Številka 06 • Glasilo Občine Ig • Leto XXIII • September 2017 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Spoštovani bralci, bralke! P o dveh mesecih počitnic se niso odprla samo šol­ska vrata, ampak se med vas vrača tudi Mostiščar. Ne­kaj novic so za bralce zbrali v občinski hiši, kjer se priprav­ljajo na prvo popočitniško pri­reditev – Ižanski sejem, ki bo potekal to soboto v središču Iga. Prek poletja se je zvrstila množica večinoma tradicio­nalnih prireditev, o katerih v različnih rubrikah poročajo naša društva, od obeleženja dneva državnosti, pohoda po mejah občine do Podkrimke v juniju. Julija je Konjerejsko društvo Krim pripravilo konje­niški praznik pod Krimom, av­gust pa je bil koliščarsko obar­van – potekala sta Koliščarski tabor in Koliščarski dan. Praznik dan državnosti so že v petek, 23. 6. obeležili s proslavo v kulturni dvorani na Golem, ki jo je pripravilo tamkajšnje kulturno društvo z gosti, in kjer je obiskovalce na­govoril župan, dan kasneje pa še v spominskem parku Peteli­nove doline pod Mokrcem. Na tem mestu spomina je zbrane nagovoril in o pomenu pra­znika razmišljal Ivan Herbert Kukec (njegov govor lahko preberete v tej številki), zapel pa je Partizanski pevski zbor. O obeh prireditvah, s katerima smo se v naši občini spomnili na državni praznik, preberite v rubriki Aktualno. V rubriki Kotiček za mlade objavljamo še nekaj novic iz preteklega šolskega leta, več SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošljite vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 K. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. o novem šolskem letu pa zago­tovo v prihodnji številki. Septembra se ne začenja samo novo šolsko leto, ampak tudi številne druge vodene ak­tivnosti – k vpisu vabijo Glas­bena šola Emil Adamič ter športne dejavnosti: energijska vadba, ritmična gimnastika, začenja se tudi nova sezona seminarjev za uspešno, srečno in zdravo življenje, ki jih pod okriljem TD Kurešček priprav­ljajo na Golem. Poletje je tudi sezona gasil­skih veselic, letos so številna gasilska društva v naši občini praznovala okrogle obletnice delovanja, zato so pred vese­lico pripravila tudi slovesne povorke. V rubriki Ižanska pa­žarna pa so se tokrat oglasili le 'starodobniki' iz Bresta. Čez poletje je do spremembprišlo v vodstvu Župnije Ig – poslovil se je dolgoletni župnik Jože Pozderec, sicer tudi ča­stni občan naše občine – svo­jo duhovniško pot nadaljuje kot župnik v Veržeju, v rubriki Življenje župnij pa spoznajte novega župnika in kaplana, ki bosta odslej skrbela za duhov­no oskrbo ižanskih faranov. V tomišeljski župniji so letos že 10. pripravili oratorij za otroke, kaj so počeli in kako so se ime­li, izveste v isti rubriki. Planinci so ne samo plani­narili, temveč za svojega člana priredili dobrodelni kolesarski izlet. O tem več v Planinskem kotičku. Športniki nam poro­čajo o uspehu rokometašev na turnirju v Makarski, o dirkaču Marku Škulju, Šahovski klub Ig pa je bil najuspešnejši klub na članskem državnem prven­stvu, saj so v moški in ženski konkurenci osvojili drugi mes­ti. Karateisti se tokrat predsta­vljajo kar v fotoreportaži. Na koncu ne spreglejte še vabil na prireditve, ki se napo­vedujejo v septembru in okto­bru. Želimo vam prijetno branje! Uredništvo Mostiščarja Obvestilo Rok za oddajo prispevkov v prihodnji številki Mostiščarja je četrtek, 28. september 2017. Naslednja številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 13. oktobra. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Mostiščar je uradno glasilo Občine Ig. Občina Ig Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Zuhra Jovanovič, Anton Krnc, Franc Toni Naklada: 2.500 izvodov Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelič Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Gregor Bolha Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostiščar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostiščar (spletna izdaja) Mostiščar 06 | September 2017 Režijski obrat sporoča Nadaljevanje izgradnje kanalizacije v Tomišlju V mesecu avgustu je izvajalec Pirc gradnje, d. o. o., Ljubljana začel izgradnjo kanalizacije in obnovo vodovoda v Tomišlju. Izvedla se bo gradnja kanalov T1, T2, T2.2 od objekta Tomi­šelj 36a do križišča in od kri­žišča do objekta Tomišelj 5, 6b, ter odsek proti Tomišelj 31a in obnovo vodovoda od Tomišelj 24 do Tomišelj 5, 6b . V času gradnje bodo delne in občasno popolne zapore in s tem občasno oviran dostop do vaših objektov. Prosimo za razumevanje. Po končani izgradnji kanali­zacije bo za priključitev na ka­nalizacijsko omrežje potrebno pridobiti soglasje občine ter plačati komunalni prispevek. Za pridobitev soglasja bo potrebno na občino vložiti vlo­go in vlogi priložiti: gradbeno dovoljenje, projekt za izvedbo kanalizacijskega priključka (PZI) ter soglasje, če priključek poteka po tujih zemljiščih. Obnova vodovoda v Zapotoku in Škriljah ter izgradnja dela povezovalnega voda Iška vas—Kot—Staje—Ig V avgustu je bil objavljen javni razpis za izbiro izvajalca za ob­novo vodovoda v Zapotoku v Škriljah–Ledine in izgradnjo povezovalnega vodovoda Iška vas–Kot–Staje–Ig v dolžini ok. 633 m (od Iške vasi do Kota). V septembru bo znan izvajalec del. NOVO Zbirni center – zimski delovni čas Zbirni center Matena bo od oktobra do predvidoma maja odprt ob sredah od 9.00 do 13.00 ter od 14.00 do 17.00 (če je ta dan praznik, bo zbirni center zaprt). Dodatne informacije: Občina Ig (Uroš Čuden, tel.: 01/280-23-12) Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporočite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Vrtina v Zapotoku P red poletjem je bila zvrtana vrtina 5 v Zapotoku znotraj vo­dohrana Kurešček. Trenutno poteka pridobivanje soglasij s strani Direkcije za vode za izdajo vodnega dovoljenja ter nakup črpalke za izvedbo črpalnega poskusa in izdelava projektne do­kumentacije. Vrtina 4, ki je locirana v Zapotoku – Vrtače, je že vključena v vodovodni sistem. Redni letni popis vodomerov R ežijski obrat Občine Ig v septembru izvaja redni letni popis vodomerov po celotni občini. Če popisovalcu ne bo uspelo odčitati stanja na vodomeru, vam bo pustil sporočilo, na katerem so napisane telefonske številke, na katere ste uporabniki dolžni javiti stanje oziroma odčitek na vašem vodomeru. Vsi, ki imate kakršnokoli reklamacijo na popis oziroma izdano položnico, se takoj oglasite na Občini Ig, da čim hitreje uredimo morebitne napake. Reklamacije sprejemamo v roku 8 dni. Hkrati vas obveščamo, da se bo umerjanje in menjava vodome­rov nadaljevala v mesecu oktobru. Kontrola stanja na vodomeru U porabnikom priporočamo, da pre­verjajo stanje hišne vodovodne napeljave in stanje števca ter se s tem izognejo nepotrebnim stroškom in slabi volji ob letnem popisu in poračunu. Stanje vodomernega števca lahko sporočite: – po telefonu: 01/2802-314 – po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si – prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko občani dobijo osebno! Režijski obrat Od septembra nov izvajalec za praznjenje greznic I zvajalec javne službe čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Ig Petrol, d. d., Ljubljana obvešča uporabnike, da je zamenjal izvajalca za izvajanje storitev praznjenja greznic in blata iz malih čistilnih naprav. Te storitve bo s 1. 9. 2017 opravljalo podjetje Kanal d. o. o. Z zamenjavo izvajalca bomo zagotavljali boljšo kakovost izvajanja te storitve. Vsi pogoji praznjenja greznic ostanejo enaki. Uporabniki storitev bodo o datumu praznjenja obveščeni najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve. Pri nepretoč­nih greznicah bo izvajalec praznil 1. prekat greznice. Če lastnik objekta potrebuje praznjenje greznice oz. blata iz male čistilne naprave pogosteje kot na tri leta, se izvede izredno praznjenje greznice oz. blata iz male čistilne naprave, ki se obračuna po cenah storitev, ki so objavljene na spletni strani izvajalca: www. petrol.si. Za kakršnakoli pojasnila glede obračuna bo na razpo­lago Petrolov klicni center 080 22 66. Petrol, d. d. Mostiščar 06 | September 2017 Državni praznik na Golem T ako kot že nekaj minu­lih let smo na Golem v sodelovanju z Obči­no Ig pripravili v KD Mokrc osrednjo prireditev ob dnevu državnosti, ki jo poimenujemo kar Kresovanje, saj jo vsako leto pripravimo na predvečer goda Janeza Krstnika. Drugje zagorijo kresovi, mi pa želimo, da v srcih naših obiskovalcev zagori plamen ponosa in do­moljubja. Veliko besed in malo dejanj je značilnost za našo malo Slo­venijo, ki pa je res velik sma­ragd v vrsti mnogih dežel. Žal se tega premalo zavedamo. Pozabljamo na njeno kulturno dediščino, lepote, kulinariko in značilnosti, ki jo delajo tako posebno in našo. Domačo. Vse to so hotele poudariti članice ŽPZ Žene in dekleta dveh vasi KD Mokrc, ki so v goste povabile Folklorno sku­pino Mali vrh Nemilje-Pod­blica, mlade pevce KD Mo­krc – Sladkosnede in delček plesalcev nekdanje folklorne skupine KD Mokrc. Skupaj so ustvarili kulturni program, ki je popeljal obiskovalce s pesmijo in plesom po vseh pokrajinah naše lepe dežele. Pesem in ples sta povezovala tudi harmonikarja Klemen Jamnik in Matej Nastran. V čudovitem ambientu in nam je spregovoril tudi župan Občine Ig Janez Cimperman in pevkam podelil Gallusova Zlata, Srebrna in Bronasta pri­znanja, ki so si jih z dolgolet­nim delom dekleta prislužila. Članice ŽPZ so v tekstu, ki so ga same pripravile in tudi prebrale, zapisale: »Veste, da je Slovenija prelepa dežela? Veste, da se tega zavedajo vsi razen Slovencev? Komu je v korist, če se Slovenci izselju­jemo? Kdo se izseljuje? Kdo se priseljuje? Zakaj ne znamo ceniti tistega, kar imamo, dok­ler tega ne izgubimo? Med 10 top svetovnih destinacij se je v zadnjem času začela redno pojavljati Slovenija! Naravni biseri Slovenije, kot je Soča, Bled, Triglavski narodni park itd. Zakaj ljudje ugotovimo, kako prelepo deželo imamo, šele ko se vrnemo iz drugih svetovnih mest? Komu je v korist, da smo zaslepljeni in da ne cenimo tistega, kar imamo, da se ne zavzemamo za tisto, kar je za­res nekaj vredno? Naš dom in dežela! Zato res ne razumemo, za­kaj v svobodi ne znamo ceniti in se boriti za to, kar imamo. Našo deželo. Smo res pozabili, kaj pomeni samostojnost? Da pomeni biti samostojen tudi biti odgovoren? Kdo pa bo, če ne mi? Kdor ni odgovoren, običajno vse zgubi. Zato mis­lim, da moramo postati Slo­venci bolj odgovorni! Naučiti se moramo ceniti svoj dom in deželo. Spomnite se samo na soško fronto in na vse padle Sloven­ce, ki so dali življenje za ta bi­ser Slovenije. Mar res nič več ne znamo spoštovati in ceniti? Niti naših prednikov, ki so se borili za Slovenijo in dali živ­ljenje zanjo? Mar res nič več ni sveto in nekaj vredno? Komu je v korist, da je tako? Prav imate! Res je tako. Tako je pa zato, ker ljudje to dopuščamo, ker ne znamo ni­česar več ceniti, ker ni domo­ljubnega duha niti zavesti. Ker je tistim na oblasti v korist, če je tako, kot je – svoji za svoje. Ljudje se sami od sebe tega ne bodo naučili. Tega jih je tre­ba naučiti. To pomeni biti od­govoren politik, voditelj. Po­trebno je dvigniti raven zaves­ti in zavedanja. To se pa samo od sebe ne zgodi.« Me smo poskušale to zavest dvigniti, pokazati vse lepo, kar ima naša mala dežela, pa tega ne znamo ceniti. S predsta­vitvijo v sliki, besedi, pesmi, plesu in na koncu s kulinariko, ki jo premore naša lepa dežela in njene pokrajine, smo podale vse lepote. Lepote, ki jih ne ce­nimo dovolj. Zahvalile bi se rade vsem, ki so nam priskočili na po­moč, županu Občine Ig Jane­zu Cimpermanu in Občini Ig, nastopajočim gostom in vsem obiskovalcem, ki so s svojim obiskom počastili dan držav­nosti. Res čudovito opravljeno delo naših deklet, ki so ustva­rile besedilo, predstavitev v sliki, dekoracija dvorane, da­rila za goste in pogostitev za obiskovalce so plod dela, ki ga z veseljem opravljamo, v za­hvalo pa jemljemo pohvale na­ših zvestih obiskovalcev. Hvala vsem in nasvidenje naslednje leto. Članice ŽPZ, KD Mokrc Amadej Bergles Dan državnosti, Petelinove doline Štiriindvajsetega junija smo se zbrali na tem zgo­dovinskem kraju in okre­pili zavedanje o rojstnem dne­vu naše države, 25. juniju 1991, ko je Skupščina RS sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino, s katero smo Slovenci prvič v zgodovini razglasili državo. Iskreno smo verjeli v samostojnost in to dokazali že naslednji dan z oboroženim bojem proti agresiji prejšnje države in njene vojske. Danes nekateri poskušajo olastniniti ta boj tudi tako, da zmanjšuje­jo ali celo poskušajo zanikati zgodovinska dogajanja, ki so omogočila samostojnost in neodvisnost Slovenije. Lastninjenje zaslug za osa­mosvojitev in prisvajanje nekdanjega skupnega premo­ženja, ki pripada vsem drža­vljanom Slovenije, ima za po­sledico izgubljanje politične in gospodarske neodvisnosti. Tega ne smemo dopustiti. Spodbujanje ideološke, po­litične in še kakšne delitve, ki smo jim priče ob tako po­membnem prazniku, kaže, da nekateri vodilni politiki ter njihovi sodelavci in podpor­niki niso sposobni tistega na­cionalnega povezovanja, ki je nujno potrebno, da država in družba sproščeno in uspešno razvijata gospodarske, znan­stvene, kulturne in socialne potenciale ter se izvijeta iz ekonomske in socialne stag­nacije. Na etični in domoljubni ravni je nesprejemljivo, da po­samezniki o Sloveniji govori­jo kot o najbolj skorumpirani državi, državi z najslabšimi politiki in direktorji, državi pokvarjene elite, državi, kjer so vsi lopovi in pokvarjenci, vsi isti. Težko najdejo dobro besedo za učitelje, zdravni­ke, sodnike, delavce in kmete. Vsakogar, posebej pa uspešne­ga, raje takoj zatolčejo in uma­žejo. Morda se ne zavedajo, da govorijo zaničljivo o Sloveniji. Prvo formalno suverenost v zgodovini smo Slovenci dosegli v II. svetovni vojni z bojem na strani zaveznikov, razkosani med tri okupator­je in obsojeni na etnocid. To suverenost smo vztrajno in trudoma nadgrajevali v jugo­slovanski federaciji. Z Ustavo leta 1974 smo pridobili repu­bliško državnost, skupščino in pravico do samoodločbe. Ta je skupaj s pravico do odcepitve Sloveniji omogočila zakonito organizacijo lastne oborožene sile in razhod s prejšnjo drža­vo. Drugič je Slovenija dosegla samostojnost in neodvisnost z osamosvojitvijo. Do vstopa v EU in NATO smo nekaj let imeli edino popolno neodvi­snost v vsej svoji zgodovini, in kot kaže, tudi zadnjo. Suve­reno smo obvladovali prostor, imeli smo nacionalno gospo­darstvo z lastno valuto, vojsko in diplomacijo. Slovenci pripa­damo narodom evropske soci­alne demokracije, ki temelji na humanističnih vrednotah in kulturi narodov, združenih v Evropski uniji. Obljube politikov, da bo Slovenija vojaško nevtralna, so nas pripeljale v drugo polo­vico 19. stoletja, ko so sloven-ski vojaki sodelovali pri oku­paciji Bosne in Hercegovine in širili avstrijsko 'civilizacijo' na 'primitivni' Balkan. Danes slo­venski vojaki širijo ameriško 'demokracijo' v Afganistanu, Iraku, Litvi, Kosovu in še kje, poveljujejo pa jim tuja povelj­stva v tujem jeziku. Mlade ge­neracije izgubljajo zaupanje v prihodnost, zato se izseljujejo in delajo na tujem. Izgubljamo geostrateško prednost. V zrač­nem prometu smo provinca, železniški promet je ostal na ravni iz časov avstro-ogrske monarhije, razvoj Luke Koper se ustavlja zaradi domačih raz­prtij. Država je še vedno samo­stojna, vendar ne tako neod­visna, kot smo si jo predstav­ljali ob plebiscitu leta 1990. Z vstopom v EU in NATO smo se morali odreči nekaterim vsebinam samostojnosti, ob tem pa s pretirano servilnostjo okrnili suverenost. V resnici gre za servilni kompleks slo­venskih politikov, nekoč do Dunaja, potem do Beograda, danes do bruseljske birokra­cije. Vse bolj postajamo pribli­žek upravni enoti EU in vojaš­ki privesek NATO. Ta je zaradi globalne politike ZDA in ne­odločne Evrope prej grožnja kot zagotovilo varnosti. V znanstvenem svetu opuš­čamo slovenski jezik, zgodo­vinsko in poglavitno lepilo na­roda. Strokovna in znanstvena slovenščina se ne razvija, narodovo izročilo se zane­marja. Zahvaljujoč kulturne­mu nasledstvu in pregovorni pridnosti Slovencev, je država kljub mnogim napakam še vedno relativno varna in soci­alna. Letos in drugo leto imamo volitve. Izberimo politike, ki bodo sposobni oblikovati naci­onalne cilje in jih odločno ure­sničevati v skupnosti evrop­skih narodov, zlasti v času, ko je EU v resnih težavah. Ob državnem prazniku ne­odvisnosti se spomnimo, da je naloga vseh nas ustvarjati ge­neracije, ki bodo zmogle izbo­jevati tretjo slovensko neodvi­snost v skupnosti evropskih narodov, ohranjale socialno državo in preprečile izginjanje Slovencev. Med drugo in osamosvo­jitveno vojno smo se bojevali proti okupatorjem. Danes se moramo bojevati za bolj pra­vično razdelitev družbenih dobrin. Ta boj bo nujen in je pred nami. Upreti se moramo neoliberalizmu, ki nas poriva na obrobje in nam jemlje pra­vice, ki smo si jih enkrat že izborili. Za svobodo se je treba ne­nehno bojevati, nikoli ni po­darjena in zmeraj je ogrožena. Veliki pesnik in mislec Tone Pavček nas poziva: ko hodiš, pojdi zmeraj do konca! Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v življenju do prave resnice. A če ne prideš ne prvič ne drugič, do krova in pravega kova, poskusi: vnovič in zopet in znova. Ivan Herbert Kukec, Odmev Mokrca Konjeniški praznik pod Krimom V nedeljo, 6. julija, so pri­zadevni člani Konje­rejskega društva Krim pripravili odmevno že 31. ko­njeniško prireditev. Letos je bilo na sporedu kar devet dirk, najprej šest kasaških in nato dirki enovpreg in dvovpreg slovenske hladnokrvne pasme ter kot poslastica še dirka po­nijev – enovprege. Obiskovalce in tekmovalce sta z dogajanjem na tekmova­lišču seznanjala naša dolgole­tna komentatorja Jani Šivc in Stane Werbole, da je vse po­tekalo tako, kot je treba, pa so poskrbeli sodniki: Mateja Fe­renčič, Mitja Kos, Slavko Peto­var in Alojz Potočnik. V nada­ljevanju navajam le nekatere rezultate posameznih dirk, vse uvrstitve kasačev pa si seveda lahko ogledate na spletni stra­ni Kasaške zveze Slovenije. Kasači Prva dirka se je začela z avto startom in v njej so tekmovali slovenski kasači, stari od 3 do 14 let. Tekmovalcev je bilo pet, ciljno črto pa je prvi prikasal Luniko Love (KK Ljutomer) z voznikom Jožetom Sagajem, Delarisa z voznikom Borutom Zaletelom iz KD Krim pa sta zasedla tretje mesto. Druga dirka se je prav tako začela z avto startom v njej pa so tek­movali EU-kasači, stari od 3 do 14 let. V tej dirki je bila prija­vljena tudi Vittorina Jet (IT) iz KD Krim, vendar je na žalost zaradi poškodbe ni bilo na startu. Zmago sta si priborila Tubuja NS (IT) in voznik Mar­ko Gorenc (KK Šentjernej). V tretji dirki z avto startom je tekmovalo šest EU-kasačev od 3 do 14 let. Med njimi je bil tudi naš predstavnik Borut Za­letel s svojo kobilo Rikeli (IT), s katero sta si prikasala odlič­no 1. mesto. Čestitke, Borut! V četrti dirki je bil avto start za EU-kasače od 3 do 14 let. Tek­movalcev je bilo pet. Na koncu sta zmago pobrala Ive Dovžan in Udar's (IT) iz KK Komenda. V peti dirki – spominska dir­ka Franca Pirca – je bil avto start za EU-kasače od 3 do 14 let. Tekmovalcev je bilo šest. Na koncu sta zmago pobrala Branko Seršen in Dante MS, ki je za zmago prejel tudi lič­no odejo, zastopala pa sta KK Ljutomer. Dona BJ z voznikom Vitom Šandlom iz KD Krim sta osvojila odlično drugo mesto. V zadnji dirki kasaškega sporeda dirki je bil avto start za 3- do 14-letne INT-kasače. Glavni pokrovitelj te dirke je bila, tako kot vedno, Občina Ig, ki je hkrati tudi generalni pokrovitelj vseh konjeniških prireditev, ki jih organizira naše društvo. Prvo mesto sta si priborila Silviababy Lux (IT) z voznikom Martinom Marsom. Dirki slovenske hladnokrvne pasme Sledile so še tri dirke, in si­cer najprej sedma dirka avto start za slovensko hladnokrv­no pasmo – dvovprege. Po­merilo se je šest dvovpreg in v napeti dirki je prvo mesto pripadlo Ibarki in Lisnoni z voznikom Marjanom Trčkom in sovoznico Aljo Trček (KD Barje), drugo mesto sta si pri­borila Zora in Lineja z vozni­kom Ambrožem Avšičem (KD Sostro), tretje mesto pa je pri­padlo Mišku in Sanki z vozni­kom Valentinom Zupanom in sovoznikom Jankom Vidicem. Dirka ponijev Osma dirka je bila za vse gledalce, predvsem najmlajše, prava poslastica, saj so se prvič in ne zadnjič na Hipodromu Vrbljene pomerili poniji (eno­vprege). Pomerilo se je 7 eno­vpreg s poniji, tudi ena kobila je bila s svojim malčkom, in v napeti dirki je prvo mesto pri­padlo Maksu z voznikom Luko Sagajem, drugo mesto si je priborila Mavrica z voznikom Urošem Šarcem, tretje mesto pa je pripadlo Lisi z voznico Leo Gorc. Deveta in zadnja dirka avto start za slovensko hladnokrvno pasmo – enovprege. Pomerilo se je pet dvovpreg in v napeti dirki je prvo mesto za konjski smrček, kot se je slikovito izra­zil voditelj Jani Šivc, pripadlo Lisnoni z voznikom Marjanom Trčkom in sovoznico Aljo Tr­ček (KD Barje), drugo mesto si je priborila Grančica z vo­znikom Boštjanom Škuljemin sovoznico Mašo Škulj (KD Krim), tretje mesto pa je pripa­dlo Rombonu z voznikom An­tonom Gorcem in sovoznikom Srečanje harmonikarjev Občine Ig Podkrimka 2017 V nedeljo, 18. junija 2017 popoldne, smo člani Turističnega društva Krim po enoletnem premoru pripravili že 17. srečanje har­monikarjev Občine Ig – Pod­krimka 2017. Za nadaljevanje srečanj smo se odločili zaradi zanimanja harmonikarjev ka­kor tudi našega župana, ki nas je nagovarjal, da nadaljujemo s to prireditvijo. Prireditev smo, tako kot vsa pretekla leta, tudi letos pripra­vili na prireditvenem prostoru društva, to je pred našo tribo, poleg gasilskega doma in hi­podroma v Vrbljenah. Tako kot vsako leto se je našemu povabilu odzval župan Janez Cimperman in s tem pokazal, da ceni naš trud, ki ga vlagamo v to in vse druge prireditve, ki jih pripravljamo skozi leto. Letošnje srečanje smo pri­pravili v sodelovanju z Glasbe­no šolo Simon Bučar, ki v naši občini tudi poučuje igranje na glasbene inštrumente. Čeprav se je letos na srečanju predsta­vilo nekaj manj harmonikarjev iz naše občine kot pretekla leta, so ostali godci in skupine, predvsem pa otroci iz Vrtca Ig, enota Tomišelj in učenci Po­družnične šole Tomišelj, ki so se s svojim programom pos­lovili ob koncu šolskega leta, poskrbeli, da je bila prireditev zabavna in vesela. Letošnje srečanje so zače­li domači harmonikarji Klub harmonikarjev Kumše, v na­daljevanju pa so se predstavili še preostali harmonikarji tako iz domače občine kot ostalih občin in krajev Slovenije (Go­renjska, Dolenjska …) in or­kester harmonikarjev Simon Bučar. Našemu povabilu se je ponovno rada odzvala skupina Sončki iz TD Kurešček ter s svojim petjem popestrila pri­reditev. Za zaključek srečanja Boštjanom Gorcem. Po končanih dirkah je sle­dilo družabno srečanje z an­samblom Mladi Gamsi in ob njihovih poskočnih zvokih se je že 31. prireditev končala v poznih večernih urah. Kot vsa­ko leto smo se tudi tokrat vsi člani KD Krima potrudili po svojih najboljših močeh in že zdaj vabimo na 32. prireditev v letu 2018. Čestitke in pohvala vsem. Nasvidenje naslednje leto! pa so se vsi sodelujoči zbrali pomagali pri pripravi priredi­na odru in skupaj zaigrali še tve, da je vse potekalo nemo­nekaj skladb, med katerimi teno. Za pripravo tako velike nista manjkali skoraj ponaro-prireditve je potrebno veliko Da smo uspeli pripraviti tako veliko prireditev, gre zahvala tudi vsem sponzorjem in donatorjem, ki so prispevali tako dobitke za srečelov ka­kor tudi denarna sredstva, in sicer: Občina Ig; Prigo, Brezovica; Frizerski in kozmetični salon Tina, Tomišelj; Mizarstvo in šiviljstvo Modic Viljem, Podkraj; bar Pr Anzeljc, Podkraj; Tesarstvo Žagar, Iška vas; Trgovina Moj sonček, Brest; Pungart, Ig, Picerija Mars, Brest; trgovina Vita, Ižanska cesta; Vrtnarija Čož, Črna vas; Vrtnarija Grdadolnik, Ižanska cesta; Cvetlice Dornig, Črna vas; Servocom, Ljubljana; Topis, Pikovnik Tomaž, Strahomer; Marko Krampelj s.p., Prazniki; Čebelarstvo Ovca Anita in Milan, Črna vas; Frizerski salon Mak, Ig; Okvirjanje slik Silvo Dolinšek, Ig; Avtomehanika Piškur, Ig; Ovitek, Ig; Trgovina Odenja, Notranje Gorice; Vrtnarstvo Frbežar, Šmarje Sap; bar Pr Florjan, Ljubljana; Kig, Ig; Gorenc d. o. o., Ljubljana; Bonebo, Ig; bife Kolišče, Črna vas; Lekarna Ig, Ig; Kmetija Strle-Legiša, Ižanska cesta, Ljubljana; Mlin Katič, Krško; Pekarna Kovačič, Ižanska cesta, Ljubljana; mesarstvo Promes, Lavrica; Zavarovalnica Grawe, Ljubljana in Primož Hieng, Brezovica. deli Avsenikova Na Golici in Slakova V dolini tihi. Za popestritev prireditve sta poskrbela tudi dva izde­lovalca harmonik, in sicer gospod Resnik in Melodija Mengeš, ki sta se predstavila s svojimi izdelki. Lepo in zanimivo je videti toliko harmonikarjev na enem mestu in prisluhniti takemu številu harmonik, to je res ne­kaj posebnega. V imenu Turističnega društva Krim se prav lepo zah­valjujem vsem, ki ste kakorkoli dobre volje in dobre organi­zacije, zato gre prav posebna zahvala vsem članom društva, ki ste si vzeli čas in pomagali tako ali drugače. Janez Modic, Turistično društvo Krim Na 3. mednarodnem zboru gobarskih N a povabilo gobarskega društva Snežka – Do­brovce smo se udele­žili 3. mednarodnega zbora gobarskih društev Dobrovce 2017. V zgodnjih jutranjih urah se je ekipa gobarskega društva odpravila na Štajersko in okoli 9. ure prispela na cilj. Doča­kali so nas prijazni gostitelji z dobrodošlico in bogatim zajtrkom. Po opravljenem urad­nem delu so se ekipe pod vodstvom domačih vodnikov z avtobusi in osebnimi avto­mobili odpravile na nabiranje gob v Duplek in na Pohorje. Po vrnitvi je sledilo ocenjevanje gob in gobarska razstava. Na zboru je sodelovalo več kot 50 društev iz Slovenije, Av­strije, Madžarske in Hrvaške. Nabranih je bilo več kot 200 vzorcev različnih gob. Sledilo je presenečanje. Na prizori­šče se je spustilo 8 padalcev letalske enote Maribor. To je bil znak za začetek, podeli­tev priznanj in zahvala sode­lujočim ekipam. Lepo je bilo slišati posebej pozdrav Go­barsko mikološkemu društvu Ig kot najmlajšem društvu Mikološke zveze Slovenije. Predsednik društva Braco Vu- Društva, sodelujte v akciji kosavljević, se je domačinom zahvalil za izreden sprejem, pozdravil vse udeležence in jih povabil na 3. Gobarski zbor NVO gre v šolo I zkoristite možnost in se v tednu otroka predstavite učencem OŠ Ig! V sklopu akcije NVO gre v šolo osnov­ne šole za en dan odprejo vra­ta nevladnim organizacijam (društvom, zavodom in usta­novam) in vam omogočijo, da se predstavite učencem. Društva ste kot zakladnica znanj z različnih področij. Preizkusite se v vlogi učitelja in svoje znanje ter praktične izkušnje prenesite na mlajše generacije, ki vam bodo z za­nimanjem prisluhnile. Otroci bodo v času pouka spoznali vaše aktivnosti in dejavnosti, ki jih izvajate. Akcija se bo izvajala v tednu otroka, ki po­teka med 2. in 8. oktobrom na OŠ Ig. Točen datum izvedbe bo znan naknadno. Nevladne organizacije ste pomemben akter v družbi, saj s svojim delom na področju kulture, izobraževanja, špor­ta, varstva okolja, pomoči sočloveku in številnih ostalih področjih bogatite vsakdan v občini Ig, spodbujate pro­stovoljstvo, medgeneracijsko učenje in prispevate k bolj kakovostnemu življenju v družbi. Pomembno je, da vaše aktivnosti in pomen delovanja spozna čim širši krog ljudi že v zgodnjih letih odraščanja, kar je tudi namen akcije NVO gre v šolo. Vse zainteresirane nevla­dne organizacije iz Občine Ig vabimo, da se za sodelovanje v akciji prijavite prek spletnega obrazca, ki ga najdete na sple­tni strani www.consulta.si/de­javnosti/nvo-gre-v-solo. Z zanimivo in interaktivno predstavitvijo boste nevladne organizacije pri mladih vzbu­dile zanimanje za članstvo in spodbudili praktično učenje med mladimi, okrepilo pa se bo tudi sodelovanje osnovnih šol z lokalnim okoljem. Koordinator akcije je Sti­čišče NVO osrednje Slovenije. Za vse dodatne informacije Zapotok 2017. Gobarsko mikološko društvo Ig smo vam na voljo prek ele­ktronske pošte tjasa.kozlev­car@consulta.si oziroma po telefonu: 01 3209 484. Stičišče NVO osrednje Slovenije TD Kurešček sporoča, da je obeleženje 20-letnice društva, napovedano za 23. september, zaradi dopustov in obsega priprav (zbornik ob 20-letnici delovanja društva) prestavljeno na oktober. O novem datumu vas bomo pravočasno obvestili. Prosimo za razumevanje. IO TD Kurešček Mostiščar 06 | September 2017 V SDS aktivni tudi poleti V soboto, 22. 7. 2017, je v Bovcu potekal 22. tra­dicionalni letni tabor stranke SDS. Z avtobusom smo se člani in simpatizerji odbo­rov Ig, Brezovica in Škofljica tudi letos odpravili v prelep del Slovenije in se pridružili številnim odborom, ki so se udeležili srečanja v neokrnjeni naravi, med dobrimi ljudmi in raznoliko lokalno kulinariko, ki so jo predstavile regijske koor­dinacije SDS in druge skupine. Letos mineva 100 let od Soške fronte, zato je bil tudi letošnji poletni tabor posvečen prvi svetovni vojni in Soški fronti. Srečanja v Bovcu so se udele­žili tudi številni predstavniki vodstva Slovenske demokrat­ske stranke: predsednik Janez Janša z družino, podpredse­dniki in poslanke ter poslanci SDS. Z nami so bili tudi predse­dnik Zbora za republiko France Cukjati, predsednica Inštituta dr. Jožeta Pučnika dr. Andreja Valič Zver in predsednik zdru­ženja VSO Aleš Hojs. Predse­dnik SDS Janez Janša pa je v svojem govoru dejal: »Oblast, ki jo imamo, je ne samo da je bila izvoljena na nepoštenih ukradenih volitvah, ampak na te volitve polovice ljudi sploh ni prišla, ker niso verjeli v mož­nost spremembe. Ampak alter­nativa obstaja. Alternativa je Slovenska demokratska stran­ka in tisti kritični posamezniki, naši simpatizerji in tudi izven, ki se zavedajo, kaj se dogaja, ki so se pripravljeni angažirati tudi kot civilna družba, ko vidi­jo, da se krade iz naših žepov in naših denarnic. Vsakdo, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja, pa če je naš simpatizer ali če ni, pa tudi če nas ima rad ali nas ne mara, vsakdo, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja in se je pripravljen angažirati, iti na volitve in stva­ri spreminjati, je naš zaveznik. Kdor ni proti nam, ta je z nami! Kar se tiče volitev samih, mora­ • KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 82. Govekarjev večer V ponedeljek, 19. 6. 2107, so bile gostje večera slikarka Ivanka Dem­šar in literatki Barbara Korun in Ana Porenta. V uvodu in ob zaključku literarnega dela je občinstvo popeljal v svet me­lodij mladi kitarist Nejc Zore. Prisluhnili smo zanimive­mu pogovoru, v katerem sta se nam razkrivali literatki, ki sta med drugim predstavili svoji novi zbirki. Pesnica Ana Po­renta je po poklicu učiteljica in ustanoviteljica Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti, so­ustanoviteljica in glavna ure­dnica portala pesem.si. Ukvar- Vabimo vas na 83. Govekarjev večer v ponedeljek, 18. septembra 2017, ob 19.00 v dvorani Centra Ig. Na večeru se bosta predstavila člana literarne sekcije KUD JaReM Andrejka Jereb, Jurij Marussig in kitaristka Maja Marussig. Prisluhnili bomo tudi radijski sagi Janeza Megliča Pirniček in deklica Veneris, v interpretaciji Poldeta Bibiča in njegove vnukinje, dramske in filmske igralke Nine Rakovec. Odprli bomo razstavo članov likovne skupine Društva Fran Govekar Ig z naslovom Živali. Na stopnišču pa bomo razstavili slike, ki so nastale na 9. Koliščarskem dnevu, 26. avgusta 2017 v Dragi pri Igu. Razstava bo na ogled do 16. oktobra 2017. Vljudno vabljeni! mo na teh volitvah prvič: zma­gati, nobene boljše alternative ni, in drugič: boriti se moramo za vsak glas. Vsak glas je ena­ko pomemben, ne glede na to, kje ga dobite, ali na Goričkem ali v centru Ljubljane, v Piranu, Novi Gorici ali Novem mes­tu. Vsak glas – tam, kjer nekoga izvolimo, in tam, kjer nikogar ja se tudi z mentorstvom na različnih literarnih delavni­cah. Za njene pesmi so zna­čilne tenkočutne metaforične besedne zveze, subjektivnost, delno avtobiografske vsebine. V predstavljeni novi zbirki z naslovom Deklice z metamor­fozo odkriva ženska čutenja v različnih obdobjih in situ­acijah. Pesnica in pisateljica Barbara Korun je po poklicu profesorica. Piše pesmi, črtice, eseje. Izdala je že 6 zbirk (Raz­poke, Pridem takoj …), tokrat je predstavila novo zbirko Vmes. Njeni eseji so nazoren opis situacij, čutenj ter reakcij različnih ljudi ob čakanjih; na primer: pred ambulanto, na letališčih, postajah in drugih javnih prostorih po različnih koncih sveta, kjer je avtorica potovala in beležila opažanja. Slikarko Ivanko Demšar je predstavila moderatorka veče­ra Alenka Jeraj, predsednica ne izvolimo – gre v skupno vre­čo in je glas, ki šteje. Imamo proporcionalni volilni sistem, ki je v osnovi slab, izkrivljen in nerazumljiv, ampak ena zako­nitost velja: noben glas ne gre v nič, če prideš čez prag.« SDS Ig Društva Fran Govekar. Ivan­ka Demšar je članica Likovne skupine Društva Fran Gove­kar. Aktivna je v več likovnih skupinah, tudi v Grosupljem, svoja likovna znanja pa izpo­polnjuje na različnih delav­nicah. Razstava v knjižnici je pregled različnih tem in likovnih tehnik, ki potrjujejo, da avtorica raziskuje različne materiale in tehnične pristo­pe. Predstavlja se s tehnikami slikanja s čopičem, kombini­rano tehniko z nanosi zemlje za dosego granulacije in efek­tov. Tematsko nas popelje od morja, krajine, figuralnih ele­mentov do delno abstraktnega motiva. Zdenka Vinšek Občinska revija pevskih zborov S poštovane zborovodki­nje, zborovodje, spošto­vane pevke in pevci, oktobra se bomo ponovno sre­čali na občinski reviji pevskih zborov, kjer se zbori srečajo in prikažejo svojo ustvarjalnost in dejavnost skozi vse leto. Leto je naokoli in ponovno vas vabimo k sodelovanju, da sooblikujemo že tradicionalno Revijo pevskih zborov občine Ig, ki bo v petek, 13. oktobra ŽPZ Perunike Na poroki v Škrbini Štiriindvajsetega junija je ženski pevski zbor nadvse slavnostno končal sezono z nastopom v Škrbini, rojstnem kraju naše zborovod­kinje Kristine Cotič. Kristina in njen Jani sta si ta dan izbrala za svoj najlepši dan – za poro­ko. Z veseljem smo ustregle Kristinini želji, da z Mešanim pevskim zborom iz Repenta­bra in cerkvenim zborom iz Škrbine, ki ju prav tako vodi Kristina, s petjem obogatimo poročni obred v njeni doma­či cerkvi. Pozno popoldne 2017, v kulturni dvorani Golo. Revija bo strokovno spre­mljana, zato prosimo, da pri­javi obvezno priložite notno gradivo. Vsak zbor na revijo prijavi 3 skladbe. Prijavljene skladbe morajo biti, upoštevajoč lan­skoletno prijavo, v celoti nove in zaželeno je, da program ses­tavljajo: – slovenska ljudska pesem v izvirni obliki ali priredbi, – ena umetna pesem sloven­skega avtorja, – pesem po lastni izbiri. Zaporedje skladb na prijav­nici naj bo takšno, kot jih želite na reviji predstaviti občinstvu in strokovnemu spremljeval­cu. Vaše prijavnice pričakuje­mo do petka, 22. septembra 2017, na naslov Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, ali po e-pošti: marica.zupan smo se pred obredom zbrali vsi pevci, da smo se na kratki vaji uskladili, potem pa smo z nestrpnostjo pričakovali pri­hod čudovite neveste. Celot­no poročno mašo in poročni obred je bogatilo ubrano zbo­rovsko petje, pater je v pridigi dejal, da škrbinska cerkev v vsej svoji zgodovini gotovo ni doživela tako mogočnega in ubranega prepevanja. Vse pa so popestrili tudi instrumen­talisti – Kristinini prijatelji z Akademije za glasbo. Po kon­čani poročni zaobljubi sta nas presenetila ženin in nevesta, ki sta občuteno zapela v duetu. Vsem nastopajočim, svatom in mladoporočencema bo ta dogodek ostal v neizbrisnem spominu. Bil je veličasten, hkrati pa spontan in pristen. Vse pevke Kristini in Janiju še enkrat prisrčno čestitamo in jima želimo srečo in razu­mevanje na skupni življenjski poti. Zahvaljujemo se za sprejem in pogostitev v njeni domači hiši. Kristini izrekamo še eno če- P oletje je minilo v iskri-ki na Igu deluje tretje leto, je vem počitniškem duhu trenutno vpisanih skoraj 50 in september že kliče učencev. V prihajajočem šol­po novih izzivih ter znanjih. skem letu se bo na Igu tudi v V glasbeno šolo Emil Adamič, prihodnje poučevalo: glasbe­ no pripravnico, violino, kitaro, klarinet, saksofon, trobento, kljunasto flavto, prečno flavto, klavir ter harmoniko. Ob za­dostnem številu vpisanih in­teresentov pa se bo odprl tudi oddelek solo petja. Letos smo vpisali nove učence v oddelek trobil; smer angleški rog. Še vedno si na­mreč želimo ustanoviti pihalni orkester, kar pa je uresničljivo le ob zadostnem številu pihal­cev in trobilcev. Do zapolnitve prostih mest razpisujemo jesenski termin sprejemnih preizkusov, ki bo potekal 14. septembra ob 18h v prostorih starega vrt­ca OŠ Ig. Otroci naj pripra­@obcina-ig.si ali po tel.: 01/2802318. Prijavnice smo vsem že do zdaj sodelujočim zborom pos­lali po e-pošti. Želimo vam uspešne priprave in veselimo se vašega sodelovanja. Marica Zupan, občinska uprava stitko. Spomladi se je udeleži­la mednarodnega tekmovanja glasbenikov z glasbenih aka­demij, ki je potekalo v Nišu. V svoji kategoriji (klavir) je osvojila absolutno prvo mesto. Ponosne smo na svojo zboro­vodkinjo. Spoštujemo njeno nadarjenost, delavnost, vztraj­nost, neposrednost in dobro voljo, ki jo deli tudi z nami. Že-limo si, da bi še dolgo vztrajala z nami in svoje znanje prena­šala pevkam v zboru. Emilijana Meglič Novo glasbeno leto 2017/2018 v GŠEA Povabilo na jesenski vpisni rok vijo eno pesmico, ki jo bodo zapeli pred komisijo. Vpis v program v program glasbe­ne pripravnice se opravi le z izpolnjeno prijavnico. Vse za­interesirane vabimo k pred­hodni prijavi prek prijavne­ga obrazca na spletni strani glasbene šole Emil Adamič (www .g s-emil a d amic.si). Prisrčno vabljeni. Skupaj ustvarjamo talente! Maja Anžur Kajzer, vodja GŠEA Ig 20-letnica Vrtca Ig V letošnjem letu smo praznovali 20-letnico samostojnega Vrtca Ig. Ob tej priložnosti smo na prireditev povabili predstav­nike Občine Ig, sveta zavoda, člane zavodov in društev v ob­čini ter upokojenke Vrtca Ig. V kulturnem programu so se otroci starejših skupin enote Krimček predstavili z drama­tizacijo Pekarna Mišmaš, ple­som in petjem. Na prireditvi smo predstavnici Karitasa Ig predali igrače in knjige, ki so jih v dobrodelni akciji zbrali otroci našega vrtca. Zahvalili smo se tudi nekdanji ravnate­ljici Vrtca Ig Jožici Kovačič, ki je postavila temelje vrtca, ter podjetju KIG, ki nam je ob obletnici podarilo drevesi. Za otroke in njihove star­še smo v popoldanskem času pripravili različne dejavnosti, s katerim smo poskušali pri­kazati delček našega dela v vrtcu. Tako so se lahko udele- D vaindvajseti april ali dan Zemlje, ki nas spo­minja na to, da je naš planet samo eden in ga mo­ramo varovati ter spoštovati, je tudi letos minil v znamenju ekološkega zavedanja. Spomi­žili delavnic masaže in vodene vizualizacije, bansov, socialnih iger in kamišibaja. Po delavni­cah so si obiskovalci ogledali še razstavo fotografij oddel­kov od leta 1997 do 2017 ter predstavo Zmešana pravljica, ki so jo zaigrale strokovne de­lavke vrtca. Najlepša hvala vsem, ki ste z nami obeležili ta dogodek! Strokovne delavke Vrtca Ig Tek podnebne solidarnosti nja nas tudi, da vsi ljudje po svetu nimajo pitne vode. Za­radi tega smo se sedmošolci priključili teku podnebne soli­darnosti, ki smo ga izvedli na orientaciji. Na dan teka smo se zbrali v stekleni avli, kjer smo imeli zanimivo predavanje o dnevu Zemlje. Med množico otrok sem jih opazila nekaj, ki so no­sili majice z napisi, kot so: Te­čemo za Zemljo, Zemlja je naš planet, moramo jo spoštovati in še veliko drugih. Ko se je tek končno začel, so nas v večjih skupinah pošiljali na start. Tekli smo v parih po okolici Iga. Bilo je zanimivo, adrenalinsko, ko smo tekli po gozdu, a proti koncu tudi utru­jajoče. S prijateljico sva se od­lično odrezali. Tudi ostali so se potrudili po najboljših močeh. V telovadnici smo počakali, da so vsi prišli na cilj, nato pa smo se šli še labirint. Dobili smo zemljevid, na katerem so bile označene škatlice, ki so bile postavljene po telovadni­ ci. Tudi to smo počeli v parih ali kot posamezniki. Težko je bilo teči po telovadnici, ven­dar smo se zabavali. Dan Zemlje se mi je zdel zelo zabaven, a tudi poučen, saj smo zbirali korake za tek solidarnosti z ljudmi, ki ni­majo vode tako kot mi. Upam, da se ga bodo lahko udeležile tudi prihodnje generacije. Ana Pahor, 7. a Dan državnosti in konec šolskega leta 2016/2017 V petek, 23. 6. 1017, smo na OŠ Ig obeležili dr­žavni praznik dan dr­žavnosti in konec šolskega leta. V prvem delu prireditve smo predstavili posamezne slovenske pokrajine. S pesmi­jo, besedo in plesom smo se sprehodili po izbranih pokra­jinah. V kulturnem programu so nastopili učenci 8. a, OPZ in MPZ, učenci izbirnih pred­metov gledališki klub, ansam­belska igra ter harmonikar ter recitatorke. Plesalci so nas pospremili v drugi del priredi­tve, ki smo ga namenili koncu šolskega leta. V zadnjem delu prireditve pred odhodom na počitnice je ravnateljica Biserka Vičič Malnar opozorila na značil­nosti iztekajočega se šolskega leta ter podelila srebrna in zla­ta priznanja, ki so jih v letoš­njem šolskem letu na različnih tekmovanjih iz znanja osvojili naši učenci. Prireditev je končal Matevž Andročec Ževža, naš nekda-nji učenec in raper, ki nas je s svojimi izvirnimi sporočili pospremil na zaslužene počit­nice. Slavica Čergič, OŠ Ig Barbara Flajnik Nastop učencev izbirnega predmeta gledališki klub Obisk OŠ Boštanj Atletski nastop Spoznavanje Slovenije in sklepanje novih prijateljstev V letošnjem šolskem letu smo se pri pouku slo­ venščine učili, kako se napiše pismo. Tako smo si za­čeli dopisovati z učenci 5.b ra­zreda OŠ Boštanj. Prek pisem se je porodila ideja, da bi se učenci tudi spoznali. Z učite­ljico Tadejo Udovč sva se zače­srečanje. V torek, 6. 6. 2017, smo se učenci 5.c razreda z avtobu­som odpeljali v Boštanj. Učen­ci so nas pričakali pred šolo in nas prijazno sprejeli, nato je sledil kratek ogled njihove šole. Šola je manjša od naše, a zelo prijetna in topla. Po krat­razredu smo se skupaj peš odpravili proti Sevnici. Učite­ljica Tadeja nam je predstavila pomembne stavbe, naravne in kulturne znamenitosti ob poti. Povzpeli smo se na Sevniški grad, od koder smo imeli ču­dovit razgled na reko Savo in Sevnico. V grajski senci smo si cali. Ker je bil dan vroč, smo se ohladili s sladoledom. Seveda smo pokukali tudi v trgovini­co s spominki, kjer je na voljo veliko izdelkov First Lady. Av­tobus nas je odpeljal nazaj v šolo, kjer nas je čakalo okusno kosilo. Potem nam je ostalo še ravno toliko časa, da smo lah­ li dogovarjati, kako bi izpeljali kem spoznavanju učencev v odpočili od vzpona ter pomali-ko na šolskem igrišču odigrali Sevniški grad prijateljsko nogometno tekmo. Prijetno utrujeni in polni vtisov smo se poslovili in se odpeljali nazaj proti Igu. Dan nam bo še dolgo ostal v spo­minu. Iskrena hvala učiteljici Tadeji Udovč in OŠ Boštanj za povabilo in prijazen sprejem. Hvala tudi staršem, ki ste nam izlet omogočili. Katarina Vinšek Irena Dobernik Vtisi otrok: Izlet mi je bil zelo všeč, saj smo spoznali nove prijatelje in videli njihovo šolo. Vse mi je bilo zelo zanimivo, še pose­bej izlet na grad in nogometna V šolskem letu 2015/2016 se je prvič pojavila ideja, da bi nadarje­ni učenci izvajali poskuse s predšolskimi otroki in učenci prve triade. Pod mentorstvom učiteljic Andreje A. Babšek in Martine Brence smo izbrali najbolj razumljive, zanimive in enostavne poskuse. Nato smo učencem pripravili učne liste, ki so bili primerni starosti. Ku­pili smo še sestavine za posku­se in bili pripravljeni za prvo delavnico. Postala je velik us­peh in se je večkrat ponovila tudi v šolskem letu 2016/2017. Vsem učencem, ki so bili prip­ravljeni sodelovati, se je zdela delavnica poučna in zabavna. Namen tega projekta je bil, tekma. Zelo so mi bila všeč tudi njihova igrala. Zoja Šauer Najbolj mi je bilo všeč, ko smo bili na Sevniškem gradu, saj je bil zelo lep razgled in še sonce nas je lepo grelo. Na gradu smo se posladkali s sla­doledom ob prijetnem klepetu s prijatelji. Mija Urbas Kotolenko V občini Sevnica je zelo lepo. Še posebej mi je bilo všeč, ko smo šli na grad in ko smo igrali nogomet. Rok Korošec Na tej kratki ekskurziji me je navdušil predvsem Sevniški grad, saj smo se na njem zaba- Obisk dopisovalcev na OŠ Boštanj vali, jedli sladoled in kupovali spominke. Še najbolj pa mi je bilo všeč to, da sem spoznala svojo prijateljico, čeprav še ne vem, ali bo ta prijateljska vez trajala. Kaja Ciber Ko smo z avtobusom pris­peli v Boštanj, smo se pozdra­vili in si ogledali šolo. Bili smo zelo navdušeni nad šolo. Obi­skali smo tudi sevniški grad, kjer smo pojedli sladoled in si kupili spominke. Dobili smo tudi darila od otrok, s katerimi smo si dopisovali. Ula Anderwald Najbolj mi je bilo všeč, ko smo šli na grad, saj je bil raz­gled čudovit. V gradu je bil Naravoslovne učilnice da bi se otroci zabavno in pri-glavni cilj, in upam, da se bo jetno naučili česa novega ter kljub odhodu naše generacije se povezali s starejšimi učen-projekt razvijal še naprej ter se ci. Mislimo, da smo dosegli morda razširil po drugih šolah. Zanimivi poskusi Starejši učenci smo učili mlajše. globok vodnjak in trgovinica s spominki. Ta izlet si bom za­pomnila, saj sem dobila nove prijatelje. Maruša Kavčič OŠ Boštanj je zelo drugačna od naše šole. Imajo pa lepo igri­šče in urejeno okolico. Njihov razred je zelo lep in majhen, saj je samo 15 učencev. Pot do gra­du je bila naporna, a na vrhu nas je čakal sladoled. Na prija­teljski nogometni tekmi smo zmagali 9 : 1! Ta izlet mi je bil zelo všeč! Lara Comino Izlet mi je bil zelo všeč. Najbolj mi je ostalo v spomi­nu grad, trgovina s spominki, maketa viteza in kosilo. Lana Tomić Katja Potočnik, Nika Dragojevič in Nika Janželj Planinska šola v naravi v Kranjski Gori L etos smo petošolci komaj čakali konec šolskega leta, saj smo se zadnji te­den v juniju odpravili v Kranj­sko Goro. Tam smo raziskova­li, se učili, igrali, predvsem pa veliko hodili. Z izjemo nekaj žuljev nam ni bilo nič hudega. Z veseljem se vsaki dve leti vračamo na ta konec, saj je narava prečudovita, prav tako smo vedno znova prevzeti nad alpskim svetom. Vtisi otrok: Vila Šumica je bila zelo ure­jena in kuharice so kuhale zelo okusne jedi. Okoli nas so bile gore in gozd, najbolj pa mi je bil všeč pohod v Zelence. To je bila najboljša šola v naravi. Lara Comino, 5.c Tam je bilo odlično; smejali smo se in se vsi skupaj ogrom­no naučili. Tako pustolovščino bi z veseljem ponovila. Naja Rožman, 5.b V Kranjski Gori sem se ime­la zelo lepo. Bili smo v Vili Šu­mica, kjer smo bila dekleta v največji sobi za 15 oseb. Vsak dan smo hodili na pohode in dolge sprehode in šli teč v gozd. Lana Tomić, 5.c V Kranjski Gori smo se imeli zelo dobro. Hrana nam je bila zelo všeč, prav tako hi­ška, kjer smo bili nastanjeni. Ko smo hodili, nam je čas hitro minil, saj smo se pogovarjali. Moj najljubši pohod je bil po­hod v Zelence. Ula Anderwald, 5.c V Kranjski Gori sem se imel zelo lepo. Veliko je bilo prostega časa, veliko pa smo tudi hodili. Imeli smo jutranjo telovadbo in tek. Upam, da se bomo tudi z družino kmalu odpravili tja. Leontin Kvržić, 5.b To šolo v naravi bi z vese­ljem ponovila. Gaja Smole, 5.b Zelo lepo je bilo v Kranjski Gori. Koča, v kateri smo spali, je bila prečudovita, hrana pa odlična. Veliko smo hodili in bili utrujeni. Kljub vsemu smo imeli dovolj energije za talente in nočno zabavo. Špela Zdravje, 5.a V Kranjski Gori sem se ime­la zelo lepo. Všeč mi je bila jutranja telovadba in pohod v Krnico. Še bi šla na tako dobre počitnice. Jerca Mavec, 5.a Všeč mi je bilo, da smo ime­li sobo, od koder je bil lep raz­gled na bližnje gore. Beno Lunder, 5.a Najbolj všeč mi je bil jut­ranji tek, pohodi in prikupna hišica, ki je imela igrala in lep razgled na gore. Erazem Dobrovoljc, 5.a Katarina Vinšek in Vida Hrovat Petra Strelec Koliščarski tabor T udi letošnje leto sem se s prijatelji udeležila Koliščarskega tabora. Starši so nam pomagali posta­viti naše šotore in se poslovili. Ostalo nas je 3 dekleta in 13 fantov. Najprej nam je arhe­olog predstavil živali iz časa koliščarjev in njihovo življe­nje. Po sprehodu nas je obiskal astronom. S seboj je prinesel teleskop, s katerim smo opazo­vali nočno nebo. Pokazal nam je ozvezdje laboda in planet sa­turn ter ostale zvezde. Zraven smo na kartone narisali smer­nice neba in napisali imena prvih raziskovalcev oz. astro­nomov. Pred spanjem smo si ob ognju spekli hrenovke ter koruzo. Naslednji dan nas je obiskal ornitolog, ki je govoril o obročkanju ptičev. Videli in hranili smo tudi laboda, ki živi na tem jezeru. Igrali smo se igro iz časa mostiščarjev. Sami smo si spekli kruh, kakršnega so jedli mostiščarji. Naš kruh mi je sicer dosti boljši, a ko si lačen, je tudi tak v redu. Zve­čer so nekateri otroci kartali v šotorih in se pogovarjali, ne­kateri pa smo kmalu utrujeni zaspali. Zadnji dan smo izde­lovali spominke iz gline, loke in ogrlice. Nato smo se igrali v gozdu, medtem pa je Alenka pripravila glavno igro – lov na Belega bobra, ki je bila zelo težka. Med drugim smo tudi streljali z loki. Na koncu so nas obiskali še konji, ki smo jih vsi jahali. Nekateri so tudi ribarili z ribiči in ujeli lepe ribe. Nato je prišla že naslednja skupina otrok, po nas pa so prišli star­ši. Meni je bilo najlepše spati s prijateljico v šotoru in se igrati s prijatelji v gozdu ter spozna­vati življenje ljudi, ki so živeli tukaj toliko let pred nami. Katja Janc, 5.r D ne 21. 8. 17 smo se odpravili v Drago na Koliščarski tabor. Ta­bora sem se zelo veselila, ker sem se ga udeležila že lansko leto in mi je bilo zelo všeč. Ko smo prispeli, smo si najprej postavili šotore. V šo-toru sem spala s prijateljico Katjo, okoli naju pa so imeli šotor bratranca in prijatelji. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo jahali konje in z gospo Jožico pekli kruhke, ki smo si jih na­redili čisto sami – joj, kako so bili okusni. Zelo prijetno se je bilo igra­ti različne igre v gozdu. Ko se je stemnilo, smo gledali tudi zvezde po teleskopu. Potem smo pojedli večerjo, se še malo pogovarjali in nato utrujeni odšli spat v svoje šotore. Naj­bolj vztrajni so še kartali in se igrali družabne igre. Zanimivo pa je bilo tudi to, da nas je vsak dan obiskoval tudi labod, ki je plaval v bližini našega tabora. Komaj čakam prihodnje leto, da se spet vrnem na Ko­liščarski tabor in srečam tiste prijatelje, ki ne hodijo na mojo šolo in jih zato vse leto ne bom videla. Lana Krevel Alenka Jeraj Naši kruhki so se spekli v prav posebni prazgodovinski peči. Sodelujoči otroci na Koliščarskem taboru Mostiščar 06 | September 2017 Koliščarski dan Tradicionalna prireditev Koliščarski dan, ki ga je letos že devetič organiziralo Društvo Fran Govekar Ig, je 26. avgusta v čudovito dolino Drage privabila številne obiskovalce, tudi iz tujine. Ti so se v življenje koliščarjev lahko postavili z bogatim interaktivno zastavljenim programom s številnimi delavnicami, nastopi in predavanji. K oliščarski dan je dru­štvo zasnovalo pred desetimi leti v okviru projekta V deželi koliščarjev in vsako leto se trudimo dvig­niti kakovost vsebin – tako so obiskovalci lahko obiskali kar 25 različnih delavnic, razde­ljenih v tri vsebinske sklope (arheološke izkustvene, nara­voslovne in ustvarjalne), ter spremljali bogat program na glavnem odru. Dogodek sta obiskala in zbrane nagovorila predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja in direk­tor KP Ljubljansko barje Janez Kastelic. V središče zanimanja smo letos postavili koliščarska ob­lačila v najširšem smislu. Ta so obiskovalci lahko najbolj plastično spoznali na modni reviji, kjer je bilo predsta­vljenih tudi nekaj izjemno kakovostnih rekonstrukcij prazgodovinskih oblačil. Na delavnicah so spoznali mate­riale, iz katerih so koliščarji izdelovali oblačila (lan, usnje, volna), ter različne tehnike izdelave tkanin (predenje, tka­nje, polstenje). V tem pogledu je zanimivo tudi koliščarsko okrasje, ki ga najbolje pozna­mo s koliščarske lončenine – predstavili smo ga na delav­nicah oblikovanja gline ter iz­delovanja nakita. Delavnice in predstavi­tve vsako leto pripravljamo v sodelovanju s številnimi in­stitucijami, ki se ukvarjajo z varovanjem ali predstavitvijo kulturne in naravne dediščine. Če jih izpostavimo le nekaj, so program sooblikovali: Mestni muzej Ljubljana, Narodni mu­zej Slovenije, Inštitut za arhe­ologijo pri ZRC Sazu, Oddelek za geologijo pri NTF Univerze v Ljubljani, Dopps, Skupina Stik, ArheoVed, Krajinski park Ljubljansko barje, prvič so bili z nami z razstavišča Moja Lju­bljanica z Vrhnike ter ponov­no gostje iz tujine Kuratorium Pfahlbauten – Prirodoslovni muzej z Dunaja in koliščarski muzej Lago di Ledro iz Italije. Tudi naravoslovne delavnice vsako leto izstopajo po kako­vosti, med njimi sta bili letos novi delavnici o čebeljem vo­sku in medu (Čebelarstvo To­lar) ter delavnica o gozdnih živalih in rastlinah iz časa koliščarjev, ki jo je pripravil Gozdarski inštitut Slovenije. Naša želja je v program vklju­čiti ljudi iz lokalnega okolja – pravi šov vsako leto pripravi družina Kržič iz sosednje ob­čine Brezovica (letos so mdr. izdelovali usnjene mošnjičke), iz okolice Borovnice pride k nam mojster pletenja košar, prikaz obdelave lanu priprav­ljata zakonca Skubic z Lanišča, z nami so bili tudi varovanci CUDV Draga, ki so skupaj z mentorji pripravili delavnico polstenja; domače društvo pa, poleg organizacije samega dogodka, skrbi za igro Lov na Belega bobra (v sodelovanju s skavti), koliščarsko kuhinjo (peka kruhkov, rib na odprtem ognju … ) ter pripravi slikarsko kolonijo. Na glavnem odru prizori­šča smo letos gledali (in pos­lušali) vse, od dramske upo­dobitve odkritja velikanske najdbe, ki jo je predstavil prvi raziskovalec kolišč Karl Dež­man (vlogo je odigral naš član Anton Dvoršak), predavanja arheologa dr. Antona Velušč­ka (Inštitut za arheologijo pri ZRC Sazu, sicer tudi član na­šega društva), interaktivno predstavitev Ljubljanskega barja je pripravil Krajinski park Ljubljansko barje, Krim­skega in Povodnega moža ter njun boj v vodi Išci je doživeto predstavil pripovedovalec Rok Kušlan. Na odru so se predsta­vili tudi predstavniki treh držav (od skupaj) šestih, ki imajo na Unescovem seznamu svetovne dediščine vpisana Prazgodovinska kolišča okoli Alp. Glavna atrakcija je bila že zgoraj opisana koliščarska modna revija. Za koliščarsko obarvano gostinsko ponudbo je skrbela Gostilna Gerbec z Iga. Seve­da pri tako velikem dogodku poleg tistih, ki so pripravili in vodili delavnice, ne smemo pozabiti na tehnične ekipe: od potapljača, ižanskih gasil­cev, ekipe, ki je pripravljala in pospravljala prizorišče … Dogodek so finančno podprli: Občina Ig, Občina Brezovica, KP Ljubljansko barje, Turistič­na zveza Slovenije, Eles d. d., MVA d. o. o., Polhov Gradec in Frizerstvo Ana Turšič s. p., Podpeč. Iskrena hvala vsem, ki ste sodelovali in kakorkoli pripo­mogli, da smo pripravili naj­bolj koliščarski dan v letu. Se vidimo prihodnje leto, ko bo potekal jubilejni 10. Koliščar­ski dan, do takrat pa naše ko­liščarske aktivnosti spremljate na spletni strani www.vdezeli­koliscarjev.si in FB V deželi koliščarjev. Maja Zupančič, Organizacijska ekipa 9. Koliščarskega dne Anže Grabeljšek • DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Za uspešno, srečno in zdravo življenje Seminarji na Golem J uhu!!! Počitnice so za nami, pred nami pa čudo­vita jesen. Odprla so se šolska vrata in na Golem pod pokroviteljstvom Turističnega društva Kurešček začenjamo že tretjo sezono predavanj pod skupnim nazivom Za uspeš­no, srečno in zdravo življenje. Upam, da ste si v počitniških in dopustniških dneh dodobra odpočili ter si nabrali dovolj energije. Vsem, ki se boste udeležili naših predavanj in seminarjev, obljubljamo, da bo novo pridobljeno znanje še do­datno oplemenitilo in okrepilo vašo energijo. O tem se boste lahko pre­pričali že na prvem pre­davanju z naslovom Za­kaj zbolimo, ko bo z nami energijska terapevtka Ele­na Sofia Seničar. Predava­nje bo 20. 9. 2017 ob 19.00 v Kulturni dvorani na Go­lem. Prisrčno vabljeni! Priznana slovenska ener­gijska terapevtka Elena Sofia Seničar s svojimi energijskimi terapijami in s svetovanjem dosega neverjetne rezultate. Iz posameznikovega biopolja razbere pomembne informaci­je, ki sicer niso vidne s prostim očesom. Ljudem pomaga, jih usmerja in jim svetuje pri raz­ličnih življenjskih odločitvah. Pogosto se ob omenjanju energijskega zdravljenja za­mislimo, češ saj ne gre za ne­kaj otipljivega, zaznavnega, kako naj torej temu verjame­mo. Vlogo energije nam lahko nadvse preprosto pojasni na­slednja zgodbica. Nekoč je k slavnemu mod­recu stopil mladenič in mu dejal: »Modrec! Pokaži mi tega svojega boga, o katerem imaš toliko povedati! Naj ga vidim, da bom verjel! Naj ga slišim, ga otipam in vonjam.« Modrec se je mirno sklonil, prijel ka­men, ga potežkal in ga zalučal mladeniču naravnost v čelo. Ta je zatulil od silne bolečine in si z dlanjo pritisnil na bole­če mesto: »Au, au, aaau! Kaj je zdaj to? Čemu si mi vrgel ka­men v glavo? Ali veš, kako to boli?« Modrec mu je mirno de­jal: »Pokaži mi svojo bolečino. Naj si jo ogledam, da bom ver­jel, da obstaja. Naj jo otipam in vonjam, potem bom verjel, da te boli.« Nato ga je poučil: »Vse okoli nas je energija, ki je ne moremo zaznati z našimi petimi čutili, ne moremo je vi­deti, slišati, okusiti, otipati niti vonjati. Tudi bog je energija.« Elena Sofia Seničar je za sposobnost vplivanja na ener­gijo pridobila tudi certifikat (bio)energijskega delovanja na človeka s strani svetovno priznanega inštituta Bion – in­štitut za bioelektromagnetiko in novo biologijo. Pri njih je opravila energijski vpliv na ritem dihanja, energijski vpliv na energijske centre in ener­gijski vpliv na vodo. O svojem delovanju pravi: »Delujem kot prevodnik ener­gije, kar lahko s tem certifika­tom tudi dokažem, saj so moje delovanje potrdili z znanstve­no potrjenimi metodami. Veli­kokrat se zgodi, da ljudje že z mojih predavanj odidejo brez bolečin, s terapij pa prav go­tovo.« Vsak človek ima določen genski zapis. Poleg zapisa v fizičnem telesu obstaja tudi energijski zapis, ki znanstveno še ni priznan. Ko se rodimo, imamo odprt kanal oziroma dostop do izvira energije – boga, višjega jaza ali kakor ga želite imenovati. V prvih štirih tednih po rojstvu prihaja ener­gija v človeka, po tem se mu teme na glavi zaraste in dotok energije se prekine. Kako po­rabimo tako pridobljeno ener­gijo v času življenja, je odvisno od nas.  Če se ukvarjamo z nepo­membnimi stvarmi in povzro­čamo negativne stvari, kršimo karmični zakon. To energijo trošimo, in ko pade do najniž­je čakre, pride do bolezni in človek umre, ker je energijsko iztrošen.  Na človeka škodljivo vpli­va tudi energijski udar v nje­govo biopolje. Naš energijski zapis deluje kot program v računalniku. Če se energijsko iztrošimo, doživimo udarec na mentalno in fizično telo oziro­ma naša duša doživi energijski udarec. Slednjega povzroča tudi gledanje nasilja, prepirov, agresije, manipulacij, stresa tako v osebnem delovanju kot tudi po televiziji. Takrat se sproži program, ki deluje kot računalniški virus. V fizičnem telesu ga prepoznamo kot bo­lezen, zato ljudje zbolimo in ne moremo ugotoviti vzroka za bolezen. Z zdravili lajšamo simptome, toda vzroka, ki je v nas, ne izničimo.  Elena Sofia Seničar iz po­sameznikovega biopolja raz­bere vzrok bolezni in s svojim energijskim uglaševanjem izbriše energijski udarec ter tako sproži naravno fizično ozdravitev. V njeni prisotnosti se energije prenašajo tudi na fizično telo. Na terapiji lahko prejmemo od 20 do 25 % ži­vljenjske energije, ki sproži samozdravljenje telesa. Učinki tega zdravljenja so izjemni. O tem pričajo tudi izkušnje Ele­ninih strank. Roman Povše, TD Kurešček • ZDRAVO ŽIVLJENJE /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Zdravo vadim M ed počitnicami smo pozabili ves stres in prav je tako. Nadi­hali smo se svežega zraka, se zbistrili in sprostili. Vzeli smo si čas, ki ga med letom tako zmanjkuje. Druženje je nare­dilo še dodatni čar. Vse to je zdravilno delovalo na nas in naše telo. Jesenske obvezno­sti in stres so kazalec, da se neizprosno in čisto tiho pribli­žuje jesen in dodaja svoje čare. Poletje zgublja svojo energijo. Čakajo izzivi, ki se jih bomo lotili. Eden od teh izzivov je in­vesticija za svoje zdravje. Članice Društva UZRI in novi iskalci bomo spet iskali načine vadbe in urjenja v vo­lji. Za dolgoročni učinek bomo poskrbeli z vajami ter oboga­tili svojo notranjo in zunanjo energijo. Za naše zdravje je potrebna popolna pozornost in kombinacije vaj, s katerimi vplivamo na naše telo ter po­čutje. S pomočjo vaditeljev je to čisto enostavno. Kako poteka vadba in njen vpliv na naše zdravje Globine energij in naše zmožnosti bomo preverili z načinom premlevanja zasu­kov, utrinkov predklonov in zaklonov. Vzrok za bolečine in togost so ponavljajoči se sedeči položaji. Vplivata tudi obremenjenost in preobreme­njenost, opravljanje dela na neustrezen način ali prisilna drža ter druge oblike stresov. Z vajami poskrbimo za pravil­no uporabo telesa. Nahranili bomo sklepe, pretegnili miši­ce in kite, zmanjšali že znane tegobe starih poškodb. Urimo se, da dosežemo v višine (re­cimo visoke omarice, brisanje prahu in čiščenje stekel ter druga dela) z iztegi in dvigi. Na delo pripravimo določene sklope mišic. Kar je globoko pod nami (recimo vsa gospo­dinjska in vrtna dela, brisanje tal …) bomo urili s predkloni in talnimi gibi. S popolnim sproščanjem, umirjanjem in meditacijo bomo poskrbeli za zmanjšanje oteklin, krčev in prehitrih ali počasnih misli. Še globlje bomo spoznavali sebe in okolico. Lotili se bomo načinov  prejemanja in odda­janja vseh tistih občutkov, ki jih dnevno potrebujemo ali se jih hočemo znebiti. Še veliko več in podrobnosti sledijo na vadbi. Kaj pridobimo s tem načinom vadbe v vsej izbiri preostalih vadb, joge, pilatesa, chi gonga? Naše telo je zakladnica. Vadbo lahko primerjamo s tem, da gremo na klepet ali druženje s prijatelji, le da se tukaj fizično razmigamo in sprostimo v kombinaciji sebe, svojega telesa in uma. Ravno to je čar res dobre vadbe, ki ima učinke tudi več dni pozne­je. Premagamo notranje bloka­de, in to je investicija, ki nam daje moč in nas uri v volji. Z znanjem uporabe pripomočk­ov, kot so žogice, stoli, palice, trakovi, prenesemo vaje v svo­je domove med naše najbližje. Naučimo se osnovnih masaž­nih gibov, da imajo tudi naši domači veselje ... Vabljeni na vadbo ob tor­kih ob 18.30, v malo telo­vadnico OŠ Ig, kjer redno vadimo. Medse vabimo nove člane in članice. Prvi obisk je brezplačen, zato gremo v letošnjo jesen brez bolečin in z novimi energijami. Vpis poteka cel september. Tina Sešek, vaditeljica in terapevtka, 041/745-363 Župnija Ig ima novo duhovno vodstvo V župniji Ig se je v poletnem času zamenjalo duhovno vodstvo. Od julija dalje vodi župnijo Ig novi župnik Janez Avsenik s kaplanom Simonom Virantom. Župnik Janez Avsenik Janez Avsenik, vabim vas, da se predstavite našim občanom. Najprej vse lepo pozdrav­ljam in sem vesel, da sem med vami. Zrastel sem v Šmartnem pod Šmarno goro in naredil srednjo elektrotehnično šolo. Potem sem šel v bogoslovje in zaradi te kombinacije se poša­lim, da sem električni pastir. Že 20 let sem duhovnik. Služ­boval sem že v več župnijah, zadnjih 10 let pa sem bil žu­pnik v Mengšu. Se veselite dela v novi župniji? Vse novo je izziv. Prvi vtis o ljudeh in župniji je zelo lep. Navdušili so me župljani, ki so takoj prišli, ko je med nevihto nastala luža sredi cerkve in smo morali ročno s krpami to vodo pospraviti. In vseh deset je prišlo z veliko dobre volje ... Kako naj bom jaz ob vse tem drugačen. Kaj vas je na Igu, Pijavi Go­rici in Golem, katerega tudi upravljate, s strani ljudi, okolja najbolj nagovorilo? Najprej sploh nisem vedel, da ima župnija Ig toliko cerkva in verouka na več krajih. Am­pak če je šlo do zdaj, zakaj ne bi šlo tudi naprej. Podružne cerkve so lepo obnovljene in kažejo, da tukaj živijo verni ljudje. Ali boste v natrpanem urniku našli čas za kakšen svoj hobi? Vsekakor rad pojem in sem član duhovniškega okteta Oremus. Tega nikakor nočem opustiti, čeprav imamo vsak teden vaje. Sem pa navdušen, da lahko župnija uporablja telovadnico v osnovni šoli in bom lahko igral nogomet in še kaj drugega. Za kaj se boste v naši žup­ niji zavzemali? Z veseljem želim posredo­vati nekaj Božjega v obe žu­pniji. Kdor more, naj to sprej­me. Božje pa je že molitev za vse župljane, tiste, ki so blizu, in tiste oddaljene. Morda pa nam bo uspelo narediti nekaj dobrega tudi za osebe s poseb­nimi potrebami. Bomo videli. Na Igu pa bo župniku v po­ moč kaplan Simon Virant. Se lahko sami predstavite našim občanom. Doma sem iz vasi Globel, občina in župnija Sodražica. Rojen sem 1980. leta in sem prvi izmed treh bratov, ki tre­nutno še živita na domu z oče­tom Štefanom, ki je bil dolga leta v Sodražici poštar. Mati, po poklicu šivilja, je pokojna od leta 2009. Z vsemi doma­čimi še naprej ohranjam pove­zanost. Sam sem se po srednji šoli in po služenju vojaškega roka zaposlil v domačem kraju kot delavec lesni dejavnosti. Po osmih letih zaposlitve pa sem ponovno sedel za knjige. Vztrajni božji klic, na katerega dolgo časa nisem imel pogu­ma odgovoriti, me je namreč pripeljal na pot duhovništva. Tako sem šest let ob študiju, prečiščevanju poklica, molitvi in druženju z bogoslovci preži­vel v bogoslovnem semenišču v Ljubljani. Leta 2015 sem pre­jel prvo stopnjo zakramenta svetega reda, diakonsko po­svečenje. Junija naslednje leto pa sem bil po rokah nadškofa Stanislava Zoreta skupaj z Ber­nardom Rožmanom in p. Bo­štjanom Horvatom v Ljubljan­ski stolni cerkvi posvečen v duhovnika. Prve duhovniške izkušnje sem kot kaplan nabi­ral v župniji Ljubljana Šentvid. Sedaj pa me je nadškof poslal k vam v ižansko župnijo. Katere bodo vaše zadolžitve v župniji? Cerkev duhovnike na žu­pnije pošilja s posebnim od­lokom, imenovanim dekret. V njem mi je kot kaplanu še posebej poverjena skrb za mladinsko pastoralo. Tu gre za poučevanje osnovnošolskega verouka, potem pa tudi verouk za srednješolce in tudi študen­te. Seveda pa je, kot se duhov­niku pritiče, najbolj temeljna skrb, podeljevanje zakramen­tov. Svete maše, zakrament sprave, krščevanje in ostali zakramenti. Vse duhovniško delo pa ima samo en končni cilj, da bi kot posamezniki in kot skupnost rasli v veri, da bi iz vere živeli in da bi nekoč vsi dosegli večno srečno življenje pri Bogu. Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katere­ga lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Kaplan Simon Virant Imate morda kakšen hobi? Vse, kar je v zvezi s takšnim ali drugačnim gibanjem. Že od nekdaj pa grem najraje na kolo. Morda se mi kdo pridru­ži? Česa se med Ižanci najbolj veselite? Veselim se spoznavanja vas kot ljudi, kako živite, kaj vam je v življenju pomembno, kaj so vaše vrednote, želje, kaj vam daje upanje za življenje, za vašo prihodnost, kaj vas žene naprej, česa se veselite, česa se morda bojite. Rad bi povedal, da je Jezus Kristus, ne samo njegov nauk, ampak kot oseba, odgovor na marsi­katero takšno vprašanje. Obema želimo veliko vese­lja pri opravljanju duhovniške službe na Igu! Andreja Zdravje 10 let oratorija v Tomišlju Župnija Tomišelj v letošnjem letu obeležuje desetletnico delovanja oratorija. Kot takrat še salezijanska župnija smo želeli slediti don Bosku in delati za mladino. Vse to smo ohranili do danes. Z ačetki so bili težki, saj nismo imeli animator­jev. Oratorij je trajal ne­kaj dni, sredstev je bilo manj, s tem pa tudi otrok. Prvi oratorij je v Tomišlju oblikoval in vodil takratni župnik, salezijanec, Srečko Golob, v katerega je po­zneje vključil mlade, da je ora­torij vsako leto postajal boljši, bolj kakovosten, obiskalo pa ga je tudi vedno večje število otrok. Pridružila se mu je Si­mona Pavlič, ki je nato prev­zela oratorij in ga pripeljala še dlje. Kasneje je v našo župnijo prišel drug salezijanec, Ivan Turk, ki se je prav tako zavze­mal za oratorij in mladino ter veliko pripomogel k temu, da smo danes to, kar smo. Oratorij, kot ga imamo da­nes, je za našo župnijo izredno pomemben. To ni le teden dni, ko se na dvorišču igramo z ot­roki in jih zabavamo, da se ne dolgočasijo doma. Animatorji se na oratorij pripravljamo vse leto. Imamo svojo animatorsko skupino, tedenska ali mesečna srečanja, duhovne vikende in izlete. Prav tako imamo sko­zi leto tudi nekaj oratorijskih dni (običajno v času adventa in posta). Oratorij je torej ce­loletni projekt. Trenutno ga v Tomišlju vodi Simona Purkat z animatorji Tejo, Heleno, Ož­bejem, Jernejo, Katjo, Kristino, Matevžem, Niko in Mario. Na oratoriju vsako leto nastopi druga tema, o kateri govorimo celoten teden – tj. svetopisemski lik, svetnik ali literarni junak, prek katerega spoznavamo, kaj nam naroča Jezus. V tednu, ko traja oratorij, počnemo veliko stvari. Po vsa­kodnevnem jutranjem dvigu zastave, ki ga spremlja petje himne, sledi molitev in kratka igra. Nadaljujemo z uprizorit­vijo zgodbe, ki se z vsakodnev­nimi nadaljevanji dopolnjuje in otroke usmerja k duhovni rasti. Vsak dan izstopa vredno­ta dneva in svetopisemski citat, o katerem se nato pogo­varjamo in premišljujemo pri katehezah in drugih dejavno­stih. Po kosilu se navadno v vsej vročini priležejo vodne igre, da se ohladimo. Preden gremo domov, spet zapojemo himno, spustimo zastavo in imamo zaključno molitev. V času oratorija si pišemo tudi pisma, s katerimi drug drugemu polepšamo dan. Obiščejo nas številni gostje, en dan pa se odpravimo tudi na izlet. Posebnost oratorija v Tomišlju je zagotovo kampira­nje. Že nekaj let en dan v tednu na dvorišču postavimo šotore, kjer prenočimo. Letos je tako za župnijo Tomišelj kot za vse ostale kristjane, posebno Slovence, pomembno leto. Poleg desete obletnice oratorija v Tomišlju praznujemo tudi 100-letnico Marijinih prikazovanj v Fati-mi, 25-letnico posvetitve slo­venskega naroda Mariji ter 300-letnico kronanja sveto­gorske Matere božje. Tako praznično leto je spre­mljala tudi posebna glavna junakinja – božja Mati Marija. V ta namen smo se odpravili na izlet na Kurešček h Kralji­ci miru, kjer smo imeli sveto mašo, prisluhnili smo katehezi in pričevanju, Lidija in San­dra pa sta nam pripravili tudi predstavitev tega milostnega kraja. Zahvaljujemo se jima za ves podarjeni čas in bese­de ter za sprejem v topel dom na Kureščku. Popoldne smo se odpravili na lov za skritim zakladom, ki nam ga vsako leto pripravi Andrej Kuralt, za kar se mu prisrčno zahvalju­jemo. Na oratoriju so nas obi­skali tudi pripadnik Sloven­ske vojske, višji štabni vodnik Matevž Scheicher, kuharica Marinka Meglič, ansambel Ponos, ogromno pa so pripo­mogli tudi tomišeljski gasilci, ki nam vsako leto priskočijo na pomoč, nam posodijo klo­pi in druge pripomočke ter se vključijo v različne dejavnosti, največkrat vodne igre. Vsem se iskreno zahvaljujemo! Sklep oratorija smo obe­ležili z nedeljsko sveto mašo, po maši pa smo se podružili pri župnišču, kjer smo upihni­li svečke, zapeli pesmico Vse najboljše, dragi oratorij, zare­zali v torto ter se posladkali. Prisrčna hvala tudi vsem animatorjem, župniku Jožetu Razingerju, vsem staršem za zaupanje in pomoč, predvsem pa vsem otrokom, ki ste prišli k nam na oratorij. Se vidimo prihodnje leto! Simona Purkat Tjaša Pogačar V župniji Ig smo poleti praznovali zlato mašo, dan župnije, slovo Don Boskovih salezijancev, maš­niško posvečenje Matilda Do­mića in njegovo novo mašo. V nedeljo, 2. julija, smo slo­vesno praznovali zlato mašo profesorja Antona Koširja. Z Igom je bil Anton Košir pove­zan skoraj 30 let, tako smo bili tudi Ižanci deležni njegovih bogatih nagovorov, posebno Zlata in nova maša v župniji Ig V današnjem oživljanju smiselnih in manj smi­ selnih ter koristnih in manj koristnih starodobnih šeg in navad tudi gasilci oži­vljamo in obnavljamo staro­dobne navade in opremo. Sam vidim v tem kar nekaj koristi. Si predstavljate 70- ali več le­tnika, da bi tekal? A dajte mu v roke gasilsko cev, pa bo za iz­vedbo boljše vaje kar cel večer tekal čez poligon ali igrišče, in to večer za večerom. Tek pred­vsem ohranja vitalnost telesa in duha. Dogodki in uspehi naše ve­teranske ekipe so bili večkrat popisani na straneh tega gla­sila. Lani smo se odločili, da bomo osnovali desetino staro­dobnikov. Vodstvo društva je zamisel podprlo. Najprej smo poiskali, kaj je ostalo od stare opreme. Žal je veliko te konča­na Kureščku, kjer je bil upra­vitelj cerkve. Hkrati je bil to praznik župnije in slovo od Don Boskovih salezijancev. Tako smo se poslovili od dol­goletnega župnika Jožeta Pozderca, upravitelja cerkve Kraljice miru na Kureščku, Antona Koširja in duhovnega pomočnika Ivana Turka. Za njihovo delo na Igu, Kureščku in Pijavi Gorici smo se jim zah­valili na omenjeno nedeljo in jim zaželeli uspešno oznanje­vanje na novih župnijah. Po skoraj 80 letih pa je bila na Igu nova maša Don Boskovega salezijanca, Ma­tilda Domića s Pijave Gorice. V soboto, 29. julija, je bilo na Igu mašniško posvečenje, ki ga je Matildu podelil mursko­soboški škof dr. Peter Štumpf. V nedeljo, 30. julija, pa je imel na Igu še novo mašo. Številni prijatelji in sorodniki od blizu in daleč so ga pospremili na njegovi novi poti. Na Marijin praznik, 15. avgusta, smo z veseljem in hvaležnostjo sprejeli novega župnika Janeza Avsenika in kaplana Simona Viranta. Ume­stitev novega župnika je vodil arhidiakon dr. Anton Jamnik. Andreja Zdravje • IŽANSKA PAŽARNA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Starodobniki iz Bresta se predstavijo lo na Dinosu. Ročna in motor­na brizgalna sta ostali; zani­mivo, celo v delujočem stanju, potrebni sta samo temeljitih higienskih posegov. Osnovo za ustanovitev desetine smo imeli, na vrsti je bila osebna oprema. Najprej uniforma. Po obiskih muzeja gasilstva v Metliki in nekaj razstav sta­rodobne opreme smo dognali, da uniforme na začetkih pro­stovoljnega gasilstva niso bile predpisane, vsako društvo si je uniformo izbralo samo. Tako smo storili tudi mi. Izbrali smo svetlo sive hlače in temno modro bluzo. Na prsih na le­vem žepu je našitek fotografije starodobne črpalke z letnico nabave 1907 in napisom Pa­žarna bramba Brest. Obvezno osebno orodje starodobnega gasilca je bila sekirica., ki je bila obešena ob boku v po­sebni usnjeni futroli (toku) na pasu. In končno čelada. Prve čelade so bile iz usnja, mi pa smo se morali zadovoljiti z imi­tacijo, ki jo je izdelal Tone Ba­lant. Pravi starodobni gasilec bi moral imeti usnjene škornje in francjožefovske brke. A ta je že prehuda. Škornji so odločno predragi, vzgoja in nega brkov pa prekomplicirana. Koman­dir desetine mora imeti sabljo, ob sebi pa trobentača. Naloga trobentača je bila, da je z do­govorjenimi znaki sporočal povelja komandirja gasilcem v akciji na požarišču. Povelje je bilo sestavljeno iz dveh tonov, prvi je pomenil pozor, gasilci so morali prisluhniti, drugi del pa je pomenil izvršno povelje. Če je bilo na požarišču več de­setin, je imela vsaka trobenta drugačno višino tona. Tako je vsak gasilec natančno vedel, na koga se nanaša slišano po­velje. Večino stroškov je krilo PGD Brest. Predpremierno smo se predstavili maja v Vrbljenu, premierno pa junija letos v domačem društvo ob proslavi 110-letnice ustano­vitve društva. Dan pred premierno predstavitvijo starodobnikov je najmlajši član Janko Drob­nič praznoval 60 let. 60 let ne prinaša nobenih dodatnih točk, vseeno pa smo mu pos­tavili mlaj in čestitali ob oseb­nem jubileju. Na vrsti je, kot rečeno, ure­ditev črpalk ter nabava cevi in spojk. Informacije o proble­matiki njihove nabave (izde­lavi po naročilu) smo dobili pri PGD Pijava Gorica. Prve spojke so bile iz mesinga in z različnimi navoji. Obstajajo zgodbe o velikih požarih, ki jih gasilci niso mogli pogasiti, zato so jim na pomoč prišla so­sednja društva. A kaj pomaga, ko jim pomagati niso mogli za­radi nezdružljivosti različnih oblik spojk in navojev. Tako se je porodila potreba po stan­dardizaciji gasilske opreme kar sama od sebe. Po obnovi in nabavi opreme bomo nared za tekmovanje starodobnikov. Prvi postroj brške desetine starodobnikov sestavljajo v prvi vrsti od desne proti levi: Mitja Nebec – komandir, Šte­fan Bunič, Artur Javoršek, Janez Švigelj, Andrej Modic. V drugi vrsti: Tone Prek – tro­bentač, Ivan Tegelj, Slavko Pa­vlič – voznik, Janko Drobnič. Žal nam ni uspelo naredi­ti gasilske slike, zato se člani druge vrste ne vidijo. Gospo šiviljo, ki nam je jemala mere, smo opozorili na dejstvo, da večina nas še raste, zato naj to upošteva. Videti je kot, da se nekako nismo razumeli. Ona je bolj upoštevala višino, mi pa smo imeli v mislih širino. Štefan Bunič Andrej Gubič • PLANINSKI KOTIČEK ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 14. Pohod po mejah Občine Ig Na vrhu Krima, najvišje točke naše občine V soboto, 17. junija, se nas je 13 podalo na dvodnevno pot s hi­podroma v Vrbljenu. Najprej smo šli na Krim, kjer smo se pocrkljali s kavico, potem smo se spustili do Iškega vintgar­ja, prečkali Iško in se začeli vzpenjati proti Sivim dolinam. Nadaljevali smo po zgornjem robu Kozlovih sten do Pete­linovih dolin, kjer smo si pri­voščili malico. Čakalo nas je mogočno pogorje Mokrca. Na najvišjem vrhu 1.059 m viso­ko smo se razgledali, potem pa se spustili do gozdarske hiše. Nadaljevali smo po trasi nekdanje žičnice za spravilo lesa, ki so jo pred več kot sto leti uporabljali Auerspergi, lastniki mokrških gozdov. Še nekaj gmajne in že smo bili pri Domu na Kureščku, kjer smo končali sobotni del pohoda. Čakala nas je dobra večerja. Po večerji pa smo se kar kma­lu spravili k počitku. Zjutraj so nas postregli z zajtrkom. Začel se je spust v dolino. Šli smo do Visokega, Rogatca nad Želimljami in nadaljevali do Želimlja. V Trafo baru smo po­malicali, se povzpeli do Klade in se spustili do Sarskega, kjer smo se pri Krnčevih ustavili Počitek na poti Alenka Jeraj na medici. Pa ni ostalo samo pri medici, naša občasna so­pohodnica Minka nam je pri­pravila še eno malico. Mimo Kremenice smo se spustili na Barje. Po Barju smo hodili do Maha, od tam pa do bencin­ske črpalke, od koder smo po kolovoznih poteh med njiva­mi prišli do Bresta. Pri gostil­ni Mars smo se podprli in se usmerili na našo znamenitost Koščevo učno pot in nadalje­vali mimo barjanskih oken do Podkraja. Po gozdni poti smo se spet dvignili za 170 višin­skih metrov do kamionske poti, ki vodi nad hipodrom v Vrbljenu, kamor smo se na­zadnje spustili. Naš cilj je bil hipodrom, kjer je bilo srečanje harmonikarjev. Sprejela nas je prijetna domača glasba in aplavz poslušalcev. V imenu pohodnikov in Društva Fran Govekar Ig se za vodenje zahvaljujemo Jan­ku Purkatu, ki je poskrbel za pravo smer, pa tudi za dobro vzdušje. Se že veselimo poho­da prihodnje leto. Tončka Jeraj Dobrodelni kolesarski izlet po poteh Krima V soboto, na prvi julijski dan, smo se zgodaj po­poldne zbrali zagnani kolesarji in še nekateri, ki nam je mar za dobrodelnost, pred gostilno Gerbec na Igu. Tokrat se nismo zbrali zgolj zaradi ko­lesarjenja, ampak tudi zato, da zberemo sredstva za Matevža, mladeniča, ki rad kolesari, a ima zelo slabo kolo, denarja za novo pa nima. Matevž je kljub mladosti aktiven pri PD Krim, ja marljiv in vedno pripravljen pomagati. Skupaj nas je kole­sarilo 12, tudi Matevž in pred­sednik PD Krim Boštjan Gač­nik, saj smo v okviru društva organizirali ta izlet. Z Iga smo se najprej po­dali v Tomišelj, od tam pa se povzpeli na severno pobo­čje Krima, mimo Planince po gozdni poti na drugo, vzhod­no stran pobočja, se spustili D ržavno prvenstvo za člane in članice je letos potekalo v Mariboru, v organizaciji Železničarskega šahovskega kluba, ki praznuje 90-letnico delovanja. Prven­stvo je štelo tudi za Pirčev me­morial. Člansko prvenstvo je bilo odprto za vse registrirane ša­histe in šahistke s slovenskim državljanstvom in se ga je ude­ležilo 63 šahistov in šahistk. Prvenstvo članic je zaprto za 10 udeleženk, na tekmovanje se uvrstijo najboljše po ratin­ških točkah in zmagovalke preteklega prvenstva. Držav­na prvakinja ima čast nasto­piti za državno žensko repre­zentanco v tekočem letu. Tik pred začetkom prvega kroga je nastop na prvenstvu članic iz nepredvidljivih osebnih ra­zlogov morala odpovedati ve­v Iško vas in kolesarsko pot končali tam, kjer smo jo začeli, po prevoženih 24 kilometrih pred gostilno Gerbec na Igu. Tam so se nam pridružili še nekateri, ki niso kolesarili, a so prispevali svoj delež za Ma­tevževo novo kolo. Ob tej pri­ložnosti gre zahvala vsem do­natorjem. Po izletu je sledilo prijetno druženje v gostilni ob brezplačnem golažu in pivu, za kar gre zahvala Simonu in Veletu, ki sta poskrbela za to. Seveda pa hvala tudi Branetu, šefu gostilne Gerbec, ki je dal v uporabo svoje prostore. Seznam donatorjev za novo kolo: Janko Purkat, Milan Mesojedec, Boštjan Čarman, Samo Novak, Nevenka Ko­sec, Lado Virant, Anže Ružič, Tončka Strle, Cvetka Šušter­šič, Alojzija Rode, Aleš Ju­vanc, Nataša Križan, Boštjan Gačnik, Silvana Cilenšek, Da­niel Cilenšek, Simona Zorko, Bojan Jamnik, Jure Purkat, Ivan Rupnik, Ivanka Rus, Mla­den Petretič, Elizabeta Štuhec, Aleš Cvahte in Jurij Podržaj. Aleš Juvanc, načelnik Kolesarskega odseka PD Krim • ŠPORT /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Državno prvenstvo za člane in članice 2017 ŠK Ig osvojil dve srebrni medalji lemojstrica Darja Kapš, zato je bilo tekmovanje v tem delu nekoliko okrnjeno. Šahovski klub Ig je imel tri predstavnike na članskem in eno predstavnico na prven­stvu članic. Vsi so na prven­stvo prišli z jasnim ciljem os­vojiti naslov prvaka oziroma doseči uvrstitev za medaljo. Tim Janželj je prvenstvo za­čel silovito. V prvih štirih krogih je oddal le pol točke, v naslednjem krogu je izgu­bil, naslednje spet zmagal in nato 2 igri po dolgotrajnem boju remiziral. Tako se mu je izmuznila želena uvrstitev in je v zadnjem krogu nesrečno izgubil. Končno je osvojil 13. mesto. Igor Jelen, mednaro­dni mojster, pa je svojo uvrsti­tev gradil postopoma, v prvih krogih ni kazalo na vrhunsko uvrstitev, vendar se je vztraj­nost poplačala in je z zmago v zadnjem krogu proti Timove­mu krvniku iz 5. kroga dosegel končno 2. mesto na prvenstvu. Naš mladinec Miha Jelen tudi vztrajno napreduje. Z nekaj le­pimi igrami je dosegel 4 točke, kar je zadostovalo za 48. mes­to. Državni prvak je postal ve­lemojster Jure Škoberne iz ŠD Posočje. Prvenstvo članic je igra vsake proti vsaki igralki. Lara Janželj je imela resno kon­kurenco le v svoji prijateljici Teji Vidic iz ŠK Komenda, ki je zbrala pol točke več in pos­tala državna prvakinja, Lara pa je z veliko prednostjo pred tretjeuvrščeno dobila srebrno medaljo. Z obema doseženima nas­lovoma viceprvakov je ŠK Ig postal najuspešnejši klub na letošnjem DP. Vsem udeležen-cem čestitamo in želimo še več podobnih dosežkov. Adrijan Rožič, predsednik ŠK Ig Poletje ižanskih karateistov L etošnje poletje je bilo za stavitev klubskih aktivnosti si Matej Kabaj, prof. ižanske karateiste pestro pa lahko ogledate na Ižanskem Karate-do klub Ig Shotokan in zanimivo. Najbolje ga sejmu, 16. septembra. Se vidi­je prikazati v sliki, kratko pre-mo! Rokometaši uspešni na mednarodnem rokometnem turnirju v Makarski V sprevodu na svečanem odprtju N a jugu Dalmacije v Ma­karski je junija letos že 20. po vrsti potekal mednarodni rokometni turnir. V petih dneh turnirja so nasto­pili mladi rokometaši in roko­metašice iz osmih držav. Za ŠD Mokerc Ig so nastopile tri ekipe. Dosegle so velik uspeh – prvo, drugo in tretje mesto – ter dve individualni priznanji. Priložnost športa in zabave Mladi rokometaši in roko­metašice so prišli iz Norve­ške, Poljske, Litve, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. V petih dneh turnirja se je na zunanjih igriščih in v dvorani pomerilo 44 ekip v kategorijah 2000/01, 2002/03, 2004/05 in 2005/06. Svečano odprtje je prvi dan turnirja potekalo na glavnem trgu v Makarski. Po uradni predstavitvi ekip je ob glasbi in rajanju med mla­dimi sledilo tudi neuradno predstavljanje, spoznavanje in izmenjava telefonskih šte­vilk. Turnir nudi priložnost ne samo za šport, ampak tudi za druženje in zabave. Ob koncu, ko so ekipe in posamezniki na glavnem trgu prejeli medalje in priznanja, je bilo med vese­ljem in proslavljanjem solzno tudi marsikatero slovo. Zasluženi bron za SDA ŠD Mokerc so predstav­ljale tri ekipe. Starejši dečki A (SDA) so osvojili 3. mesto. Zlato in srebrno sta domov odnesli ekipi iz Bosne in Her­cegovine. Naši fantje so igra­li dobro, spogledovali so se celo s 1. mestom, konec pa je bil zavoljo sodnikov jezen in grenak. Zaradi nekaj napač­nih sodniških odločitev so se morali zadovoljiti z bronasto Brez čvrste obrambe ne gre. medaljo. Bron je kljub vsemu velik in zaslužen uspeh za eki­po SDA. MDB veseli za srebro Tudi ekipa Mlajših dečkov B (MDB) se je spogledovala s 1. mestom. Kar po vrsti je pre­magovala svoje nasprotnike, v finalni tekmi pa je ekipa Ko­zara Mljekoprodukt iz Bosne in Hercegovine povedla za en gol. Kljub zadnji izgubljeni tekmi na tako velikem turnir­ju naši fantje niso mogli skriti svojega veselja. Ekipa MDB je osvojila srebrno medaljo, vratar ekipe Leon Kvrzić pa je prejel individualno priznanje za najboljšega vratarja turnir­ja v svoji kategoriji. MDA – Enkrat ekipa, zmeri ekipa! Ekipa Mlajših dečkov A (MDA), lanskoletni in letoš­nji državni prvaki pa je na turnirju samo potrdila svojo odlično formo. Konkurence nima ne v Sloveniji in tudi ne v Makarski. Že lani so v Dal­maciji osvojili zlato medaljo in prav tako letos, Timotej Dr­novšek pa je prejel priznanje za najboljšega igralca turnirja v svoji kategoriji. Za izredno predstavo na turnirju so jim čestitali trenerji, sodniki in igralci drugih ekip. Upraviču­jejo slogan na majicah, izroče­nih od Neje: ENKRAT EKIPA, ZMERI EKIPA! Navijači ŠD Mokerc Ig če­stitamo rokometašem vseh treh ekip za osvojene naslove. Čestitke tudi trenerju, pomoč­nikom in vodjem ekip. Še vas bomo prišli gledat in navijat! Darja Mlakarv imenu navijačev ŠD Mokerc Ig Mark Škulj navdušil Svetovna karting elita se je 29. 6.–2. 7.2017 zbrala na slovitem francoskem dirkališču v Le Mansu, kjer je potekala tretja dirka svetovnega prvenstva v kartingu. V sklopu tekmovanja pod okriljem mednarodne karting zveze CIK-FIA je v kategoriji Academy Trophy z izvrstnim rezultatom navdušil Mark Škulj. Z dirke v Le Mansu A ktualni slovenski dr­žavni prvak je že na uvodni dirki prvenstva v belgijskem Genku presegel vsa pričakovanja in se na svoji premierni dirki med elito uvr­stil v finale, kjer si pravico do nastopa skozi izločilne dirke izbori 34 najboljših voznikov. Pričakovanja pred drugo dirko prvenstva v Le Mansu so bila zato še toliko večja. Uvodno spoznavanje s teh­nično izjemno zahtevno ste­zo so krojile nepredvidljive vremenske razmere, saj so vsi prosti treningi potekali na povsem razmočenem asfaltu. Tudi zdravstveno stanje mla­dega Ljubljančana je bilo v tednu pred dirko izjemno sla­bo, saj se je na pot v Francijo podal z antibiotiki. Tokrat so bile kvalifikacije na sporedu že uvodni dan tekmovanja, kar je Škulju zagotovo še nekoli­ko otežilo delo, saj so bili za pripravo na voljo vsega štirje treningi. Slaba uvrstitev na kvalifikacijah je prinesla slabo startno izhodišče v izločilnih dirkah, kjer je vse tri dirke za­čel povsem iz začelja startne vrste. Nedvomno je k napredo­vanju v skupni uvrstitvi pri­neslo izboljšanje vremenskih razmer, saj so izločilni boji potekali v suhem vremenu, ki Škulju očitno bolj leži od dir­kanja v dežju. Stabilne uvrsti­tve med petnajsterico so po­menile, da se je zlahka uvrstil v finale in si privozil 28. startno izhodišče. V finalni dirki, polni preobratov in spektakularnih prehitevanj, se je Škulj povzpel vse do 18. mesta in tako še po­pravil svojo najboljšo uvrsti­tev v letošnjem prvenstvu. Žal je na koncu zmanjkalo nekaj mest do tako želene uvrstitve med petnajsterico, a zagotovo je spodbuden dosežek za na­slednjo dirko, ki bo že čez sla­be tri tedne na Finskem. Škulj tudi v tretje med finalisti Finska Alaharma je od 20. do 23. 7. 2017 gostila sklepno dirko svetovne karting seri­je CIK-FIA Academy Trophy. Tudi tokrat je barve Slovenije zastopal Mark Škulj, ki je tudi na tretji dirki izpolnil zastav­ljeni cilj in se uvrstil v finale. Potem ko je aktualni držav­ni prvak na uvodnih dirkah prvenstva v Belgiji in Franciji razveselil z uvrstitvijo v finale, se je na dirko na sever Finske podal z jasnim ciljem, uvrsti­tvijo med petnajsterico, ki pri­naša točke v skupnem seštev­ku. Dirke v Alaharmi se je v razredu Academy Trophy ude­ležilo 44 voznikov iz 34 držav, tekmovanje pa je potekalo v sklopu četrte dirke evropske­ga prvenstva CIK-FIA v kate- Mark na dirki v Alaharmi na Finskem gorijah OK in OK-Junior.  Škulj se je hitro spoprijate­ljil s tehnično zahtevno in iz­jemno hitro stezo, ki je poime­novana po nekdanjem dirkaču formule 1 Miki Salu. Nekoliko več preglavic je Škulju tudi na Finskem povzročalo privajanje na zahtevne razmere na stezi, saj je v času uvodnih prostih treningov znova ves čas deže­valo. Prve občutke vožnje na suhem asfaltu je tako pridobil šele na sobotnem ogrevanju pred kvalifikacijami, ki pa jih je nato opravil z odliko in si privozil 20. mesto.  V uvodni kvalifikacijski dir­ki se je Škulj dobro boril, na koncu pa vseeno izgubil nekaj mest in ni unovčil odličnega štartnega izhodišča. Odstop v prvem ovinku druge kvalifi­kacijske dirke je pomenil, da bo za preboj v finale potreben izjemen nastop v zadnji kvali­fikacijski dirki. Nalogo je op­ravil z odliko in si z enajstim mestom še tretjič zapored za­gotovil nastop v finalu.  Med štiriintridesetimi fina­listi si je Škulj privozil 28. star­tno mesto, pred njim je bila zagotovo težka naloga preboja v ospredje, saj so bile razlike v časih tekmovalcev na Finskem izjemno majhne. Tudi zato je bilo možnosti za prehitevanje bolj malo. Nevajen podobnih razmer, saj mu izkušnje, ki jih pridobiva na dirkah državne­ga prvenstva, nikoli ne nudijo podobnih pogojev izenače­nosti številnih tekmovalcev. Povsem v nasprotju z večino tekmecev, ki si izkušnje na­birajo v močnih nacionalnih prvenstvih in drugih medna­rodnih tekmovanjih. V finalu je ciljno črto prečkal na 24. mestu, a si je zaradi nepravil­nosti na startu privozil kazen in dirko končal na 27. mestu. »Alaharma je bila nedvom­no zelo prijetna izkušnja, ste­za mi je zelo ustrezala, žal pa sem priložnost za odmevnejšo uvrstitev zapravil z odstopom v drugi kvalifikacijski vožnji. Preboj v ospredje zato ni bil enostaven, nedvomno pa sem imel hitrost, saj sem po časih zelo malo zaostajal za naj­boljšimi,« je po dirki povedal Škulj, ki je v finalu za najhitrej­šim časom zaostal dobre tri desetinke sekunde. Nastope v letošnjem prvenstvu je aktual­ni državni prvak sklenil takole: »Z nastopi v letošnjem prven­stvu sem izjemno zadovoljen, zagotovo je to največji uspeh v moji karieri. Cilj so bile uvrstitve v finale, po dobrem uvodu pa sem si želel osvojiti tudi nekaj točk. Nedvomno bo potrebno za preboj na vrh pri­dobiti nekaj dodatnih medna­rodnih izkušenj.« Domen Jerančič Kaj dobrega prinaša nova vadbena sezona Mlajše tekmovalke polfinale ritmične gimnastike Matej Opaškar M ed počitnicami smo si nabrale sveže energije, zato se ve­selimo nove sezone. Kot prave športnice po srcu tudi me va­diteljice čakamo nove izzive. Lansko leto smo bili poča­ščeni z državnimi prvakinjami v estetski gimnastiki – bravo, Ana Božič, Zala Merzel, Eva Šetina in Marejtka Zupan. Do­kazale so, da zmaguje tisti, ki vztraja. Dekleta bomo letos na Igu pogrešali v telovadnici, saj so bile s svojim znanjem vsem mlajšim vadečim velik vzor, nam, vaditeljicam, pa navdih za delo. Njihova športna pot se nadaljuje v Ljubljani v katego­riji članic. Vendar pa tudi mlajša tek­movalna skupina že stopa po njihovi poti. Pred dekleti so novi tekmovalni izzivi. Potreb­no bo pridobiti nova znanja in utrjevati že naučeno. Izboljše­vale bomo gibljivost, se urile v moči ter ustvarjale nove za­nimive koreografije in trike z rekviziti. In začetnice? Vabljene tudi letos na vadbo, da se nam pri­družite pri vadbi dvakrat te­densko, ob torkih in četrtkih Osvojeno zlato na finalu estetske gimnastike Vesna Belej v dvorani Ig. Imele se boste možnost pripraviti na prvo ritmično tekmovanje. Vsa de­kleta, ki pa letos prvič začuti­te željo po spoznavanju tega čudovitega športa, vabljena na prve ritmične ure, ki bodo potekale ob torkih v športni dvorani Ig in ob ponedeljkih na PŠ Golo. Kako postati ritmičarka? Na začetku je zelo po­membno predvsem to, da se v deklici skriva zanimanje za šport ritmične gimnastike in da redno obiskuje trenin­ge. Seveda so za dobro vadbo potrebna oprijeta telovadna obleka, speti lasje in dobra športna volja. S tem pokažemo svoje navdušenje nad ritmično gimnastiko in spoštovanje do športa. Več o urnikih in loka­cijah vadbe na www.spicka. si. Naj se vadbena sezona čim prej začne. Me smo pripravlje­ne na nove športne zmage, pa vi? Športni pozdrav! Sandra Toni, Vesna Belej, Urška Pregelj, vaditeljice ŠD Špička • VABILA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Mostiščar 06 | September 2017 Vabimo vas na prireditev ob počastitvi mednarodnega dneva miru, četrtek, 21. september 2017, ob 18.00 RTC Zapotok. V kulturnem programu bodo sodelovali: · Otroški pevski zborček podružnične šole Golo · Otroci in mladinci iz Zapotoka · Glasbeni duet Glas citer – Jasmina Levičar (citre) in Mateja Bobek (vokal) · Slavnostna govornica na prireditvi – Saša Einsiedler. V počastitev dneva miru bomo posadili drevo miru, prižgali svečke miru ter lepe misli in želje zapisali v knjigo miru. Vljudno vabljeni! Turistično društvo Kurešček vabi na prireditev POHOD V OBJEMU KUREŠČKA Kje: RTC Zapotok Kdaj: 30. 9. 2017 ob 8.00 Vabimo vas na zanimiv pohod V objemu Kureščka, ki poteka po 30 km dolgi poti skozi vasi in zaselke pod Kureščkom in traja 6 ur. Spoznali bomo Zapotok, Visoko, Rogatec, Selnik, Klado, Krajček, Podgozd, Mali Vrhek, Škrilje, Golo, Hrastje in Kurešček ter končali v Zapotoku. V vsaki vasi se bomo ustavili, jo spoznali in se okrepčali. Pot je nezahtevna in je primerna za vse generacije. Potrebna je pohodniška oprema in dobra volja. Na cilju nas čakata topla malica in veselo dru­ženje. Pohod bo v vsakem vremenu. Startnina je 8 EUR oz. 6 EUR s člansko izkaznico TD Kureš­ček. Za otroke do 12. leta brezplačno. V ceno so vključeni mala malica med potjo, topla malica na cilju, plastenka vode, vodenje pohoda in spominek. Vabljeni! Informacije:Ivan Šimenc na GSM: 041/637-120 Splet: www.td-kurescek.si in FB-stran Turistično Društvo Kurešček AMARONE - italijansko vino iz posušenega grozdja iz okolice Verone, OUD, Jacobus - nizozemski arhitekt, član umetniške skupine De Stijl, PRIAM - zadnji trojanski kralj, oče Parisa, Hektorja in Kasandre, REINES, Frederick - ameriški fizik, ki je prvi preučeval osnovni delec nevtrino Mostiščar 06 | September 2017 29 O, saj ni smrti, ni smrti!Samo tišina je pregloboka.Samo odmikaš se, samo tih postajaš,samo sam postajaš, sam in neviden. (Kosovel) Z AHV AL A V 87. letu nas je zapustila draga mama, babica in tašča ANGELA JAPELJ iz Bresta. Ob izkazanem spoštovanju do pokojne mame se iskreno zahvaljujemo vaščanom, prijateljem in znancem za darovane sveče, cvetje in darove za cerkev ter plačane svete maše. Zahvaljujemo se zdravnici Mariji Štefančič Gašperšič in drugemu osebju zdravstvenega doma Ig za vse strokovno delo in prizadevanje. Hvala tudi gospodu župniku Jožetu Razingerju za opravljen obred s sveto mašo. Prav tako iskrena hvala gospodu Štefanu Buniču in gospe Darinki Mazi iz DU Ig za poslovilni govor, gospe Joži Anzeljc za pripravo vežice, pogrebnemu zavodu za izvedbo pogreba, pevcem in trobentačem za ganljivo slovo. Tolaži nas misel, da je bila naša mama dobrega srca, spoštovana in trdnega značaja ter da je bila deležna spoštljivega slovesa. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti. Draga mama, hvala ti za vso ljubezen, modrost in pokončno držo. Žalujoča Angelca z družino • OGLASI //////////////////////////////////////// • KOLEDAR PRIREDITEV ///////////////// Nudim dnevno varstvo otrok (starosti 1–3 leta) na svojem domu na Igu. Za več informacij sem dosegljiva na številki 041/828-183. Prodam gozd, 7.109 m2, št. parcele 1182, katastrska občina 1706 Vrbljene, cena 0,55 €/m2. Informacije 041/413-881 Oddamo 2-sobno stanovanje v stavbi Kmetijske zadruge Ig, Gasilska ulica 10, Ig. Ponudbe sprejemamo na info@kzig.si. Oddam v najem manjše stanovanje. Informacije na telefon 031/641-672 Mostiščar 06 | September 2017