List 23.
Politični oddelek.
Bohinjska železnica.
že več kakor trideset iet traja prizadevanje, da se zgradi druga železniška zveza s Trstom. Ves ta čas so se kovali projekti in delali priprave, a šele sedaj se je stvar dognala.
Minolo soboto je državni zbor v tretjem branju sprejel takoimenovano investicijsko predlogo, katere glavni del je druga železniška zveza s Trstom in dovolil potrebnih sredstev. S tem je zgradba te železnice zagotovljena.
Nova proga bo tekla tudi po slovenskih tleh. Od Celovca pojde skozi Karavanke in skozi Bohinj na Goriško in od tamkaj v Trst.
Z našega kranjskega stališča s tem pač ne moremo biti potrebno zadovoljni. Mi bi bili želeli, da teče ta proga čez Škof jo Loko in Divačo, kajti v tem slučaju bi šla takorekoč skozi srce Kranjske in bi bila znamenito povzdignila vse nase narodno gospodarstvo ter nas deloma emancipirala od južne železnice, ki nas s svojimi neznanskimi tarifi kar duši.
Ta želja se ni izpolnila, ker država ni hotela ustvariti južni železnici konkurenčne proge, in ker je imela namen, potegniti proti Trstu promet iz tistih pokrajin, ki so doslej gravitirale drugam.
Nova proga, v kateri je za nas najvažnejša Bohinjska železnica, ne bo imela za našo deželo tistega pomena, kakor za druge, koder bo tekla, toda brez pomena vender ne bo, čeprav ostane Kranjska še dolgo le „Durcbfuhrland" in če prav je gotovo, da se bo veliko prometa po njej odvrnilo od Ljubljane.
Zgradba te proge se izvrši do 1. 1905. V tem času bo imelo prebivalstvo največ dobička od železnice. Ljudje bodo imeli pri stavbnih delih lep zaslužek  in  sicer tudi
domači ljudje, zakaj železniški minister je obljubil, da bo v tem oziru poskrbel, kar je mogoče. Zaslužili bodo delavci, zaslužili bodo kmetje, deloma z vožnjami, deloma ker bodo lahko in dobro svoje pridelke in svojo živino spravljali v denar, zaslužili bodo trgovci in obrtniki. Na Gorenjskem bodo ostali lepi milijoni, ljudstvo bo zaslužilo veliko denarja, marljiv, podjeten in zmožen človek si bo lahko opomogel za vse življenje.
Nadalnja posledica te železnice je pa tudi trajnega značaja. Vsled nove železnice zadobe zemljišča in stavbe večjo vrednost, kakor so jo imeli doslej, in ker pride mnogo uslužbencev v tiste kraje in bo velik promet se bodo tudi pridelki lažje in bolje razpečavali in izvažali, iz kratka, vsako premoženje, ki leži v območju nove železnice, zadobi večjo vrednost, posebno v Bohinju, ki se prav za prav šele zdaj svetu odpre.
Za prihodnost pa nam je pričakovati še posebno važnih posledic nove železnice. Gorenjska pride v ozko dotiko s Trstom in bo od tam lahko veliko denarja dobila za les, za mrvo, za živinorejo in za mlečne izdelke. Vrh tega je pa na Gorenjskem vse polno znamenitih vodnih sil, ki se doslej niso izkoriščala, ker se to ni izplačalo vsled neprimernih železniških zvez. Zdaj postane to vse drugače. Po novi železnici bo Gorenjska zvezana s širnim svetom in brez dvoma se bodo če tudi ne koj jutri vender pa v kratkem našli ljudje, ki bodo stvarjali v teh krajih industrije, ki pomnože zopet vrednost vseh premoženj in dado ljudstvu mnogo trajnega zaslužka.
V gospodarskem oziru je torej Bohinjska železnica za Gorenjsko znamenitega pomena in se zato resnično veselimo, da se zgradi, če prav bi bilo deželi z loško-divaško progo bolj ustreženo.
Ne smemo si pa prikrivati, da je nova železnica v jednem oziru silna nevarnost, to je v narodnem oziru. Po novi železnici se bo nemški drang na Kranjsko podvojil. Zavedno, omikano, krepko ljudstvo bi to invazijo lahko preneslo  in  bi  tuje  naseljence  hitro poslovenilo.
sedanji Gorenjec je pri vsi svoji pobožnosti za to popolnoma nesposoben.
Stran 222.