IREDENTAR: Iredentistične razstave v naših šolah. Rim. 24. nov. 1920. Foslanec Sallvemtni: »Ce italijanska izbomica spreime Rap-altsko (pogodbo z JuKOslavijo v danaSnji suji, bo udejstvila s tem prograin Kartijaaiskega iredentiana do septembra 1914.« Ljubljana, 1. dec 1920. Zanesimo več narodneva duha in državnetfa čuta za uiedinieiio in neodrešeno domoviino v naše šole! Poslužuimo se vseh sredstev, tei so nam na raznolasro pri tem delu. Naša šola nai zadiše narodno in državno in narod bo zadihal narodino in državno 2 nio: m izvršen bo Diremorod v dušah naše^a naroda ki ne bo več ustvairial tal za avstriiakantstvo in prutidržavno aeiitacito briezvestnih brezdomovincev v našem narodu. In ko bo narod vzliubil svoio dommvino. bo sam izločil izvržke rodu iz sebe sam br> i>ometal brezvestne huiiskače 7 vodilnih mest. na katera so se po Drevratu vtihorapili. Veruiemo v čisto In zdravo iedro našeea naroda. zato veruiemo v bodočnost naše države! Ne strašimo se žrtev in zavedaimo se da smo stvariteliii državne (Duše v narodu. kt bo cdina dala državi zdravo in trdno živlienie! Italiianski narod proslavlia može ki so mu ustvanali narodne procrame: on l'm sledi. zato iim mora slediti tudi država^— in to ie. kar ie Drtneslo zmaeo ItalUi v Santi Mairheriti: mi zmaeala država ln niejna moč. amnak volia naroda. Vzeoia w.roda fc zmairala. kaiti ko se 1e Italiianski voiak ustavil Dri Locatoi ie rekel: »Ho tu sem — so mi rekli — seea itaUiiannki ierik. to te italiianska zemlia!« Oarlbaldi si »e za svono idelo pridobil nchrai Qa'ribaldincev: Mazz.ini si ie pri dobil nebroi Mazziniiancev. Avstriia ie bila nrenoiena ž nnrni ob Jadranu! In tmafala >p ideia uiediniene Italiie: zmatfala ie ideia osvoboditve neodrešene zemlie — iredente. Zmaeal ie Garibaldi- lev nrotrratn uiedinienia in Mazziniiev iredentistični oro?rnm. !n kasko oroslavHaio ItaUiani oraznik narodneen uiedinienia. Cita'ite Macheriev »Rim«: vse diše ijarodno in svečano na ta r'.an nn ulicah v Italiii. Rim ie satno naroden tn daii vse druprt ie nozablieno. Ta nroslava m samo oficiielna no ce.rkvah In ^lah. aminak ves narod sp soudeležuie te?a slaviia. vsak ooediner hoče dati duška narodnemu čustvu — in med narodnimi zastavami. iki se Doklaniaio ob zvcikfh ?odbe iavno na ulici materi Italiiii Drihala skup:na zastav neodrešenih me^t in ozemlia. zavite v črne Daičolane. se doKloniio materi Italiii: eodba zaiera državP'0 himno in liiudstvo zaari ln da duška osvoboiieniu neodrešenih bratov ... To se ie ponavlialo leto za letom. do dnova osvoboditve zenilie iredente. Raz hiš na oknih vise zastave neodrcšenih mest in ozemlia. odete s črnim florom: na ¦oknih so okrašerie slike in kroi nredstaviteliev in stvai itelii&v narodnih Droirram in iredentističnih idei: na vc^er se bl:šče raz otken no ulicah siiaini transDarenti erbov neodrešeivh mest in neodrešoneea ozemHa. tr?ovlne so razsvetliene in v oknih sn izloženl samo narodn' izdefci ki širiio narodni iredentisrični oroeram in šfriio iredento: državno in narodno ideio ... To ie iavna vzeoia naroda. kateiri m o r a slediti dlržava v svoii vnanii Dolit;ki: to fe sila. ki fe daiala italiianski državi moč. da ie odnesla zmaeo v Santl Marvrheriti. še na račim Avstriie. a na škodo Ju^oslaviMe. In to arcaniziraio do ulicafi iredentiscična dru^tva in mladina. do §olah Da nrinravlia tla za to iavno delo In narodno živltanie — uatelistvo. Pole? te?a da *r> berila dobro onircm'iena z ooisi iredentističn:h kralev. da eoii v šoli učitelnstvo iredento na Dodlaci baril in Desmi Dni !t>ouku skrbi tudi za 'Voohiilev zbirke učil z vsemi učili. k. nai vzbu»aio naroden. državen in iredentističen čut ter eovi navdušenie za narodna vprašania. Pri sestavHaniu zbirke iredentističnih učil pusti učdtelistvo tekmovati v zbiraniu v prvi vrsti otroke. Zbirko iredente Da iz.stavl na naividneišf) steno v šoli. da io onazule in se navdušiiie ob niei lahko vsak otrok. Nekatere naše šole so si že oo Drevratu ob italiianski okuDaciii naoravile !eoo zbirko iredentističnih oroDaeandnih ufil. ten so zbirkn leoo uredile: V sredini zemlievid naše nove uiediniene države z očrtanimi meiarni naše neodrešene zemlie. Nad zemlievldbm sl;^e naše dinastiie in nad rnimi povečan srrb naše nove države. simbol združitve 5rbov. Hrvatov in Slovencev. v katerem znameniu bodo skimno odre^ili noodrešeno ozemlie in neodrešene brate ter si osvoiili moč na Jadranu. Nad erbom male narodne zastavice Srbov, Hrvatov in Slovencev. ob strani večria državna zastava in zastava naše Dlovbe ki »nam osvoii svetovno treovtino oototn Jadrana. Notranle močna država z močnlm državotvorDim elementom ie DredDocoš vnanii sili: Druei oddelki zbirke so: Zemlievidi: Velik etnografčen zem!iev:d nam DriDadaiočeea ozemHa kroir naše države: nodrobni detailni etnoprafični zemlieVdi rrosameznih ozemeli. Koro^ke itd.: zemiievid ki nam kaže zsrortovinski razvoi razkosania na§e zemlie: etnoerafiČTii zemlievidi Trsta in Reke Dred italiiansko zasedJ)o: zemlievid ki nam kaže trosnodarsko važnost neodrešeneea ozemlia za nas. eozdovi rudniki itd.: zemlfevid. ki nam kaže z Jueoslovanl naselieno ozemi:e v oreteklih dabah 7,eodiovine: ?raf:čni izdelki in skice. ki nam doiasnuieio ta vi>rašan;a. nam kažeto zeodovino naše narodne sužnosti in hreoenenie D& nonnlni narodni osvoboditvi in natn nredstavliaio naš vnanii narodnl Droeram. Orbi neodrešenih kraie'v: Orbe neodrešeirh kraiev in mest izdelaio na višie oreaniz. §alah lahkovpovečani obliki učenci s Doinoc:io učftelistva. Ta zblrka vsebuie erbe Ooriške. Istre. Koroš-ke. Trsta Reke Zadra Gorice (mesta). Postoine. Idrjie Cekvvca. Beliaka itd. Orbi so simboii5na slika. 'ki >o mora otrok Doznatd in ki mu Dredstavlia nekai konkretneea v vnaniem naroduostnem bohi ter tega sredstva ni Dodcenievati. Zastave neodrešenih de2 e 1 i n m e s t: To zbirko izD0f>ulniui&lo zastave neodrešen!h dežTel in mest. za katerih nabavo nai otroci sami doDnineso sredstva šoli. iii ki nai se z UDrlzoritviio oosebne .^olske slovesnosti izvesiio. da se mladlina navduši za narodne zbirke in sc v ntet1 vzbiidi ait six>štovania do niih. Slike neodre-šenih kraiev: !?e iasneišo sl!ko nai daio otroku slike naSih neodrešenih kraiev: Trst. Reka. Zader. Oorica, Postoiina Idriia. Celovec. Beliak. Postoinska iama. Gosposvetski stol. Ustoiičenie koroških voivod i. t. d. Slike nirodnih noš: Istotako so velike važnosti slike narodinih noš. katere bi tvorile nestro zbirko v razstavi na^e iredente in bi našle Dosnemanie na naših naiodnih odrih. Slike mož ki so oredstavitellinarodne ideie: Slike mož, ki sn s' nridobili zaslue za ustvanitev in rnzšinenie narodjiih nrf^ramov: slike naradnih heroiev. ki si) žrtvovali živlienie nri kakem izrazito velikonacionalnem činu: simbolične sliike niih deianla in izstavitev kiDOv. če so izšli. Slike heroiev in SPomenikov onih. ki so živlienie žrtvovali i/kluično za ustvaritev Dolitične Juizoslavi?e: ne onih ki so se borili v avstriiski voisk;. amDak niih. ki sr> se borili Droti Avstriii in so dezertirali ter tveeali žrvlienie ra veliko ideio ustanovitve Jueoslovanske države in osvobcditve naroda iznod iarma narodne sužnosti. Gesla. letnice in zgodov i n s k i r e k i: Vniesna prosta mcsta izDonolniuieio vsnodlbuievalna eesla. zeodcvinske letnice ka' nas spominiaio na naše dolžnosti in /eodovinski reki. kar nas v«oodbuia in nam kaže pot našeea dela za bodočiiost. Razglednice: Razele-dnica 1e naibališe sredstvo za iredentistično orocapando m se da vso dosedaii navedeno Drona^ando širili nu naiboli^i na&in ootom ra7e!ednic. Da bi se le našlo dovoH sodelavcev ki bi izdelovali skice In daiali ideie in miciiativo ter dovolii založmikov. k; bi imeli smisel za založbo. Zbirka bi tvorila: Razelednice vseh lieodrešenih mest. treov in vasi ter niih znameirtosti. ' IredeutisHčne razek-duice ki služiio 73 ni-.>oatand"» z zemltevidi erbi neodreSenfh kraiev. zastavanii neodrešenih mest in dežel. alesfotične iti simb;>iičn,e sliike uiedinienia neodrcšeneya ozemiia z Jueosiaviio ii. t. d. S u i s i i n u e s 111 i ;ki se nanašak) m neodrešcno o/emlie ter /eodovlnske Droklamaciic. S t a t Ls t i č n i R o d a t k \. ki uprav;čtiieio na«e zahteve. To ie delo ki va zmore vsaka učiteHica a vendar .ie veliko državuo delo. če va razšir.inm v vsako Šolo: V tem znainev'u boino zmacali!