Salomonova sestra
ašetnu ljudstvu je znana ne le modrost kralja Salomona, nego tudi njodrost njegove sestre. 0 Salomonovej sestri se pripoveduje, da je ona pokazala sodarjein šestilo (eirkelj). Nekclaj sodarji niso rnogli zvečer vsak svojega iz-gotovljenega soda postaviti po konci, ampak dolgo in mnogo so se morali mučiti, predno so dno spravili v sod. Nekega dnt; se jo sla Salomonova sestra izprehajat ter je videla. kako so sodarji sod gujetli. da bi dno spravili vauj. Ker so se jej smilili, stopi k njim ter jc vpraša: .,Kaj pa je, da se s tfiin sodoni tako mu6ite?:<- ,,To kolo," pravijo na dno kazaje, ,,nagaja nam; nikakor ga ne nioremo popolnoma iz-okrožiti." ,.Ali ne poznate šestila? Se šestilom lehko popolnem okroglo duo naredite. Kdor naredi za nioje noge priiuerne crevljo, ne da bi mi jih meril na noge, temu pokažem to skrivnost, kako se se šestilom narcdi okroglo duo."
Sodarji so si potom zelo glave belili, kako bi Salomouovej sestri priiuerne črevlje naredili, ter izvedeli skrivnost, kako se naredi okroglo dno. Ali zaman; pri vsakih črevljih, katere so jej prinesli, rekla je, da jih ne more nositi. Bila pa je rnej sodarji zvita glava. Ta spleza v kraljev vrt, kder je imola Salomonova sestra kopališfe, ter previdno potrosi s pepeiom pot do kopališča. Salomonova sestra se je prišla kopat in je zopet otišla, ne da bi opazila, da je pot s pepelom potresen. V pepelu so se poznale stopinje kraljičinih nog, ki so bile podobne rokam, in po sledeh so dali sodarji napraviti črevlje, ki so se joj popolnoma prilegli. A zdaj je morala Salomonova sestra tudi sodarjem pokazati šostilo, s katerira se dela okroglo dno. Od sih dob se sodarjem ni treba več toliko nnifiti, da naredijo okroglo dno.
Salornonova sestra je kazala svojo modrost tudi v spretnem ponarejanji cvetic, katere je tako umetno izdelala, da vsak, kdor ni imel ostrega oeesa in ni evetiee poduhal, ni mogel razsoditi, ali je prava ali ponarejena.
Nekega dne jo obišče brat Salomon. V njenein stanovanji je bilo po letu in po zhni polno evetic deloma pravih. deloma ponarejenih. Prišedšemu bratu, modremu kralju Salomonu, reče sestra: ,,Ako si res modrejši od mene, povej, katere cvetice so tukaj prave in katere ponarejene, pa ne da bi se katere dotaknil ali jo poduhal."
,,Takoj ti povem," reče Salomou. .,samo dovoli, da poprej stopini k ulnjaku ter pogledam, je-li čebele vže roje."
,,Dobro, le pogloj!" pravi sostra. Salomon grc k nlnjaku; a kraahi se vrne v pesti imajoč nekoliko čebelie. katere izpusti v sobi. Letajoče čebelice so samo na prave cvetice sedale, a ne na ponarejene. Zdaj je Salomon lehko pokazal sestri, katera cvetiea je prava in katpra ponarejcna, ne da bi se bil katere dotaknil ali jo povohal. S tem pa je kralj Salomon tudi pokazal, da je veader on le še modrcjši nego li njegova sostra.                                                                  J. S.