POROČILO O IZVAJANJU ŠTIPENDIJSKE POLITIKE V LETU 1976 V OBČINl LJUBLJANA-ŠIŠKA Stipendiranje učencev in študentov ima ne-dvomno pomemben delež pri zagotavljanju kadrov za vsa področja dejavnosti združene-ga dela. Če izhajamo iz določil družbenega dogovo-ra in samoupravnega sporazuma o štipendira-nju učencev in študentov je štipendiranje iz združenih sredstev zlasti pomembno zaradi tega, ker daje mladini možnost za šolanje in študij ne glede na materialni in socialni polo-žaj družine nosilca, družbeni skupnosti kot celoti pa možnost za usmerjeno in načrtno pridobivanje deficitarniih kadrov. IO in skupna komisija podpisnic samo-upravnega sporazuma o štipendiranju učen-cev in študentov (v nadaljevanju besediLa skupna komisija) sta si ves čas svojega dela, tudi v letu 1976 prizadevala, da je štipendira-nje v naši občini potekalo v skladu z določili družbenega dogovora in samoupravnega spo-razuma o štipetidiranju. Izhajala sta iz stali-šča, da je štipendiranje sestavai del razvojnih načrtov združenega dela in inštrument kadrov-ske politdke. Ugotavljamo, da se določila družbenega do-govora in samoupravnega sporazuma o štipen-diranju ter stališča občinske skupne komisije in IO še vedno prepočasi uresničujejo, ker ve-liko delovnih organizacij nima izdelanih sred-njeročnih in dolgoročnih planov potreb po kadrih. Tako nastajajo težave pri preusmerjanju mladine iz štipendij iz združenih sredstev na kadrovske štipendije predvsem zaradi slabega odziva združenega dela, ne glede na pismeno obvestilo samoupravne skupnosti za zaposlo-vanje. da prijavijo potrebe po štipendistih v skladu s svojimi kadrovskimi programi. Le na osnovi dotoka podatkov iz DO lahko strokov-na služba izvaja preusmerjanje štipendistov na kadrovske štipendije, kot to določa samo-upravni sporazum. Po podatkih službe za štipendiranje pri sa-moupravni skupnosti za zaposlovanje je bilo v letu 1976 razpisanih v občini Ljubljana-šiška 322 kadrovskih štipendij v 22 DO za srednje, višje in visoke šole (glej tabelo). V okviru na-vedenih možnosti je strokovna služba pre-usmerjala stare štipendiste in kandidate za dodelitev štipendije iz združenih sredstev v kadrovske štipendije pri DO. V kolikor preusmerjeni štipendisti niso sprejeli kadrovske štipendije, so v skladu z določili samoupravnega sporazuma izgubili pravico do štipendije iz združenih sredstev. Pri dodeljevanju štipendij je IO na podla-gi izkušenj dosedanjega dela pri izvajanju šti-pendijske politike prišel do zaključka, da je potrebno postaviti jasnejše kriterije za dode-ljevanje štipendij iz združenih sredstev. Zara-di izredno visokega cenzusa na člana družine, ki se je upošteval pri izračunu štipendije (nad 4.000), in je veljal do sprejetih sklepov 5. seje republiške komisije v juniju 1976, je omogo-čal dodelitev štipendije velikemu številu kan-didatov. Skupna komisija in izvršrni odbor sta za-vzela slališče, da bi med kriteriji za dodelje-vanje štipendij moral imeti pomembno mesto učni uspeh, sposobnost in usmerjenost kandi-data za izbran poklic ter družbene potrebe po kadrih. Ta stališča so bila sprejeta tudi na zboru podpisnic samoupravnega sporazuma, ko je razpravljal in sprejel poročilo o izvajanju šti-pendijske politike v občini Ljubljana-Siška za leto 1975. Predlogi in sklepi so bili posredova-ni strokovni službi za štipendiranje. na ravni republike skupaj s poročilom o izvajanju šti-pendijske jx>litike. Predsednik obfinske skup- ne komisije pa je po poobLastilu navedenih delegafskih organov tudi ustno prenašal skle-pe in mnenja na sejah republiške komisije. Da bi vse prej navedene elemente lahko upoštevali pri odobravanju novih štipendij, smo v naši občini del opravil prenesli na sa-moupravno skupnost za zaposlovanje v Ljub-ljani, ki je formirala strokovno službo za šti-pendiranje, hkrati pa ta inštitucija razpolaga tudi s podatki o potrebah po kadrih. Naloga te službe je predvsem strokovno de-lo v zvezi z: — zbdranjem prošenj prosilcev za dodelitev štipendije, — poklicnim usmerjanjem. in preusmerja-njem štipendistov v deficitarne poklice, — preusmerjanje štipendistov v kadrovske štipendije, — spremljanje učnega uspeha, — tehnično-administrativna opravila pri iz-računavanju štipendij na osnovi dostavljenih dokumentov prosilcev za IO, — priprava analiz. Delo te službe, kl opravlja navedena opra-vila za večino ljubljanskih občin, je bilo mo-teno predvsem zaradi nenehnih sprememb in navodil republiške skupne komlsije. V mesecu avgustu 1976 smo uvedU skupaj s to strokovno službo izplačilo štipendij prek računalniškega centra v Idriji. Tak način iz-plačevanja je v okviru ljubljanske regije spre-jela velika večina občin. Prav tako so tudi po-datki za analizo o štipendistih mehansko ob-delani v tem centru. Zaradi nenehnih sprememb in navodil s strani republiške komisije v šolskem letu 1976 do 1977 izvršni odbor oz. skupna komisija ob-čine še ni sklenila pogodb z novimi štipendi-sti. Kljub ugotovitvam repubLiške komisije na 5. seji v juniju 1976, da je finančna situacija kritična v republiškem merilu, iz česar so sle-dili tudi znani sklepi, katerih namen je bil po sodbi republiške komisije in njenega 10 sani-rati finančno stanje, niso zagotovili predvide-ne sanacije finančnega stanja. Na osnovi teh sklepov smo v naši občini začasno izločili iz seznama štipendistov 180 di-jakov in študentov, ki so prejemali štipendijo pod zneskom 500 dinarjev. Ponovno smo preračunali vse upravičence do štipendij iz združenih sredstev in v mesecu juliju in avgustu 1976 zmanjšali štipendije vsem, kot so določali sklepi 5. seje republiške komisije. Štipendistom, ki so zaključili šola-nje pa je bila štipendija ukinjena konec juni-ja 1976. Kljub temu, da vsi navedeni ukrepi, ki smo jih izvajali po vseh občinah v Sloveniji niso dali ustreznega finančnega rezultata, se i*epubliška komisija ni sestala niti ob začetku šolskega leta 1976/77 niti konec oktobra. ko je bil zaključen rok za razpisane štipendije. Čeprav je bilo že tedaj jasno. da se finanč-no stanje ni saniralo, kot je bilc pričakovano po realizaciji sklepov 5. seje, strokovne službe v občinah niso dobile zadovoljivih odgovorov kako dalje. IO skupne komisije v občini se je glede na nastalo situacijo sestal (na 7. seji) čim so bili narejeni predlogi izračuna štipen-dij novim kandidatom za dodelitev štipendij, s strani strokovne službe za štipendiranje pri samoupravni skupnosti za zaposlovanje na os-novi sklepov 5. seje republiške komisije ter določil samoupravnega sporazuma. IO je na tej seji obravnaval posamezno vse primere, kjer je izračun štipendije izkazoval znesek iz-pod 500 dinarjev. V kolikor so bile prošnje dokumentirane z ustreznimi dokazili socialne službe v občini, da je prosilec socialno ogro-žen, je IO odobril štipendijo prosilcu. Prosilcev, ki so vložili ustrezno dokumen-tacijo za dodelitev štipendije v šolskem letu 1976/77 je bilo skupno 410. Predlog strokovne službe, ki je bil izdelan na podlagi do tedaj veljavnih meril za izračunavanje štipendij je zajel 241 prosilcev, ki so bili po teh merilih upravičeni do štipendije. Poleg teh je IO odo-bril še 28 štipendij prosilcem, ki so imeli pre-računan znesek manjši od 500 dinarjev. Skup-no je bilo na tem izvršnem odboru odobreno 269 novih štipendij za srednje, višjs in visoke šole. Seznami novih in starih štipendistov so bili skupaj s celotnim izračunamo za posameznega štipendista posredovani strokovni službi na re-publiko. 6. seja komisije na ravni republike je bila sklicana 25. novembra 1976. Sprejela je sklepe in kriterije za dodeljevanje štipendij novim in starim štipendistom. Na seji je bila podana tu-di finančna situacija in predlogi IO republiške komisije, ki so bili delno kcrigirani in sprejeti glede na dejansko finančno stanje. Število štipendistov je v repubLiki z novimi prošnjami prosilcev po posredovanih podatkih na 6. seji komisije preraslo število 40.000. Za-radi takega porasta štipendistov iz združenih sredstev so bili zaostreni kriteriji za dodelje-vanje štipendij. Tak pritisk na združena sred-stva sta pogojevala slab odziv DO pri razpiso-vanju kadrovskih štipendij ter nezainteresira-nost učencev in študentov do teh štipendij, predvsem zaradi poznejših obveznosti do ma-tične DO, ki študente — učence obvezuje v ve-liko večji meri kot ga obvezuje štipendija iz združenih sredstev. V občini Ljubljana-Šiška je bilo v šolskem letu 1975/76 osem izvršnih odborov skupne ko-misije in podeljenih 781 štipendij. Skupna komisija se je sestala trikrat, zbof podpisnic pa dvakrat. Število štipendistov se je v šolskem letu 1975/76 zmanjšalo na 408, in. sicer: — 22 štipendistov ni predložilo ustreznih potrdil, — 33 štipendistom ukinjeno zaradi slabega učnega uspeha, — 82 štipendistov prejelo kadrovsko štipen-dijo, - — 108 štipendistom ukinjena po sklepu 5. seje skupne komisije, — 128 štipendistov končalo s šolanjem. Po sklepih 6. seje skupne komisije in zara-di neizpolnjenih obveznosti štipendistov se je število štipendistov v šolskem letu 1976/77 zmanjšalo še za 137 (33 %), od tega 27 štipen-distom zaradi neprednostnega poklica. Tako je ostalo ob koncu 1976 271 starih štipendistov. IO je na 8. seji glede na sklepe 6. seje re-publiške komisije in neustrezne dokumentaci-je prosilpev. od skupaj 410 prispelih, zavrnil 252 prošenj. Med odklonjenimi je 15 štipendi-stov s suficitarnim poklicem. Tako znaša skupno število štipendistov za šolsko leto 1976/77 529 učencev in študentov. Kadrovsko štipendijo in razliko do pripa-dajoče štipendije po SS prejema 252 štipendi-stov. Stevilo štipendistov se bo še nekoliko po-večalo. Nekaterim učencem in študentom šti-pendija miruje, ker niso v roku predložiLi ustrezne dokumentacije. Ob upoštevanju kriterijev SS in sklepov 6. seje republiške komisije je bilo stanje štipen-distov na dan 31. 12. 1976 naslednje: PO STOPNJAH SOL IN SMEREH PA JE STANJE STARIH IN NOVIH ŠTIPENDISTOV NA DAN 31. 12. 1976 NASLEDNJE: Stevilo prispelih prošenj Skupaj odobrenih štipendij Razliko prejema Štev. štip. v poklic. sred. šolah Stev. štip. na sred. šolah Stev. štip. na viš. in visok. šolah novi štipendisti stari štipendisti S k u p a j 410 258 271 529 183 69 252 145 101 246 74 95 169 39 75 114 FINANCNI NACRT POSEBNEGA RACUNTA SKUPNE KOMISIJE ZA LETO 1977 IN ZBIRNEGA RACUNA PRI SDK ZA STIPENDIRANJE 1976 — Realizacija Plan 1977 A. Dohodki Prenos salda Prispevek DO-TOZD 0,5 % Prenos iz zbirnega računa, Obresti Zbirni račun Posebni račun SZbirni račun Posebni račun 0.5 % pri SDK skupne komisije 0,5 % pri SDK skupne komisije 9,898.839 2,191.869 49.795 • 2,398.269 68.625 1,487.757 10.88S.722 133.495 5,077.917 Skupaj 9.898.839 4.708.558 12,376.479 5,211.412 B. Izdatki Prispevek na račun skupne komisije - 2.398.269 — 5,077.917 — Solidarnost .6,983.374 — -7,268.562 ¦¦ — Stroški SDK zbirnega računa 29.439 — 30.000 — Stipendije 3,385.278 — 5,201.412 Obveznosti iz leta 1975 1,179.136 — - — . Stroški SDK posebni račun skupne komisije____________________________10.649___________—______________10.000 pan. 31. 12. 1976 Nerazporejena sredstva 1,487.757 133.495 — — Skupaj 9,898.839 4,708.558 12,376.479 5.211.412 Smer študija Stari Novi Skupaj 1. Gimnazija 49 32 81 2. TSŠ 22 28 50 3. Poklicne ^ srednje šole 101 145 246 O 4. Pedagoška gimnazija 7 4 11 •-= 5. Medicinske ^ srednje šole 10 8 18 H 6. Ekonomska šola 6 17 oo 7. Vzgojiteljska šola 112 Skupaj 196 219 415 1. Filozofska fakulteta 8 5 13 2. FSPN 2 2 4 3. VŠOD — Kranj 3 2 5 4. Pedagoška akademija 5 5 10 „ 5. Medicinska j fakulteta 15 5 20 $ 6. FAGG 2 2 4 H 7. VSSD 2 2 4 m 8. FNT 8 4 12 > 9. Strojna fakulteta 3 2 5 g 10. VUS 2 13 H 11. Elektro X fakulteta 9 2 11 § 12. VŠTK 12 3 > 13. VSZD 2 13 14. BTF 5 2 7 15. Pravna fakulteta 2 2 4 16. Ekonomska fakulteta 5 — 5 17. Adad. likovna umetnost 1 — 1 Skupaj 75 39 114 Skupna komisija v občini Ljubljana-Siška ie v sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS 5 dopisom dne 14. 6. 1976 opozorila vse DO — rOZD, SOZD in druge samoupravne skupno-;ti in družbenopolitične organizacije v občini Ljubljana-Šiška, da v skladu z objavljenim -azpisom o podelitvi štipendij iz Titovega skla-Ja pravočasno pošljejo vloge mladih delavcev sziroma učencev in študentov, ki bi prišli v poštev za dodeLitev štipendije iz Titovega skla-la. Do roka, ki ga je razpisala skupščina Tito-/ega sklada je občinska komisija prejela pet prošenj, po poteku roka pa eno prošnjo. PROSILCI ZA STIPENDIJO IZ TITOVEGA SKLADA 1. Babnik Miroslav — učenec. rojen 1961; predlagatelj: OO ZK na osnovni šoli A. Kebe Ljubljana Šiška. 2. Jarebica Zeljka — mlada delavka. rojena 1932: predlagatelj: družbenopolitične organiza-cije, Dekorativna Ljubljana. 3. Nišavic Alenka — mlada delavka, rojena 1953; predlagatelj: DPO — Slovenija-Avto, Ljubljana. 4. Pirc Janez — mladi delavec. rojen 1953; predlagatelj: DPO — Avtoemona Ljubljana. 5. Lampreht Cvetka — učenka. rojena 1961. predlagatelj: OO ZSMS osnovne šole Valentin Vodnik, Ljubljana. 6. Duhovnik Meta — učenka, rojena 1958; predlagatelj: Gimnazija Šentvid. Ljubljana. 7. Sirnik Anton — mladi delavec, roj. 1950; predlagatelj: DPO — Dekorativna Ljubljana. Delegati skupne komisije iti IO so na skup-ni seji dne 12. 7. 1976, ki je bila nesklepčna (letni dopusti), prisotnih je bilo 13 od 34 dele-gatov, kljub temu obravnavali vse prispele vloge. Po proučitvi vseh vlog so prisotni delegati na podlagi priporočil DO—TOZD in družbeno-političnih organizacij, podprli kandidaturo za ugodno rešitev vlog delavca Širnik Antona, delavke Jarebica Željke in učenke Duhovnik Metke. Tov. Pirc Janez je poslal vlogo za podelitev štipendije direktno na skupščino Titovega ' sklada. Na skupščini Titovega sklada sta bili pozi-tivno rešeni, ne glede na priporočilo skupne komisije v občini, prošnji delavca Pirc Janeza in učenca Babnik Miroslava. Zaključki 1. Predvidevanja o težavah pri izvajanju Samoupravnega sporazuma in izvajanju šti-pendijske politike v občini Ljubljana-Šiška ter v republiki, zajeta v zaključkih in predlogih občinskega »Poročila o izvajanju štipendijske politike v letu 1975« in kasnejših sklepih IO in skupne komisije so se izkazala kot upravi-čena s tem, da so se v preteklem letu še po-ostrila (število prosilcev za štipendije v repub-liki). Rezultat nastale situacije so bili ukrepi in sklepi republiške skupne komisije, sprejeti na 5. seji v juniju in 6. seje v novembru 1976. S sklepd republiške komisije so bili štipendisti občine Ljubljana-Šiška pismeno seznanjeni. 2. IO in skupna komisija podpisnic SS o štipendiranju učencev in študentov občine " Ljubljana-Šiška sta pri obravnavi prošenj no-vih prosilcev za štipendije v celoti upoštevala določila SS ter sklepe 5. in 6. seje republiške " komisije. Zaradi tega seje tekom leta število upravičencev do štipendije iz združenih sred-stev stalno spreminjalo. 3. Dotok sredstev iz DO in TOZD v občini Ljubljana-Šiška je bil po planu za leto 1976 presežen. Poraba sredstev za izplačilo štipendij za le-to 1976 pa je bila manjša od planirane zaradi navedenih sklepov 5. in 6. seje republiške ko-misije. Razlika med zbranimi sredstvi iz naslova 0,5 % od BOD in porabljenimi sredstvi je bila po ključu IO republiške komisije prelita kot solidarnostna sredstva občinam, ki iz svojih dohodkov niso krile potreb za izplačilo teko-čih štipendij iz združenih sredstev. Do zaostanka pri izplačilu štipendij novim štipendistom v šolskem letu 1976/77 vse do ja-nuarja 1977 je prišlo zaradi tega, ker IO re-publiške komisije, ki dela razdelilnik sredstev na podlagi izpolnjenega vprašalnika o potreb-nih sredstvih za izplačilo štipendij za posa-mezne občine, ni nakazal sredstev do 19. ja-nuarja 1977. Tako smo lahko obveznosti do no-vih in starih štipendistov realizirali šele konec januaija 1977. Iz navedenega je razvidno, da IO in skup-na komjsija v občini nista imela nobenega vpliva na tekoče izplačevanje štipendij. 4. V občini Ljubljana-Šiška je po podatkih službe za štipendiranje pri Samoupravni skup-nosti za zaposlovanje v Ljubljani 22 DO raz-pisalo 322 štipendij v letu 1976, kar kaže na skromen interes DO — TOZD za pridobivanje kadrov z dodeljevanjem kadrovsklh štipendij. 5. Strokovna služba za štipendiranje pri Sa-moupravni skupnosti za zaposlovanje ter kad-rovska služba v občini, sta kljub izrednim stal-nim spremebam s strani republiške komisije, zadovoljivo izvrševali svoje delo. Tega ne bi mogli trditi za sicer šibko kadrovsko zasedeno strokovno službo 10 republiške skupne komi-sije, ki se je tekom šolskega leta zamenjala samo trikrat. Celotno strokovno delo v zvezi S štipendijsko politiko in s štipendiranjem v SR Sloveniji je opravljal eden ali dva delavca. SKLEPI: 1. Republiška skupna komlsija naj priporo-či nosilcem razvoja določenih v družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1976—80, da uskladijo potrebe po kadrih po panogah in področjih ter s tem zagotovijo realno osnovo za usmerjeno in načrtno pridobivanje kadrov z dodeljevanjem štipendij iz združenih sred-stev. Le-to je lahko realna osnova za solidar-nostno prelivanje združenih sredstev na re-publiškem nivoju. 2. Da bi lahko delo na vseh nivojih nemo-teno potekalo, mora republiška skupna komi-sija, njen IO in strokovna služba pravočasno: — izdelati Ietne in mesečne plane potreb-nih in razpoložljivih sredstev v okviru katerih bodo lahko IO in skupne komisije občin raz-pisovale. obravnavale in odobravale štipendije iz združenih sredstev; — izdelati ustrezne analize; — zagotavljati nemoteno solidarnostno pre-livanje sredstev ter — opravljati drugo tekoče delo v zvezi z iz-vajanjem štipendijske politike v vseh občinah. 3. V skladu s sklepom partijske konference občinskega komiteja ZK Ljubljana-Šiška, ki zavezuje strokovno kadrovsko službo skupšči-ne občine, da tnora ukreniti vse potrebno za redno izplačevanje štipendij iz združenih sred-stev, zahteva skupna komisija občine, da re-publiška skupna komisija zagotovi: — da se mesečno zbrana srcdstva iz DO in TOZD občine Ljubljana-Siška sporazumno od-stotkovno redno odvajajo na žiro račun skup-ne komisije občine. in sicer v skladu s plani-ranimi niesečnimi potrebami po sredstvih za redno izplačevanje štipcndij, — s planom določena sredstva za solidar-nostno prelivanje pa ostanejo na razpolago IO republiške skupne komisije. 4. Nujno je formirati ustrezno (številno do-volj močno) strokovno službo pri IO republi-ške skupne komisije, ki bo sposobna: — pripravljati strokovne predloge za IO in skupno komisijo in rcalizirati sprejete sklepe. — na podlagi predlogov občinskih komisij usklajevati predloge za sknpno komisijo za do-polnitev oz. spremembe SS, — da bo skrbela za pravilno izvajanje spre-jetih finančnih planov po občinah ter izvajala pravočasno solidarnostni preliv sredstev po ob-činah po sporazumno izdelanih in sprejetih kriterijih. 5. Strokovna služba pri Samoupravni skup-nosti za zaposlovanje v Ljubljani po potrebi dopolniti z ustreznim številom strokovnega kadra, ki bo zmogcl pravočasno pripravljati gradivo za potrebe občinskih IO (izračuni. analize). V zvezi s tem je potrebno urediti tu-di financiranje te službe. 6. DružbenopoHtične organizacije v DO in v družbenopolitični skupnosti naj v bodoče s še večjo angažiranostjo vplivajo na usmerjeno pridobivanje kadrov z dodeljevanjem kadrov-skih štipendij. 7. Ze sprejete spremembe kriterijev za šti-pendiranje in za dodeljevanje štipendij je po trebno čimprej vnesti v SS po samoupravni poti. Dvojni cenzus je nesprejemljiv, listo prednostnih poklicev pa je potrebno izdelati na osnovi strokovne analize potreb po kadrih po panogah in področjih. Praksa je pokazala. da bi bilo potrebno v SS opredeliti tudi nekatera druga vprašanja, kot npr.: — do katere starosti se novemu prosilcu odobri štipendija, — kako obravnavati poročene študente — kriteriji? 8. Skupna komisija in njen IO v občini bo-sta pri svojem delu v letu 1977 upoštevala usklajene sklepe in stališča izvršnega odbora RK SZDL Slovenije s stališči republiške skup-ne komisije in ostalih družbenopolitičnih de-javnikov ter sprotno obveščala družbenopoli-tične organizacije v družbenopolitični skupno-sti o stanjii izvajanja štipendijske politike. še posebej o morebitnih nepravilnostih odločitev republiške skupne komisije, kot nerednem do-toku sredstev za izplačilo štipcndij. Poročilo o izvajanju štipendijske politike v letu 1976 v občini Ljubljana-Siška bosta ob-ravnavala zbor podpisnic samoupravnega spo-razuma in izvršni svet skupščine občine Ljub-ljana-Siška. Zavzeta stališča bodo posredovana na zasedanju delegatske skupščine. Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov občine Ljubljana-Šiška