).......................morto in
guerra, addl.....................191 . . .
Allega 1’atto di morte (ali atto notorio) e prega gli vengano effettuati gli assegni di pensione ali' Ufflcio Postale di . .
................addi............... 1926.
(1 allegato)	Podpis:
(RaccOmandata)	................
Kaj nam z d
Iz BISTRIŠKE DOLINE.
Dne 3. septembra se je dogodila na kolodvoru v Trnovem pri Bistrici smrtna nesreča. Delavcu Francu Grl iz Trnova št. 134. je padel tram na glavo ter ga ubil.
V	noči od' 3. na 4. september so pogorela 3 gospodarska poslopja. Udarila je strela ter užgala hišo in gospodarsko poslopje Antonu Brožiču iz Jablanice št. 3., gospodarsko poslopje Jožefu Novaku iz Jablanice št. 14. in gospod, poslopje Jožefu Štefančiču iz Jablanice št 12. Dva sta bila zavarovana proti ognju, škode je 150.000 lii-. Jožefu Štefančiču je ogenj u-ničil tudi mlado tele.
Dne 3. septembra je v tovarni Žnideršič ^ Bistrici stroj odtrgal delavki Kristini Zadel 2 prsta na roki.
TOMAJ.
Dne 15. avgusta je imela Hranilnica in posojilnica v Tomaju svoj redni občni zbor. Ugotavljalo se je, da je bilo navzočih 32 ali 33 članov. Prišlo je do prerekanja, da je bil občni zbor nepravilno sklican, češ dani bilo objavljeno po drugih občinah. Moral bi biti sklican vsaj do konca-meseca marca. Tomajskih članov je bilo navzočih kakih štiri ali pet. Načelnik nadzorstva je izjavil, da odstopi. Tisti, ki imajo zaupanje pri ljudeh odstopajo, vrinjajo se pa oni, do katerih ljudstvo nima pravega zaupanja, drugih ti slednji ne pustijo blizu. Pri ljudeh se opaža, da nimajo smisla za zadružništvo, in tudi strah pred močjo jih odvrača od udeležbe (na občnih zborih. Pač pa so gostilne in bališča vsako nedeljo polna ljudi. Sami so si krivi, če se jim teroristi rogajo in smejejo v obra.z ter jih imajo pri vsaki priliki pri «fraki«. Potem lahko gospodarita znana «kamiTiarja».
Bivši odborniki in člani, kje ste ? ! Mogoče se bodo kdo zdramil ob teh-le vrsticah.	Gromovnik.
Iz DOLINE.
Smrtna kosa kar zaporedoma kosi tu pri nas: V nedOljo, 5. t. m. smo pokopali Marijo Filipčič roj. Pangerc iz Krogel, soprogo gostilničarja Štefana Filipčiča pri Sv. Ani. Bolehala je dolgo časa na sušici. V pondeljek popoldne sta bila kar dva pogreba zaporedoma: Iz tržaške bolnišnice so pripeljali pok. Andreja Kocijančiča, posestnika in predsednika naše posojilnice, ki je umrl vsled težke o-peracije. Proti večeru pa je bil pogreb najstarejšega moža iz naše fare, pok. I-vana Jerooga iz Krogel, Očeta lani umrlega občinskega odbornika Valentina Jer-coga. Bil je mož stare korenine, prepričan katoličan, da miu ga ni bilo para daleč naokolu, ki je dnevno po par ur pre-klečai na golih tleh v svoji sobi v iskreni molitvi. Naj v miru počivajo !
Pred dvema tednoma nas je zapustil naš mladi kovač .in vneti cerkveni pevec, Ivan Božič in se je preselil z vso družino
v	Maribor, kjer mu je brat lx>j,ze preskrbel službo pri delavnicah državne železnice. Želimo mu obilo sreče.
Posestniki iz Kastelca in Socerba so vendar po dolgem trudu rešili svojo ko-miunelo, da ne pripade občini, ampak ostane njihova last. Naj bi se vendar zganili tudi zaspanci v Dolini in Prebe-negu, da ne pograbi občina njihove komune le, do katere imajo zastarano pravico. Seveda nekateri bogatini bi radi videli, da bi prišlo do tega, zato da bi imeli pri tem svoj dobiček. Manjka sloge in ljubezni do bližnjega !
Kako se pošlje prošnja.
Pošlje se po pošti rekomandirana. Se bolje je oddati jo v kuverti s sprejemnim potrdilom. Tako imaš v roki dokaz, da si prošnjo pravočasno poslal.
2e prosil, pa nič dobil.	1
Kdor je prošnjo vložil že kdaj poprej, pa ni še dobil odgovora, naj zahteva rešitev prve prošnje. Vložiti kar novo brez omembe prve, bi povzročilo še večjo zmešnjavo.
ežele pišejo
JESENICA pri Cerknem.
Prav gotovo ni še 'dobil Mali list ni-kakega dopisa iz naše vasice. Da ne bi kdo mislil, dia mi Jeseničanje tako t javen dan živimo ali spimo, treba je, da se malo pokažemo na dan. Naša vasica stoji prav na lepi solnčni legi. Prav zgodaj nas obišče sodnce in nas obseva do poznega večera. Naša vas z okrožjem šteje kakih 300 duš. Izgubili simo V malo letih kar 8 gospodarjev, ki so šli v večnost, večinoma večjih posestnikov; to je za našo skupnost velik udarec. Danes je že 7 hiš popolnoma praznih. Vrh tega so še letine slabe. Letos nam je toča pobila, tako da j s res velika skrb, kako se bomo preživljali. Živina bi morala biti glavni vir naših dohodkov, pa ji je cena tako padla, da smo tudi pri tem udarjeni. Kje se bo jemalo za živež in za davke ? Moški so pri nas tudi zidarji in so prejšnje čase delali IX) svetu ter prislužili denar za živež in obleko, pa je ostalo še za kak «pu-dlč šnopca«, zdaj so se pa razmere predrugačile. Možje delajo zemljo, da branijo lakote sebe in družine, fantje pa po raznih francoskih im belgijskih rudnikih. — Drugače ni kaj posebnega v teh krajih. Gostilne ni pri nas, trgovine tudi ne. Zabavamo se, kadar se skupaj snidemo in kaj poštenega pomenimo o živinoreji, mlekarstvu in kar je .takega, ali pa če nas občinski zastopnik vkup zrobka, dia se malo od cesta pokregamo. K maši hodimo v Orehek, pa ne posebno pridno. G. župni upravitelj z Ravni nas rad okrega Zunaj cerkve ipa nam občinski zastopnik razglaša o isamih davkih in rabotah, kar najtežje slišimo.
Še nekaj o naši mladini. Začela se je nekakšna brezbrižnost in malomarnost. Pri naših jeseniških fantih knjige počivajo, pa tudii v Orehku se to opaža. Men>-da so vam pajki zapredli knjižnico. Ali boste pustili, da še miši narede gnezdo v nji? Torej, fantje in dekleta, bolj korajžno naprej, če ne kaj porečejo predniki, ki so knjižnico ustanovili ? Pa še drugič kaj.
IZ KORTE2ANSKE FARE.
Po vztrajnemu prizadevanju našega g-župnika smo imeli v naši fari tridnevno evharistično pobožnost, ki je prav dobro potekla. Profesor goriškega bogoslovja dr. Tul, je imel vsak dan dvakrat lep govor o verskih resnicah. Njegove zlate besede bodo vsem ostale trajno v spominu. Ob sklepu tridnevnice je prišel k nam tudi g. dekani Zlobec iz Pomjana, ki j« s svojo prisotnostjo povečal slavnost. Ta tridnevna pobožnost je privedla mnogo ljudi v cerkev in prav veliko število jih je pristopila tudi ^k sv. obhajilu. Zahvaljujemo se preč. gospodomi duhovnikom za injiih trud. Priznanje moramo izreči tudi: pevskemu zboru, ki je polnoštevilno prihajal vsakokrat k sv. maši in k večernici ter pod vodstvom g. nadučitelja Pečariča vneto prepeval.
Faran.
BAČ.
Veliko veselico smo imeli .dne 22. avgusta. Iz Postojne so prišli zlasti telo* vadci, ki so zelo lepo telovadili. Gostje so prišiti tudi iz drugih krajev, i>osebn0 iz Bistrice. Zelo je zabavala vožnja v A-meriko (čez lokev). Povedali bi še kal več od te veselice, pa se voditelji niso mogli premagati, da ne bi naredili plesa Kato jih ne moremo hvaliti. (Op. ured.; Prav imate, ples res vsako veselico pošteno namreč — skazi).
FAMLJE PRI DIVAČL
Tukajšnje premogokopno podjetje bo v najkrajšem času razširilo svoj obrat. Prikupili bodo toliko zemljišča, da ga bo skupno približno 500 arov, t. j. 250 m v dolžino in 200 m v širino. Seveda bodlo pri tern nekateri posestniki hudo udarjeni, ker jim ibodo odvzeti najboljši in naj ljubši kosi. Upamo, da bo podjetje imeilo toliko sprevidtnosti, da bo posestnikom dalo za zemljišče odškodnino razmeram primemo. Kajti pri nas ni zemlje toliko na razpolago, da bi jo posestniki radevolje prodajali. Toda tu bo najbrž treba, rad ali nerad, zemljišče prepustiti Podjetju. Ln v tej zadevi prosimo cenjeno uredništvo za nasvet, če smo dolžni, in pod kakimi pogoji, zemljišče odstopiti. Tej razširitvi bodo sevedia postavili primerne stroje. Prišli so že nekateri delavci, ki odstranjujejo dosedanje manjše stroje to pripravljajo prostor novim, večjim.
Letina je z ozirom na stalno močo še precej dobra. Češplje so precej zarodile. In kdor se je prejšnja leta zanimal za češpljeve nasade, bo letos primerno* poplačan. Tu treba poudariti, dla kar se sadjereje tiče, bi se i v Famljah i v Vremah sploh »e precej: moralo izboljšati- Letos bomo imeli precej lep dokaz, kak lep vir blagostanja je sadjereja.
Pa še [nekaj žalostnega. Andrej Franetič, ki je bil kot železničar prestavljen v Dolnjo Italijo, je po petih tednih ta-nmošnjega bivanja izdihnil svojo blago in do domačije iljubeznipoftio dušo. Letošnje leto si je predelal hišo in dovršil preureditev vrta, pa je moral med tuje ljudi v tuje in, kakor je pisal, slabe, nezdrave kraje. Po njem se neutolažljivo žalosti mati, žena in pet otročičev. Naj jim Bog dodeli tolažbe v dneh tuge in grenkobe !
KNEŽAK.
V petek po Vel. Šmarnu je začelo popoldne ob treh goreti blizu cerkve «pri Obadu« na hlevu. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Zgorel je hlev in sosednja hiša, ki je bila krita s slanruo. Pohištvo in 4t-viino so rešili ognjegasci, ki so kmalu ogenj udušili. Sreča je bila, da ni bilo burje in da je malo preje bil naliv dežja. Hiša ni bila zavarovana.
29. avgusta smo imela birmo. Birmanih je bilo 190 otrok. Raški škof Izidor Sam je imel kra/tko slovensko pridigo, ki nas je razveselila, ker smo videli, da nam sikuša btiti pravičen.
KAL pri St Petru.
V naši vasi je podružnica Sv. Jerneja, Pa vre 2 leti nismo imeli za shod sv. maše. Naš g. farman pravi, da če je ples, ne sme biti sv. maša. Prosimo Vas, povejte nami ali' je res tako, ali je to samo sitnost našega farmana.
Odgovor uredništva: Kakor smo mi dobro poučeni voljajo pri Vas glede sv. maše za shod ta-le cerkv'ena določila: 1.) Cerkveni shodi s sv. mašo se le tam dopušča, kjer se bodo teden dnij poprej pr-
vi	možje iz dotične vasi svojemu župniku zavezali skrbeti za to, da plesa gotovo ne bo; 2.) Ko bi možje prišli in obljubili, da plesa ne bo, potem bi se pa ples Vendarle pripravljal ter bi .se gosp. župnik prevaril, tedaj odpade cerkveni shod' Za celih pet let. — Tako cerkveni predpisi. _ Ako nimate sv. maše, ni kriv župnik, ampak tisti, ki ples za take nedelje dovoljujejo.
ZAGORJE.
Birmo smo imeli dine 30. avgusta. Birmanih je bilo 48 otrok. En vrtiljak se je suka l po Pivki in nam lirce jemal, pa pravijo, da je na Baču več zaslužil kot pri nas. Naj le gre nazaj, pri nas je lir ma-lo> jih za kaj bolj pametnega rabimo. OPČINE pri Trstu.
V petek, soboto in v nedeljo, 17., 18. in !9. t. m, bo tukaj evharistična tridnevni-°a za sv. leto, 40 urno češčenje, v petek >n sol>oto zvečer govor, v nedeljo po noči, Pol ure po polnoči, bo sv. maša s skupnim sv. obhajilom. V nedeljo 19. t. m. zadnji dan tridinevnice ob 4 popoldne bo slovesna svetoletna procesija, katero bo votli 1 Prem. g. škof.
TOMAJ.
V	četrtek, 9. septembra zjutraj se je vršila v naši župni cerkvi izredna slovesnost. Vršil se je ganljiv obred preobleke 6 kandidatinj šolskih sester. V tukajšnjem samostanu imajo sestre namreč tudi novicijat in sedež provinci j e. Škofov namestnik monsinjor Slavec iz Trsta je i-miel najprej sv. mašo, spremljano s primernimi pesmimi samostanskega zbora. Pri sv. maši so se vse slavljenke obhajale. Potem je v svojem govoru spodbujal novinke k zvestobi do Zveličarja, ter jih opozarjal na težave redovnega stanu. Po ostrižen ju las so novinke odložile belo in sprejele redovno obleko. Potem' je napravilo še 5 sester večletne obljube. Med po-svetilnim obredom je č. gospod Guštin iz Trsta, daroval na oltarju Presvetega srca sveto mašo. Slovesnosti je prisostvovalo več duhovnikov, svojcev in sorodnikov novink ter skoro .polna cerkev radovednega, zlasti mlajšega, ženstva. Zanimivo je, da so stariši našega Cerkvenika izmed 7 vzgojenih dali 4 otroke v samostan.
Deseti brat
na
oiltiki iani
Da ne boste zastonj rekli, da vtikam povsod svoj nos, moram vam povedati, da sem bil v nedeljo 5. t. m. na orleški šagri. S to šagro so Orlečani toliko časa odlašali zato, ker se niso mogli sporazumeti, kje naj bi bilo plesišče. «Fučarji» so ga hoteli imeti v Dragi, goranci in posestniki pa v takozvanem Mačjem kotu. Pravdo medi obema strankama je razsodil vaški prezident Matjaž in sicer tako, da je bil volk sit in ovca cela! Določil je, da se ima ples vršiti na «bar to vem borjaču». To razsodbo sta odobrili obe stranki.
Po dovršenem sporazumu, ali kakor bi rekli diplomatje «konkordatu», so Orlečani zverižili prošnjo za ples, katero je nesla posebna deputacija v odobritev sežanskemu podeštatu, in črez par dini st? dobili potrebno dovoljenje.
Orleškim pupam je delal ta ples veliko preglavic, ker so se hotele postaviti, češ, naj vidijo druge zijale, da Orlečanke niso zadnje! Že štirinajst dni prej so se zbirale sleherni večer «pri Pili« ter se pomenkovale o novih krilih, bluzah, rutah, šolenSkih itd. Nič manj preglavic niso imeli fantje. Še celo kaka vaška mamica je globoko vzdihnila, ker bi rada kupila svoji Marički novo kotijo, a njen stari Nace ji ne da niti kebra spod palca. Res, kadar so plesi po naših vaseh, so povsod križi in težave !
Že v zgodnjih popoldanskih urah je bi-
lo	tisti dan jako živahno po vsej orleški republiki... Zaljubljeni pari so se išetali po ulicah, kramljajoč v blagoglasni espe-ranščini, iz ponižnih orteških hišic se je kadilo in dišalo po cvrtju. Marsikateri berač, ki je slučajno prišepal to popoldne v vas, je dobil od dobrih mamic za nagrado precejšen kos štruklja. Za to pa imajo vsi berači za. klobukom zapisano: «Orleške šagre ne zamudi, čeprav si pri Srebotnjaku nos razbiješ !»
Tega pregovora sem se držal tudi jaz, Takoj po večernicah sem jo mahnil črez Fernetiče v Orlek. Pri Orleškem mostu se mi je pridružil neki esel.poner, katerega so tudi baje pete srbele. Prišedši v Orlek, sem mislil, da sem prišel v nekdanji dunajski Prater; povsod sama gospoda in inteligenca. Midva sva jo mahnila naravnost v gostilno. Fnllka jo bilo notri dovolj. Naročila sva Štefan terana in dve porciji pršuta; oboje sva morala čakati tri četrt ure. Da ni naglica niko-
li	prida, velja tudi tu. Izmed gostov so naju zanimali najbolj vaški diplomati, sedeči pri okrogli mizi s pipicami v ustih. Njih prezident je pripovedoval, koliko dobrega je storil med vojno za vaški blagor. Poslušali so ga, kakor kakega preroka.
Okrog tretje ure se je pričel ples «Tan-•caj Marko !» Plesalo je vse kot za stavo: mlado in staro, bogato in ubogo. Najbolj •so si jih dajale orleške frajle vse v svili, od temena do kurjih očes ! Prav je imel Matija Španžev, ko je rekel, da je ples za kmeta hujša nadloga, kakor živinska kužna bolezen na gobcih in parkljih !
Kdaj 'So šli plesalci domov, mi ni znano. Le toliko vem, da so še dragi dan nekateri lazili po vasi z bolano bučo in z mačkom v žepu !
Naša pošta.
Sabec, Bistrica. Med naročniki niste vpican; Vas nismo nič tirjali; mora biti kaka pomota.
Cek. J. Stvar je za letos zakasnela. Mi nismo opustili nobene prilike, opozarjati gospodarske kroge na to reč.
Hrastje. Za knjige treba pisati naravnost na naslov: Katoliška knjigarna. Go-rizia, via Carducci 2.
Trpčane. Prva /napaka je, da ni podpisa. Druga je, da ni dopis dovolj umljiv. Zdi se pa, da so tu vmes le Vaše srčne bolečine
—	in to bo tretja napaka. Dober dopisnik pozablja sebe in poroča reči, ki zajeml.je-jo splošnost.
Lokev. Pri Vas bo tudi nekaj takega, Z veliko vztrajnostjo hočete spraviti v list ime nekega dekleta. Ali se v Lokvi nič bolj važnega n°> najde ?
ZDRAVNIK
Dr. IGOR FRANKO
absolvent dunajske klinike, ordinlra
v Ilirski Bistrici št. 122
vsak dan od 10-11 In od 3-4
na Knežaka pa pri g, Česniku ob torkih in petkih od 9-12.
Jakob Bevc
urarna In zlatarna
TRST - Caapo S. jHCMM Št. S
ZLATO kupuje v vsaki množini po ^najvišjih cenah.
KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine.
■G/i\9£/iV90a/SV9C2/i\90S\J!/č)C?XS/cl|
■jiiimiuiMMiiiinimiiiiiiiiMi m*.;
5	Primarij kirurg sanatorija	>m
Z	Vilia S. Giusto in občinske
2 bolnišnice v GORICI
Ir.
£ rej asistent na dunajski vseučiliščni liniki profesorja Hohenegga, sprejo* ma vsak| delavnik od 2-3 popoldne
^ Corso Verdi 21-11, telefon štev. 196. ^
HIII1III11I1II11III1BHIII11II1III1IIIIIII1II11III1II11IIII1I11II1HII1III1IIII1 Semenski krompir
Podpisana sprejema prednaročila na NEMŠKI NAJZGODNEJŠI in jugoslovanski krompir vrste Oneida in Rožnik.
Poživljamo vse zadruge in zasebnike, da nam sporočijo čipiprej pismeno ali ustmeno, koliko semenskega krompirja e-ne in druge vrste bodo potrebovali. Posebno opozarjamo na nemški najzgodnejši krompir, katerega bo na razpolago le manjiša količina in ki se bo uvozil že letošnjo jesen. Upoštevala se bodo samo ona naročila, ki prispejo pravočasno, zato ne zakasnite z naročbo.
ZADRUŽNA ZVEZA'V GORICI, Corso Verdi 37.
IIIHIlillllllllllllllll
ZAHVALA.
Prisrčno se zahvaljujem, kmečkemu tajništvu u Trstu, katero mi je šlo na roko v moji zadevi radi vojne odškodnine pri oblastih v Trstu.
Ivan Uršič iz Iderskega. pillllHUIMIIlllllllllllllllinillllllllllllllllllll.llllllKIIIIDIIIIIIIIM
ETERNIT I
je najboljši za kritje streh
1 A. JANACH & O. i
=	as
| ZALOGA : Trieste - Trst (12)	|
Via Milano št. 12 (pri veliki pošti) §
V	zalogi ima tudi cevi za vodovode =
in stranišča.
| JAMSTVO ZA VEG LET. TeL 22-42. § illllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUllIClIlllllllllllllllHHIHIIIIIIIli HUHIHIHIIHilllltlimiliHimiUlflillllllHIiHIHIIHHtHHHIIMMHR
Prosvetna društva
ki imajo nevezane knjige ter jih izposo-jujejo, delajo sebi veliko škodo, ker bodo knjige kmalu vmičene. Ka j storiti ? Treba je, da jih dajo vezati. Pošljejo naj jih na Katoliško tiskarno v Gorici, Riva Piaz-zutta 18, kjer jih bodo vezali. IIIHIUHttNIIIIItltlHIHtimHIUIHIIIIIUIIIIIUIIIlillllUUUIIIiimiUtH
Cena oglasov v «Malem listu«.
Za 1 centimeter višine v eni koloni 4.— L. Pri 5 kratni objavi 20% popusta »	10	»	»	30%	»
» 26	»	»	(pol leta) 40% popusta.
Pri 52 kratni objavi (celo leto) 50% popusta.
MALI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst - Via Ugo Polonio 5.
Kdor želi kupiti POSESTVO V JUGOSLAVIJI, se naj obrne na splošno znano in največjo posredovalno pisarno v Sloveniji «POSEST», LJUHLJANA, Sv. Petra cesta št 24. Tvrdka izdaja svoj list, v katerem oglašuje veliko število najraznovrstnejših posestev. Naročnina letno Din. 20.—, polletno Din. 10.—. Na željo pošljemo 1 številko brezplačno
LOVCEM postojnskega okraja dajem na znanje, da imam zalogo vseh vrst smodnika, šiber ter splošno lovskih potrebščin, kar prodajam po najnižjih cenah.
-	Ivam Bizjak. Postojna.
2 MIZARSKA POMOČNIKA siprejmem v trajno delo. Hrano in stanovanje dobita pri mojstru. — Anton Černetič, mizarski mojster v Knežaku._______________
GLYKOL. Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini. Kdor se čuti šibek na živcih in trpi glavobol, naj uporablja edino le «Gly-kol», ki ozdravi v najkrajšem času. Cena steklenici L. 7.—. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva se le v lekarni Castellanovich, Trst, (San Giacomo - Sv. Jakob) Via Giuliani 42 (vsporedno z ulico via deli’ Istria).
PRSNI SIRUP priporočlji-v proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekci-jam. Steklenica za odrasle L. 7.50, za otroke L. 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst (San Giacomo -Sv. Jakob). Via Giuliani 42.________________
ČISTILO ZA ZOBE «Ideal», sestavljeno iz močnih snovi, izvrstno makužuje usta, odpravi smrdljivo sapo, u trdi dlesno, ovira gnitje. Kdor ga pravočasno upo-arblja, prepreči' vnetje čeljusti in ga nikoli ne bole zobje. Vlije se 30 do 40 kapljic na Vi 1 vode in se iz>perejo usta. Ce močno boli zob, se d ten e par kapljic samega «I deal a» na vato in se položi v zob. Priporoča se posebno tistim, ki 'i-majo pokvarjene zobe to samie škrbine. Izvrsten je za razkuženje in grgranje pri vnetju v grlu. — Za čiščenje zob je dobra rožnata in črna pasta. Ima lin okus, naredi izobe bele, oViira zobni kamen, razkuži usta in jih prijetno osveži. — Priporoča se, zlasti za slabotne otroke, ki dolgo ne shodijo, za slabotne v prših, rahitične Kalcilerat, zelo okusen sirup. — Za otroke je priporočljiv prah in mazilo «Ireos». — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU. . Bistrica.
KMETIJSKO DRUŠTVO v Vipavi ima v zalogi izvrstna namizna vina po zmer< nih cenah.
DVA čevljarska pomočnika z dobrima iz-pričevaloma iščeta dela, najraje na deželi. Nastop službe takoj. — Mavri Štefan, Orehek 41, Abrami Franc, Orehek 36 p. Cerkno.____________________________
PRODAM 30 EKSPORTNIH PANJEV posebnega sistema. - L Celin, Jablanica p. Bistrica.
GOSPODARSTVO
Menjava semena
Letošnje deževno vreme je marsikje povzročilo poleganje žita in vsled tega je tudi pridelek slab, zrnje drobno, zgr-bančeno in le za silo zrelo. Taiko zrnje ni dobro za seme, ker ga je mnogo ne-kaljivega, in kar 'bo tudi skalilo, bo imelo premalo moči, da bi pognalo močne, krepke rastline. Če dobi pa gospodar slabo zrnje, je bolje, da ga ne porabi za seme, temveč si rajši poišče drugod tako, ki mu1 jamči za dobro rast. Naj se slabo zrnje še tako očisti, vendar ni mogoče nikdar dobiti iz njega dobrega semena. Zato si treba oskrbeti dobro seme pač od drugod, če ga doma ni.
Vendar treba biti pri tem tudi previdni, kajti ni vsako iseime dobro za vsak kraj in za vsako zemljo. Tuje vrste so večkrat nezanesljive in rade odpovedo. Zato je najboljše oskrbeti si seme iz domače pokrajine, ki je že aklimatizirano, to je privajeno domači zemlji in domačemu podnebju. Na primer banaška pšenica je izvrstna, toda posejmo jo pri nas, bo malokje uspevala. Pač pa so se nekatere vrste pri nas že tako udomačile vsled dolgoletnega gojenja, da dajo popolnoma zanesljiv pridelek. Najboljše so seveda domače vrste, ki smo si jih tekom let vzgojili z odbiro rastlin in semenja ter z umnim čiščenjem. Taka žita, vzgojena v domačem kraju, so najbolj zanesljiva in takih si naj vsak umen gospodar poišče za jesensko setev in naj jih zamenja za svoje domače blago. Pri temi naj ne bo ozkosrčen, če zahteva gospodar dobrega semenskega blaga zanj eno četrtino več žita za moko, kajti dobro seme je vredno tudi večje cene.
Pri zamenjavi semena se navadno postopa tako, da da kmet n. pr. za 100 kg semenske pšenice do 125 kg svoje domače pšenice za mletev. S tem sta lahko oba zadovoljna, še največ pa gospodar, ki dobi dobro seme, kajti to mu bo bogato poplačalo previšek, ki ga je moral dati zanj.	i
Treba torej nujno priporočati kmetovalcem, naj si letos preskrbijo dobro seme, če hočejo imeti prihodnje leto bogat pridelek. Najboljše seme je za setev komaj dovolj dobro !
Priprave za zimske setev.
Kmalu se začne oranje za ozimiino. Pri tem moramo opozoriti naše kmetovalce na nekatere pomanjkljivosti take priprave zemlje, ki znatno omejujejo prilike naših njiv. Če bi pri našem kmetijstvu vpoštevale vsaj nekatere skušnje naprednejših dežel ali pa vsaj umnejših sosedov, ki gospodarijo po teh izkušnjah, bi se pridelki naših njiv znatno povečali. Žal, da je pri nas še toliko malomarnih gospodarjev, ki vidijo sicer na sosedovih njivah brezhibno uspevajoče žito, opazujejo njegovo delo, vendar ga ne posnemajo, ampak najdejo vedno kak vzrok, da opravičijo svojo malomarnost. Posledica je seveda ta, da pridelh napreden kmet desetkratno seme, malomaren pa komaj petkratno, pogosto pa še toliko ne.
Ne orjite na razore.
So-li razori na njivah potrebni ali ne, nam pričajo zgledi. Večja posestva orjejo I danes vsa na gladko ali «na ploh«. In' uspehi? Najmanj dvojni pridelek v primeri z oranjem na kraje.■ Zakaj? Pri o-ran,ju ,na kraje se izgubi mnogo rodovitnega prostora v razorih, v katerih navadno ne raste žito, kvečjemu kak plevel. Pri oranju na kraje ostane precejšen del zemlje neizoran, torej za žita nedostopen. Torej tudi na grebenih ne more rasti žito tako, kakor bi lahko, ker zadenejo njegove korenine na trdo zemeljsko plast.
Razori na njivah so potrehni le tam, kjer treba odvajati vodo. V tem primeru pa ni treba tako ozkih krajev, ampak se
napravijo lehe od 8 do 10 brazd in med njimi šele po en razor.
Če kdo ne veruje, da je oranje «na ploh« uspešneje nego ono na kraje, naj le poskusi dve, tri leta in se bo lahko sami prepričal o resničnosti le trditve, Znamenje tudi, da kdor je par let poskusil s takim oranjem, je že popolnoma opustil staro oranje.
Vpeljite sejanje s strojem.
Uporaba sejalnega stroja je mogoča le pri gladkem oranju. Sejalni stroj se, nam pa izplača v nekoliko letih samo vsled prihranka na semenu, ki ga potrebujemo za eno tretjino manj nego pri setvi z roko. S sejalnim strojem posejano žito je bolj redko, rastline dobe več zraka in svetlobe, se krepkejše razvijajo, niso tako podvržene poleganju in vsled tega je pridelek znatno večji nego na njivah posejanih z roko.
Kolikor mogoče globoko.
Preplitvo oranje je tudi večkrat vzrok neuspehom našega poljedelstva. Rastlina se bo tem krepkeje razvijala, čim več zemlje ima na razpolago za svoje kore nine. Te zopet poženejo močno le tam, kjer je zemlja globoko zrahljana. Tore globoko oranje nam; bo znatno povečalo pridelke. Za globoko oranje pa rabimo dobre moderne pluge, ki gredo lahko in globoko, ne da bi živina pri tem več trpela. Takih plugov imamo več vrst, ki so vsi; boljši nego naši domači navadni plugi. Vendar treba tudi tukaj previdnosti; ne smemo namreč naenkrat globoko preorati zemfje in spraviti debele plasti mrtvice na vrh, kajti ta je zaenkrat še nerodovitna. Poglobljemje se vrši le polagoma.
Treba je pravilno gnojiti.
Navadno na gnojimo k ozimini, ker pride na. gnojno zemljo po okopavinah ali po detelji. Vendar je zelo potrebno, da ji damo nekaj umetnih gnojil. Za jesensko gnojenje rabimo apnov dušik, superfosfat in kalijevo sol. Četudi se nami ta gnojila zdijo draga, vendar se nam bogato izplačajo, kakor nam poročajo bogate izkušnje.
Vsak gospodar naj te nasvete sam preizkuša in se prepriča, če so vredni uva-ževanja !
Cene po Istri. Črno vino : Buje 300. Umag 280-300, Oprtalj 220, Buzet 240, Labin 240, Bale 280. Belo vino: Buje 280, Oprtalj 200, Buzet 230, Labin 250. Olje 10-12 lir liter. Seno 25-60 lir stot. Drva 8-16 lir stot. Mleko 70-100 stotink liter. Jajca 45-60 stotink eno. Kokoši odrasle 10-16 lir glava.
Semenj v Trnovem pri Bistrici 16. 8 Prignanih je biilo 10 volov, 55 krav, 20 tfe-let, 7 konj, 113 prašičev. Cene: voli 450-480, krave 200-350, teleta 725 za stot žive teže; konji 3500-4500, prašički 50-100-130 glava. Kupčija slaba.
Semenj v Buzetu 19. 8. Prignanih 115 volov, 129 krav, 7 oslov, 59 prašičev, 12 ovac. Cene: voli 440-460, krave 360-380 za stot žive teže; osli od 300 lir dalje, prašiči od 85 lir dalje, ovce od 140 lir dalje glava.
Po čem je lira?
Dne 15. septembra Bi dal ali dobil: za 100 dinaijev — 48.25 L. za 100 č. krsn — 81.75 L. za 100 fr. frankov 78.50 L. za 100 šilingov — 375.— L. za 1 dolar — 27.50 L. za 1 fant — 133.50 L.
^armrrr
Jr.
PRIMARIJ
Ravnatelj očesnega oddelka v gorički mestni bolnišnici. Izučen na očesni kliniki danajskega vseučilišča.
Specialist za bolezni na očeb
Sprejema od 10-12 in od 3-4
Gorica, Corso G. Verdi 24. M
  	.m.m.mi..............&
ir.
Zd.ra.vntk.
[ m
v Postojni
(Kutinova hiša. nasproti lekarne) od 9-12
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHimiiiiiifiiiiuiiiii
Knjigarna in papirnica
J. ŠTOKA - TRST
Via Milano 37
se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim im šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem inzasebnikom.
Lastna knjigoveznica.
Založba Vedeža Kleinmajerjeve ital.-slov. slovnice, slov.-italijanskega in ital.-slovenskega slovarja. — Ima v zalogi vse najnoveiše slov. knjigo.
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiinmiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiui
ZOBOZDRAVNIK
specijalist
za zobne in ustne bolezni
sprejema
v Gorili no Travniku št. 5, II.
od 9-12 in od 3-5
^jliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiitiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiUh I Zobozdravnik
■
specialist sa sobe in usta sprejema
| v Sorici oa Travnika št. 20 j
In v Ajdovščini nasproti
posojilnici	|
^liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiF
IMU1
PBIBABIJA
dr. n. de
= v Gorici =
Corso V It tor to Em. III. 1e
Sprejema od 9-12 in od 2-4
/S
MODERNA PARFUMERIJA
G. B. GIUMLIA - POSTOJNA
Bogata izbora dišav in dišečega mila ,i;z prvovrstnih domačih in tujih tvomie. Toaletne potrebščino in £ predmeti za darila. Drobnarije in umetnije. Koralde, bišeri, predmeti iz brušenega beneškega stekla. CENE ZELO ZMERNE. Trgovino lahko obiščete, ne da bi morali kaj kupiti.
Štab. Tip. Silvio Spazzal - Trieste.
ZOBOZDRAVNIŠKI AMBULATORIJ
Dr. G. Laurlnsich
TRST - Via delle Sette Fontane 6 - TRST
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Sloveneem z dežele poseben popust za potne stroške.
Govori se slovensko.	Delo	zajamčeno.	Cene	ljndske.
Odprto od 9*13 in od 15-19.
^liillltilmiiimiiimiiiiiimiimmimimHimiiiNiiNiiiimimiminiiiiiiHNiimiimr mimiHnii>iiiimMliliimiiiiitiiiiiiiiiiitiRji%
Največja zaloga pohištva
3 na Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14 jf
Ustanovljena leta 1897.	šj
_	"	Na	izbiro	50	celotnih	oprem	1
= bodisi za spalnice	bodisi za obednice |
=	od	prav	preprostih	do najbolj razkošnih
1 Cene zmerne!	'	Delo	trdno! |
Pohištvo lastnega izdelka, izvršeno od prvovrstnih delavcev vsake stroke
IANTON BREŠČAKf
3	VIA	CARDUCCI	(GOSPOSKA UL..) 14	=
^minulimi .
Čevt/amica FORCESSIN
odlikovana o Pariuu in Senovl 1924. m vsflAo pNml/o, diplomo In ilato svetin/o
TrSt via Caprtn S pri Sv. Jakobu J[$|
Ni vseeno,
KJE
kupujete obutev. Ako hočete biti prvovrstno postreženi, kupujte le pri FORCESSINUI