lie i en je
Knjižnica Vele Sp Do 35 Titov trg 5 LIST
2001
3320 Velenje 352(497.4 Šoštanj)
LIST Glasilo Občine Šoštanj.
Prva številka LISTA je izšla 13. aprila 1995. Svet Občine Šoštanj je za redno izhajanje časopisa dne 6. 2. 7996 sprejel Odlok o ustanovitvi javnega glasila Občine Šoštanj, člen 2: javno glasilo Občine Šoštanj se imenuje LIST in izhaja v slovenskem jeziku.
Ciklus
n imo lahko rečemo, da je bil 17. aprila letos zaključen ciklus okoljevarstvenih naprezanj velikega števila prebivalcev Šaleške doline. Z delujočo čistilno napravo na bloku 5 TEŠ je krog zaključen. Če je konec znan, pa začetek tega ciklusa posamezniki locira(m)(j)o različno. V gradivu TEŠ, ki je bilo podeljeno pred otvoritveno svečanostjo, je najti, da je sanacija potekala od leta 1987, ko je bil izdelan ekološki sanacijski program. Morebiti se bo kdo še spomnil znamenite javne razprave EEV, ki je tekla pod vodstvom SZDL in katere sklepi so veljali tudi za TEŠ. A zame se je ta ciklus pričel v tistem času, vendar ne v organih SZDL, ampak 6.11.1987 v gostilni "Kolavter" v Topolšici, kjer je bila zbrana pisana druščina "ekoloških veteranov". Sestanek pa je bil precej zmeden, saj je bil predsednik KS Zavodnje ves čas na vroči liniji z velenjsko oblastjo, ki je v zadnjem hipu skušala ustaviti znameniti “ekološki pohod na Velenje", ki se je zgodil 8. 11. 1987.
Če bi “ekologom” takrat kdo napovedal prihodnost v naslednjem desetletju, vključno z ekološko sanacijo TEŠ, bi ga imeli za velikega šaljivca. A glej - besede so meso postale in danes prinašajo ne le čistejši zrak, ampak tudi politični kapital tistim, ki so, nekateri tudi do leta 1995, modro molčali. Kakorkoli že, Šaleška dolina se je rešila žvepla in drugih nadlog in če nič drugega, lahko rečemo, da so čistilne naprave v TEŠ tudi plod močnega prepričanja redkih posameznikov iz poznih osemdesetih let, da je treba zadeve nekako urediti. Če je to vse, kar je ostalo od znamenitega ekološkega gibanja, je to več, kot dovolj !
Sam imam na to "gibanje" tudi trpek spomin, saj sem ravno od svojih ekoloških “tovarišev" prvič doživel pritisk, da moram paziti, kaj pišem v javnosti ... Pa vendar vsa ta leta nisem odnehal, čeprav je bilo to početje ob silnih milijonih, ki so se zgrnili "v ekologijo", včasih kar smešno.
O sanaciji Šaleške doline, o ekologiji na splošno ter seveda o ekoloških težavah svoje Mežiške doline je veliko pisal tudi Miro Petek. Ob njegovem boku ne bi smeli govoriti o pritiskih na pišoče ... ali pa ravno nasprotno! Policisti vse bolj slabo dihajo za ovratnik nasilnežem, ki so Petka skoraj ubili zaradi pisanja, in o tem ne poroča nihče več! Toda Petek in vsi drugi, ki so zahtevali sanacijo, imajo vgrajeno svojo lopato betona v temeljih čistilne na bloku 5 naše elektrarne.
Peter Rezman
Uradni začetek delovanja razžvepljevalne naprave Termoelektrarne Šoštanj na bloku 5.
Tehnološko pripravljeni na evropski trg
Za izboljšanje položaja podjetja na energetskem trgu bo treba dosledno izvesti tudi finančno sanacijo.
v
C
eprav je razžvepljevalna naprava na bloku 5 v Termoelektrarni Šoštanj v obratovanju že nekaj časa, jo je častni gost priložnostne prireditve, predsednik Vlade RS dr. Janez Drnovšek, 17. aprila tudi uradno predal njenemu namenu. Z novo napravo, ki pomeni odločilen korak k uresničevanju sodobnih ekoloških in tehnoloških standardov, je podjetje realiziralo investicijo vredno 153 milijonov nemških mark. V podjetju se zavedajo, da je ekološka sanacija in posodobitev tehnologije sicer izredno pomembna, vendar nezadostna. Za celovit nastop na prostem trgu električne energije je potrebno uspešno izpeljati še finančno sanacijo, tako kot so to storili v Evropi pred odprtjem trga. Prav tako pa računajo tudi na širšo podporo pri smiselnem povezovanju z drugimi proizvajalci električne energije, vse s ciljem pripraviti se tako, da bo slovenska električna energija konkurenčna po letu 2003, ko se odpre evropski trg.
Iz Šoštanja tokrat dobre novice!	Zdravko Kočevar
Termoelektrarna Šoštanj ima s svojo proizvodnjo nedvomno pomembno mesto v energetski bilanci Slovenije. Da bi to mesto ohranili ter se čimbolj prilagodili ostrim pogojem odprtega energetskega trga tudi na področju ekologije, so se posodabljanja infrastrukture intenzivno lotili že pred časom. "Skrb za okolje postaja eno izmed najpomembnejših meril sodobne družbe in nedvomno ostaja naša zaveza tudi v prihodnje. S ciljem optimizacije poslovanja in dviga konkurenčnosti smo v zadnjih letih načrtno zniževali tudi proizvodne stroške in pričeli s strateškim povezovanjem. Prepričani smo namreč, da lahko v tako zahtevni in kapitalsko intenzivni panogi, kot je energetika, dosežemo dobre rezultate le s korektnim sodelovanjem vseh akterjev na trgu," je ob tej priložnosti povedal Jaroslav Vrtačnik, direktor Termoelektrarne Šoštanj.
Termoelektrarna Šoštanj z močjo 755 MW proizvede okoli 30 odstotkov porabljene električne energije v Sloveniji. Zmogljivost blokov, ki je primerljiva z boljšimi evropskimi elektrarnami omogoča TEŠ, da v kriznih obdobjih, ko so kapacitete ostalih proizvajalcev omejene, zagotavlja Slovencem tudi do 50 odstotkov potrebne energije. Prav zato je izgradnja čistilne naprave za razžvepljevanje še toliko pomembnejša, saj njeno obratovanje znižuje količino emisije žveplovega oksida na tem bloku za več kot 95 odstotkov.
Tako v podjetju računajo, da bo ekološko in tehnološko sanirana elektrarna, ob upoštevanju naravnih danosti, kot so energetska osnova z velenjskim lignitom, zgrajena infrastruktura, prostorske možnosti in strokovna usposobljenost zaposlenih pod pogojem, da bo finančno sanirana in primerno povezana, še naprej ostal strateško pomemben proizvajalec električne energije.
Vsem občanom želimo prijetno praznovanje 27.aprila in 1 .mojo
Stran 6
Intervju z Marjanom Jakobom, direktorjem Kmetijske zadruge Šaleška dolina.
Ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela, želimo svojim članom in občanom vse dobro!
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o.
Stran 16
Fotoreportaža Velikonočnega praznovanja.
Občinski svet
20. redna seja
Krajevne skupnosti občine Šoštanj
Seja je potekala v četretek, 19. 4. 2001, pod vodstvom župana občine Milana Kopušarja. Ko so na njegov predlog z dnevnega reda umaknili predlog sklepa o povišanju cene za zbiranje odpadkov, je ostalo še osem točk, ki jih je svet obravnaval precej hitro.
Skoraj brez razprave so potrdili zapisnik prejšnje seje ter dva odloka, in sicer Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Šoštanj, ki ga je predstavil župan in Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o plakatiranju, ki ga je predstavil Marko Kompan. Pri slednjem je Franc Rogelšek (SDS) problematiziral status "jumbo" panoja pri bencinski črpalki, ker se na njemu reklame ne menjujejo.
Pri osnutku Odloka o ustanovitvi javnega zavoda za kulturo, ki ga je predstavil Branko Valič, je razpravljala samo mag. Cvetka Tinauer, ki je imela nekaj predlogov glede imenovanja direktorja zavoda in dodala, da bi se poleg formalnosti morali resno pogovoriti, kakšna oseba bi sploh lahko vodila takšen zavod.
Še najbolj je k razmisleku in razpravi, ki- je na trenutke zaradi interpretacije njegove vsebine vzbudila tudi nekaj smeha, člane sveta pritegnil osnutek Odloka o javnem redu in miru. V uvodu je župan povedal, da je v osnutku še veliko nedorečenosti, kot na primer določila o javnih prireditvah, zato bo v primeru sprejetja osnutka predlagal daljši rok za pripombe na osnutek. Vsebino odloka je članom sveta predstavil predsednik komisije za prostor in okolje Matjaž Cesar.
Prvi se je k razpravi javil Drago Koren (NSi). Ta je že v začetku seje predlagal, da se odlok zaradi tega, ker še ni ustrezno pripravljen, umakne z dnevnega reda. Glavni očitek je bil, da odlok ni usklajen z nekaterimi drugimi pristojnimi službami, za katere je ta odlok strokovna podlaga za izvajanje sankcij, in pri tem opozoril na nujnost sodelovanja s sodnikom za prekrške. Imel je tudi splošno pripombo, da v odlok ni potrebno pisati prepovedi, ki so določene že v različnih zakonih. V razpravi o posameznih členih odloka pa je izbrskal kar nekaj nerazumljivih dikcij
členov in odloku očital tudi slabo slovenščino. Predlagal je še omilitev nekaterih prepovedi, kot je na primer prepoved rolanja po površinah, ki za to niso namenjene, dokler ne bodo ustvarjeni pogoji, da se takšna prepoved sploh lahko izvaja na primer izgradnja poligona za rolanje.
Odlok o
redu
javnem
miru je predstavil Matjaž . J _	Cvetka Tinauer
Cesar	Zdravko Kočevar (Lista za razvoj in
obnovo Občine Šoštanj) je pripravljeni odlok pohvalila in se še posebej veselila prehodne določbe, v kateri je zapisano, da sta župan in občinska uprava zavezana v treh mesecih po sprejemu odloka urediti vse potrebno, da bo akt v praksi zaživel. Predlagala je tudi nekaj popravkov, predvsem pa natančnejšo in ostrejšo dikcijo tistih členov iz poglavja o varstvu zdravja in čistoče, ki se nanašajo na nesnago, ki jo po mestu in v stanovanjih povzročajo domače živali, v prvi vrsti psi.
Tone Skornšek (SLS +SKD) je bil tudi zadovoljen s pripravljenim aktom. Predlagal je, da se odlok, ko bo dokončno sprejet, vroči vsem gospodinjstvom v občini, da bodo tako vsi občani vedeli, kaj je na področju javnega reda in miru dovoljeno in kaj ne.
Člani sveta so se strinjali z nameravano prodajo dela objekta, v kateri je bila železnina. Le Franca Roglška je motila nedorečena površina prodaje, a mu je svetovalka župana za okolje in prostor pojasnila, da bo mogoče točno površino prodaje določiti po postavitvi zidu med delom, ki se prodaja, in delom, ki je bil zgrajen kasneje in ki se ne bo prodal.
Članu Nadzornega odbora Komunalnega podjetja Velenje Viktorju Drevu, ki je bil zaradi svojega nesodelovanja s svetom Občine Šoštanj večkrat kritiziran in predlagan za odstavitev s tega mesta, je potekel mandat. V NO ga je zamenjal Uroš Rotnik, ki je bil po mnenju komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, najprimernejši predlagani kandidat.
Pred koncem seje je Matjaž Cesar (LDS) dal pobudo o postavitvi opozorilnih tabel, ki bi voznikom motornih vozil, čakajočimi pred zaprtimi zapornicami, narekovale ugasniti motorje. Viktor Potočnik (DeSUS) in Erna Obšteter (LDS) sta v imenu krajanov Raven predlagala priklop na novo kanalizacijo tudi za zaselek pri gostišču Kotnik. Drago Koren (NSi) pa je želel vedeti, kdaj bo dobil odgovor na vprašanja, postavljena na prejšnji seji.
GABERKE
Redakcijsko skrajšan zapisnik zbora krajanov, ki je bil v petek, 23.03.2001, v prostorih gasilskega doma Gaberke.
Poleg 97 krajanov so bili prisotni še župan Občine Šoštanj Milan Kopušar, svetovalka na Občini Šoštanj Sonja Novak, direktor KP Velenje Marjan Jedovnicy, predstavnik KP Velenje g. Vunderl in projektant PUV Celje g. Dimitrijevič. Glavna tema zbora je bil predlog razvoda kanalizacije. Zbor je vodil predsednik KS Pavel Župevc, v predsedstvu zbora sta sodelovala še Jože Borovšek in Zvone Koželjnik, ki je bil hkrati zapisnikar.
Predsednik sveta KS Gaberke je predstavil plan kanalizacije v Gaberkah. Povedal je, katere aktivnosti se že odvijajo in kakšen je postopek vnaprej. Potem je direktor Komunalnega podjetja (KP) Velenje povedal, da je glede na obstoječo zakonodajo potrebno tekoče odpadke odlagati kontrolirano. Ker je to v upravljanju KP Velenje, je potrebno v vseh naseljih, kjer je to možno, izdelati javno kanalizacijo, s katero bi se očistile reke in rešila vodna zajetja. Ločeni sistem kanalizacije se bo zgradil zato, da se reši potok Velunja in s tem čisti dotok vode v Šoš-tanjsko jezero. Povezava na centralno čistilno napravo se je izdelala zato, ker ima tako čistilna naprava v Šoštanju dober efekt čiščenja in je tudi čiščenje cenejše. Projekt se bo financiral iz taks za obremenitev voda, RR, prispevkov krajanov ter proračuna RS.
Nato je g. Dimitrijevič predstavil projekt kanalizacije v Gaberkah. Izobešena je bila karta, na kateri je bila zarisana trasa kanalizacije. Po vrsti bi potekalo delo tako: 1. faza: črpališče - Juvan, dolžina razvoda 1650 m, priljučenih 21 hiš, cena cca 20 mio SIT; 2. faza: naselje desni breg, dolžina razvoda 3700 m, priljučenih 82 hiš, cena cca 70 mio SIT; 3. faza: naselje levi breg, dolžina razvoda 1500 m, priključenih 16 hiš, cena 30 mio SIT in 4. faza: še ni projektno obdelana, projekt bo zajemal Vrhe, spodnji del Gaberk in Velunjo, cena cca 40 mio SIT. Predstavnica občine Sonja Novak pa je predstavila predlog vsebine pogodbe ( soglasja ) za prekop zemljišča in predlog financiranja ( soudeležba na hišni priključek ), ki bi znašal
150.000,00 SIT na eno hišo.
Sledila je daljša razprava. Poleg točke o kanalziaciji, so krajani v tej točki hkrati razpravljali tudi o izgradnji vodovoda v delu Gaberk severno od gostilne Križnik - v Velunji. Po razpravi je zbor krajanov sprejel sledeče sklepe:
1.	Izgradnja kanalizacije za celo KS se odvija v 4 fazah.
2.	Končane morajo biti vse štiri faze, šele potem lahko Občina Šoštanj pristopi k reševanju problema kanalizacije v drugih krajih občine.
3.	Idejni projekt za vodovod Velunja mora biti gotov do junija. Če bo možno, naj dela potekajo vzporedno (sočasno s kanalizacijo zaradi prekopa glavne ceste ).
4.	Sofinanciranje ( soudeležba na hišni priključek ) je 150.000,00 SIT. V ceno je vključen priključek k hišnemu vodu, praznjenje, dezinfekcija in rušenje obstoječe greznice. Znesek je zmanjšan za 30.000,00 SIT, če finalna zemeljska dela opravimo sami, torej je naš prispevek 120.000,00 SIT. Plačilo bo možno na 8 obrokov in po fazah, kar pomeni, da moramo plačati znesek, ko je narejen priključek v fazi, kjer je naša hiša. Revalorizirana cena je enaka v vseh 4 fazah.
5.	Konec izgradnje v 4 letih.
6.	KS se mora zavzemati za pridobitev sredstev, s katerimi bi se zmanjšal obrok na priključek. Za te sklepe je glasovalo 97 krajanov, 2 sta bila proti.
Sledila je točka razno. Predsednik je podal informacijo o CATV, ki bi se naj gradila vzporedno, če se bodo krajani za to odločili. Idejni projekt je že narejen in ovrednoten na cca 25 mio SIT. Vprašanje je, kako ta projekt financirati. Predlog je bil, da se da po hišah izjavo in se tako preveri, koliko interesentov bi bilo za to. Krajani so postavili tudi vprašanja toplifikacije, javne razsvetljave, asfaltiranja hišnih priključkov ter
TV signala A-kanala, nanja pa so pristojni odgovorili. Krajani so se seznanili tudi s pripravljenim predlogom vloge za povrnitev sredstev za preveč plačan telefonski priključek ( za leta 89, 90, 91 ). Cena priključka je bila 3400 DEM + 62 delovnih ur. Za druga obdobja ni točne dokumentacije in se še preverja, če velja vloga tudi za ta obdobja.
LOKOVICA
Zahvala Marije Skornišek
V letu 7 998 je po hudem deževju plaz v Lokovici poškodoval asfaltirano cestišče in s tem preprečil družinam Hudales, Kovač, Jevšnik in Skornišek varen in normalen dostop do domačij. Takrat smo se obrnili na KS in občino, kjer so nam obljubili, da se bo zadeva uredila. Res se dve leti ni nič premaknilo, lani v decembru pa so dela le stekla, saj se je vseskozi s strani občine aktivno vključeval gospod Marjan Vrtačnik. Vsi prizadeti krajani smo nestrpno pričakovali zaključek del, ki smo ga dočakali v marcu in z veseljem ugotovili, da je cestišče zdaj spet lepo in varno. Poleg tega so urejene odvodnjave in drenaže, da ni nevarnosti za ponovni zdrs zemlje. Želimo se zahvaliti Občini Šoštanj, ki nam je prisluhnila in namenila potrebna sredstva tudi za rešitev naše težave.
RAVNE
Svet KS Ravne se je sestal konec marca in med drugim zavzel stališče, da se KS Ravne vključi v izgadnjo sekundarnega voda kanalizacije istočasno kot KS Gaberke. To naj bi se uredilo vsaj za tiste uporabnike, kjer že teče primarni vod kanalizacije in imajo zato večjo možnost. Na seji so tudi sklenili, da bodo začeli izvrševati plan dela, saj so sredstva, ki jih namenja TEŠ krajevni skupnosti, že okvirno znana.
ŠOŠTANJ
Svet KS je imel februarja in marca letos 38. in 39. sejo. Na njih je obravnaval finančni načrta KS Šoštanj za leto 2001, predlog prireditev ob 90. obletnici, ko je Šoštanj pridobil status mesta. Obravnavali so tudi nekaj dodatnih vlog za barvanje fasad in prošnje za finančne pomoči društvom.
Pri obravnavi finančnega načrta je predlog predstavila predsednica sveta mag. Cvetka Tinauer. Sledila je razprava, v kateri so člani ponovno ugotavljali, da je sredstev za delo KS, kot je zamišljeno v statutu, iz občinskega proračuna izrazito premalo.
Janko Zacirkovnik je odprl vprašanje prenove Trga bratov Mravljakov. Moti ga, da se v občinskem proračunu že dve leti za to delo planirajo sredstva, vendar se ta denar ne porabi. Danilo Čebul je povedal, da so se na občinski koordinaciji dogovorili, da bo on zadolžen za porabo teh finančnih sredstev. Povedal je še, da pristojna v občinski upravi za to področje razmišlja o možnosti razširitve mosta pri TUŠ-u. Edi Vučina je opozoril, da bi letos morali pričeti z deli na trgu, sicer bo gradbeno dovoljenje propadlo. Menil je, da bi bilo v ta namen res dobro pričeti z deli za razširitev mostu.
Po daljši razpravi so člani Sveta KS Šoštanj sprejeli sklep, da se sprejme predlog finančnega načrta KS Šoštanj za leto 2001 in da se za sodelovanje z občino pri sanaciji Trga bratov Mravljak pooblasti Danila Čebula, ki naj intenzivira aktivnosti in županu poda ponudbo za finančno sodelovanje pri ureditvi Trga bratov Mravljak s strani KS Šoštanj.
Pri naslednji točki je Peter Rezman predstavil zelo ambiciozno zastavljen projekt prireditve ob prazniku Šoštanja, ko bo 28. 6. 2001 proslavil 90. obletnico mesta. Pri tem je poudaril, da vsega zaradi obilice priprav in omejenih sredstev nikakor ne bo mogoče izvesti, bi pa bilo mogoče napraviti veliko, če bi se za proslavo
zavzeli vsi člani sveta KS. Pomembno se mu zdi, da bi na tiskovni konferenci predstavili zbornik "Devedeset let mesta Šoštanj 1911 - 2001". Potrebno bo animirati župana Občine Šoštanj. Pri svečani akademiji v Domu kulture bi radi organizirali skupni koncert Pihalnega orkestra Zarja in Mešanega pevskega zbora Svoboda iz Šoštanja. Organizacijo rock koncerta na rokometnem igrišču bi prepustili mladim, ki bi naj angažirali domače skupine. Da bi lahko izvajali filmske predstave, bi bilo za pripravo dvorane potrebno financiranje filmskega platna in zaves ob straneh odra, kar bi znašalo okoli
3.000.	000.00 SIT.
Cvetka Tinauer je menila, da zaradi aktivnosti ne bi sklicevali sej Sveta KS Šoštanj, ampak bi celotno koordinacijo prevzel Peter Rezman ob sodelovanju projektne skupine, ki jo sestavljajo še Matjaž Cesar, Danilo Čebul in Janko Zacirkovnik. Predlagala je tudi, da bi v program vključili pobudo Matjaža Cesarja, da se ob 90-letnici mesta izda razglednica mesta Šoštanj.
V	zvezi z vrtno veselico je Janko Zacirkovnik predlagal, da Svet KS Šoštanj najprej poda ponudbo domačim gostincem, če ti ne bi bili zainteresirani, se ponudba posreduje gostincem iz okolice.
Danilo Čebul pa je opozoril, da je potrebno posebno pozornost posvetiti promociji pri praznovanju 90. obletnice mesta Šoštanj. Na cestnih vpadnicah v mesto bi bilo potrebno izdelati primerne označbe, ki bi bile tam postavljene dalj časa. Predlaga, da bi se naročile te table skupaj z občinskimi. V zvezi z usnjarskim muzejem, bi bilo potrebno fotografirati eksponate, ki so na prostoru TUŠ. Kot pomembnega gosta bi na praznovanje povabili Gregorja Vošnjaka, saj prav Vošnjakom pripisujemo zasluge, da lahko Šoštanj praznuje 90. obletnico mesta.
Po daljši razpravi so člani Sveta KS Šoštanj sprejeli sklep, da Peter Rezman pripravi mrežni plan aktivnosti ob praznovanju 90. obletnice mesta Šoštanj.
Član NO KS Šoštanj Maks Medved pa je povedal, da Zveza borcev NOB letos praznuje 60. obletnico napada na Šoštanj. Ob tej priložnosti bo organizirana v Šoštanju republiška proslava, prav gotovo pa se bo Zveza borcev obrnila po pomoč tudi na KS Šoštanj.
Svet KS je tudi na teh sejah obravnaval še dodatni vlogi za barvanje fasad, in sicer za večstanovanjski objekt na Trgu bratov Mravljakov 11 in Ane Markus ter objekt na Kajuhovi 9. Podobno kot že večkrat je svet tudi tokrat ugotovil, da sta tudi ti dve vlogi prispeli prepozno in se bosta ponovno obravnavali kot vse prepozno prispele vloge še enkrat, če bodo ostala prosta finančna sredstva po zaključku projekta barvanja fasad oziroma v primeru ponovnega razpisa za barvanje fasad.
Na teh dveh sejah. so člani sveta odobrili finančne pomoči društvom in klubom ter drugim v skupni višini 260.000 SIT, in sicer Planinskemu društvu Šoštanj 40.000,00 SIT, Osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha za pomoč pri organizaciji 33. razstave Likovni svet otrok
20.000.	00 SIT kot simbolno gesto, saj mora tako pomembno prireditev podpreti ustanovitelj -torej občina. Pomoč so dodelili še Pihalnemu orkestru ZARJA Šoštanj v višini 100.000,00, Odbojkarskemu klubu Šoštanj-Topolšica
50.000.	00, Rokometnemu klubu VETERANI ŠOŠTANJ 30.000,00 SIT in Moto klubu NETOPIR iz Šoštanja 20.000,00 tolarjev.
TOPOLŠICA
V	krajevni skupnosti Topolšica se pospešeno pripravljajo na praznik KS. Kot je že običajno, bo ta potekal 9. maja v parku pred spominsko sobo s pričetkom ob 17.00 uri. V programu imajo zanimiv izbor nastopajočih, pričakujejo pa tudi slavnostnega govornika, znano ime na politični sceni. Tudi kresovali bodo in v sklop krajevnega praznika sodi letos tudi otvoritev prenovljenih prostorov hotela Vesna, ki bo ob 20.00 uri. Svet krajevne skupnosti Topolšica vabi občane Občine Šoštanj, da se udeležijo njihovega praznika.
asa občna
■ Občina Šoštanj objavlja na podlagi sklepa, sprejetega na 19. seji Sveta Občine Šoštanj 23.03.2001 JAVNI RAZPIS
z zbiranjem ponudb za odprodajo poslovnega prostora.
1.	PREDMET PRODAJE
Nepremičnina - poslovni prostor površine 34,17 m2 v delu objekta Trg bratov Mravljakov 4 v Šoštanju, ki stoji nazemlj. pare. št. 1039 v katastrski občini Šoštanj.
Izklicna kupnina poslovnega prostora znaša
2.541.173,00	SIT.
Poslovni prostor se nahaja v starem mestnem jedru Šoštanja. Trenutno je v njem urejena trafika. Poslovni prostor se prodaja v stanju, kot je, potrebno ga bo adaptirati in urediti skladno s pogoji veljavnega Ureditvenega načrta Šoštanj.
2.	PONUDBI JE TREBA PRILOŽITI:
*	Ponudnik, ki je fizična oseba: potrdilo o državljanstvu, dokazilo o plačanih davkih in prispevkih; ponudnik, ki je pravna oseba: izpisek iz vpisa v sodni register sodišča, ki ne sme biti starejši kot tri mesece, pooblastilo za zastopanje pravne osebe in potrdilo o plačanih davkih in prispevkih.
*	Potrdilo o vplačani varščini, ki znaša 254.117,00 SIT, kar predstavlja 10% od izklicne kupnine, na žiro račun prodajalca - Občine Šoštanj, št. 52800 - 630-10168.
3.	POGOJI PRODAJE
*	Pisno ponudbo lahko pošljejo vse fizične in pravne osebe.
*	Z obnovo poslovnega prostora bo treba pričeti najkasneje v roku enega leta in ga končati v roku 18 mesecev.
*	Prednost pri nakupu bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo kupnino oziroma sedanji najemnik, podjetje 3-dva, d.o.o. iz Ljubljane, če ponudi enako kupnino, kot bo najvišja ponujena.
*	O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh po končanem zbiranju ponudb.
*	Ponudnik, katerega ponudba bo sprejeta, bo moral skleniti pogodbo v roku 30 dni po prejemu obvestila o izbiri, sicer varščina zapade v korist prodajalca.
*	Davek na promet nepremičnine, stroške prepisa in
zemljiškoknjižno izvedbo plača kupec.
Interesente vabimo, da svoje pisne ponudbe oddajo najkasneje do torka, 15. 05. 2001, do 12. ure na naslov : Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, s pripisom "Ponudba na javni razpis za odprodajo trafike - ne odpiraj.”
Dodatne informacije so možne po telefonu (03) 89 84 300, kontaktna oseba je Sonja Novak.
Občina Šoštanj
Na podlagi Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 34/84 ter Uradni list RS, št. 32/2000) in na podlagi sklepa kolegija župana z dne 20.04.2001, Pravilnika o pogojih za oddajo poslovnih prostorov v najem ter o določanju najemnin za poslovne prostore (Uradni list Občine Šoštanj, št. 4/97) objavljamo
JAVNI RAZPIS
z zbiranjem informativnih ponudb za oddajo poslovnih prostorov v najem.
Predmet oddaje v najem so poslovni prostori v pritličju občinske stavbe na Trgu svobode 12 v Šoštanju (prostori bivše Pošte), kvadrature 171,40 m2, s souporabo sanitarijev in skupnih prostorov, tako da znaša skupna kvadratura poslovnih prostorov 206,86 m2.
Poslovne prostore bo možno oddati v najem po
31.05.2001	variantno, glede na prispele ponudbe, in sicer :
*	kot zaključeno funkcionalno celoto za vse poslovne površine s souporabo sanitarijev in skupnih prostorov;
*	kot dve zaključeni funkcionalni celoti s souporabo sanitarijev in skupnih prostorov, na osnovi predhodne adaptacije, s približno enako površino posamezne zaključene celote.
Izhodiščna mesečna najemnina za m2 poslovne površine znaša 1.333,00 SIT/m2 poslovnega prostora.
Poslovni prostori so primerni za poslovne, bančniške in druge storitve in se oddajajo v najem za dobo treh let z možnostjo podaljšanja.
Interesenti naj dostavijo pisne ponudbe osebno v tajništvo Občine Šoštanj ali priporočeno po pošti na naslov Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, s
pripisom "Ne odpiraj, ponudba na javni razpis za oddajo poslovnih prostorov v najem."
Dodatne informacije so možne po telefonu, ogled prostorov pa na osnovi predhodnega dogovora. Kontaktna oseba je Sonja Novak, telefon 03 89 84 300.
Upoštevane bodo vse ponudbe, ki bodo dostavljene v tajništvo Občine Šoštanj najkasneje do torka,
15.05.2001,	in sicer do 12. ure.
V ponudbi je treba navesti dejavnost ponudnika oz. namen uporabe poslovnega prostora in ponujeno najemnino za m2 poslovnega prostora. Prednost pri najemu prostorov bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo najemnino ali ponudil zanimivejšo dejavnost. Ponudbi je treba priložiti:
*	dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti (sklep sodišča o registraciji ali odločba UE);
*	dokazilo o resnosti ponudbe - potrdilo o vplačani varščini v višini 100.000,00 SIT na žiro račun Občine Šoštanj, št. 52800-630-10168.
Uspelemu ponudniku bo varščina obračunana pri najemnini, neuspelemu pa vrnjena v roku 3 dni od izbire.
Občina Šoštanj
Za izvajanje gostinske dejavnosti na letnem bazenu v Šoštanju objavljam
vabilo za predložitev
PONUDBE za opravljanje gostinske dejavnosti v kopalni sezoni 2001
Ponudbo lahko predložijo pravne osebe ali samostojni podjetniki, ki so ustrezno registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti.
Podrobnejši opis pogojev, ki jih mora vsebovati ponudba možnega izvajalca, so v pisni obliki na razpolago v tajništvu uprave in jih lahko dvignete vsak delovni dan od 08.00 do 12.00 ure.
Ponudbe morajo biti predložene v zaprti kuverti s pripisom "Ponudba Bazen - ne odpiraj" do 10.5.2001.
Izvajalce bo izbrala komisija, z njimi bo sklenjena pogodba za sezono 2001.
Župan
Milan Kopušar
WESTERN UNION
Hitro nakazovanje denarja po svetu
Prednosti:
-	hitro pošiljanje denarja v in iz več kot 170 dežel v vseh delih sveta
-	naslovnik lahko prejme denar v nekaj minutah od vplačila
-	v vseh deželah poteka to poslovanje praviloma v domači valuti.
Da na službenem potovanju ali počitnicah v tujini ne bi naleteli na nevšečnosti, izkoristite enostavnost in zanesljivost tega poslovanja. Storitev poteka med fizičnimi osebami in je na voljo v vseh naših poslovalnicah, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije.
/O J banka velenje
'----' Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Podjetje za čiščenje, upravljanja in vzdrtevanje poslovnih prostorov Šoštanj, Tekavčeva 11 v OB PRIHAJAJOČIH PRAZNIKIH ŽELIMO OBČANOM OBČINE ŠOŠTANJ VSE DOBRO
Domačini najbolje poznamo svoje težave. Ali jih bomo znali rediti?
Dolgoročna strategija občine Šoštanj
Dolgoročna strategija razvoja občine Šoštanj, ki jo je izdelala Perspektiva d.o.o., je bila v roke županu Občine Šoštanj Milanu Kopušarju izročena že januarja letos, ob desetletnici praznovanja firme. Izročila mu jo je direktorica firme mag. Cvetka Tinauer, ki je ob tem poudarila, da je ponosna, da ji je občina zaupala izdelavo tako pomembnega dokumenta in da želi pri razvoju občine kar najbolj aktivno sodelovati. Širši javnosti pa je Tinaurjeva svoje izsledke razgrnila v
Dušan Pavčnik ter mag. Cvetka Tinauer iz Perspektive in župan Milan Kopušar so predstavili strategijo. zdravko Ko&var
Kulturnem domu 9. aprila v skoraj tri ure dolgi predstavitvi. Sodelovali so mnogi predstavniki gospodarskega in političnega življenja naše občine in sosednjih dveh, župan občine Milan Kopušar pa se je uvodoma zahvalil za opravljeno delo ter obljubil, da bo projektu namenil vso pozornost.
Projekt, ki seveda ni bil zastonj, saj so zanj namenjena sredstva v proračunu, je izdelan po sistemu raziskovanja in izdelave slike dejanskega stanja ter v zvezi s tem izdelanim programom ustreznih ukrepov, ki bi situacijo izboljšali. Upoštevane so usmeritve regionalnega razvojnega programa Savinjske regije, v katero naša občina spada, ter nekateri drugi odloki, plani, poročila in strategije. V njem je zaslediti gospodarstvo, okolje in prostor, transport in komunikacije, turizem, socialno varstvo, zdravstvo, vzgojo, šolstvo in izobraževanje, kulturo in šport ter sodelovanje s sosednjimi občinami. Zatečeno stanje je podlaga za iskanje rešitev.
Rešitve so nakazane v programu ukrepov, ki so potrebni za dolgoročno doseganje ciljev Občine Šoštanj v obdobju 2001 -2010, in se nanašajo na vsako dejavnost posebej. Rešitve so tudi finančno ocenjene in so v zvezi s tem nakazani tudi možni viri financiranja. Skupna vrednost vseh investicij v Občini Šoštanj v letih od 2001 do 2010 znaša 9.847.960.000,00 sit. Vrednost investicij občine znaša 2.327.000.000,00, delež, ki bi ga
financirala Občina Šoštanj, pa je 1.308.000.000,00 sit. Za ilustracijo, kako izgleda Dolgoročna strategija razvoja, navajamo nekaj zanimivih predlogov ukrepov, finančno rešitev ter roke za izvedbo le-teh.
Za področje gospodarstva je nakazana rešitev: pridobiti zemljišče IUV v last občine in ga po čim nižji ceni nameniti izgradnji Industrijsko podjetniške cone na tem prostoru. Rok pridobitve zemljišča (ponujena cena je 40.000.000,00 sit) je do konca leta 2001, izgradnja komunalne infrastrukture v vrednosti 50.000.000,00 sit (70% občina, 30% nepovratna sredstva Sklada RS) na tem zemljišču pa do konca leta 2002. Eden izmed ukrepov je tudi ponuditi popust novim gospodarskim subjektom za uporabo stavbnih zemljišč za dobo vsaj 5 let ter ustanovitev lokalne razvojne agencije, ki bo imela osrednjo vlogo pri vzpodbujanju gospodarskega razvoja Občine Šoštanj. V njej naj bi imela pomembno vlogo TEŠ in Premogovnik Velenje.
Zanimivo je tudi gledanje na turizem, kjer bi bilo po predlogu Tinauerjeve nujno ustanoviti kapitalsko gospodarsko družbo, v katero bi bili vključeni vsi subjekti turističnega gospodarstva v občini. V letih 2002 do 2004 pa je na tem področju načrtovana tudi ureditev šoštanjskega jezera v vrednosti 550.000.000,00 sit, ki naj bi ga financiral Premogovnik Velenje.
Na področju izobraževanja že vemo, da se bo gradila nova osnovna šola, ki bi stala 1.200.000.000,00 sit in bi se financirala pol iz občine, pol pa iz proračuna republike. Zanimivi pa so predlogi za oddelke za izobraževanje in usposabljanje občanov Šoštanja preko Ljudske univerze tu v Šoštanju in pa možnost, da bi Šoštanj ponudil srednjim in višjim šolam izvajanje njihovih programov pri nas.
Sociala: starejše občane bo zanimala izgradnja naselja oziroma doma za varstvo odraslih z nadstandardno ponudbo, ki je načrtovana leta 2008 in bi bila njegova vrednost 1.500.000.000,00 sit. Za njegovo izgradnjo bi bilo potrebno pridobiti koncesionarja.
Tudi izgradnja obvoznice je zanimiva in Tinauerjeva računa, da bi tudi tu priskočila na pomoč republika s 50% kritja stroškov.
-Še nekaj predlogov je zanimivih: Na področju zdravstva bi bilo med drugim potrebno omogočiti vstop zasebnih ambulant in klinik v Šoštanj, potrebno bi bilo dograditi čistilno napravo za biološko čiščenje odplak (vrednost 1.600.000.000,00 sit, vir financiranja Komunalno podjetje Velenje), izgraditi kolesarsko stezo, posodobiti republiško cesto Crna - Šoštanj (rok konec 2002, vir financiranja proračun republike) itd. Zaključek predstavitve strategije je bil podkrepljen še z nekaterimi dodatnimi razmišljanji s strani poslušalcev, Tinauerjeva pa si želi, da bi Dolgoročna strategija razvoja Občine Šoštanj postala skupna filozofija in ne le mrtva črka na papirju.
Milojka Komprej
Čudovito je biti preprosto -
■ -
človek in preprosto živeti.
Zazreti se v nebo in videti sonce.
Delati in delati, kar te veseli.
Biti zadovoljen. Tedaj postane življenje praznik.
PREMOGOVNIK VELENJE
Zaposleni v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje
V	u
čestitamo občankam in občanom Šoštanja ob 27. aprilu, dnevu boja proti okupatorju, in 1. maju, prazniku dela.
Vsem želimo prijetne praznične dni.
telkom
■ ■ sistemi QBOQDDQ
KAMNOLOM PAKA o»«

GO
Bost
Uradni začetek delovanja razžvepljevalne naprave na bloku 5, Termoelektrarne Šoštanj
17. April 2001
TEŠ - OSEBNA IZKAZNICA
NAGOVOR DIREKTORJA
KRATKA ZGODOVINA	ter stalno narašča.
EKOLOŠKA SANACIJA
Termoelektrarna Šoštanj je že junija 1987, na podlagi Zakona o varstvu zraka in izdani odločbi republiškega sanitarnega inšpektorata št. 530-07/19-1/86-30 z dne 24.03.1987, pripravila celovit sanacijski program z opredelitvijo ukrepov in razdelavo projektov za zmanjšanje onesnaževanja voda, zraka in tal.
V decembru 1987 je bil program dopolnjen s tehnično tehnološkimi karakteristikami posameznih projektov. Glede na to, da je bil v maju 1 988 sprejet republiški odlok o mejnih emisijskih koncentracijah iz kurilnih naprav, je bila v decembru 1988 izdelana končna verzija ekološkega sanacijskega programa.
Termoelektrarna Šoštanj je po tehnoloških kazalcih, kot so na primer kumulativna razpoložljivost naprav, način vzdrževanja in na tej osnovi doseženi remontni ciklusi, primerljiva s termoagregati po Evropi.
Tako smo do sedaj zaključili 6 ekoloških projektov, in sicer: Zgradili smo ekološki informaci-Zdravko Kočevar jski sistem, s katerim opravljamo merjenje koncentracije snovi v dimnih plinih in na vplivnem področju elektrarne. Uveden je bil sistem aditivnega razžveplanja dimnih plinov na vseh petih blokih. Z rekonstrukcijo celotnega kurilnega sistema na bloku 4 je doseženo zmanjšanje dušikovih oksidov pod dovoljeno vrednost 650 mg/nm3. V okviru ekološke sanacije je bil konec leta 1994 uresničen projekt zaprtega krogotoka izcednih voda iz deponije pepela, s čimer je TE Šoštanj prenehala onesnaževati Velenjsko jezero in reko Pako. V začetku leta 1995 je začela delovati razžveplalna naprava na bloku 4, s katero se znižuje izpust S02 na tem bloku za več kot 95 odstotkov in sedaj zaključena izgradnja razžveplalne naprave na bloku 5, s katero bodo tudi na tem bloku emisije S02 znižane za več kot 95 odstotkov.
POMEN TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ V EES SLOVENIJE
Termoelektrarna Šoštanj zagotavlja okoli 30 % Sloveniji potrebne električne energije. Zaradi visoke razpložljivosti TEŠ-evih energetskih blokov, ki so praktično neprestano na razpolago za vključevanje v sistem, je Termoelektrarna Šoštanj najpomembnejši amortizer nihanj v slovenskem električnem sistemu. To pomeni, da v kriznih položajih Termoelektrarna Šoštanj zagotavlja tudi do 50 % Sloveniji potrebne električne energije.
V procesu kombinirane proizvodnje električne in toplotne energije zagotavlja Termoelektrarna Šoštanj okoli 11.000 stanovanjem tudi daljinsko ogrevanje.
Termoelektrarna Šoštanj je glavni odjemalec lignita, ki ga nakoplje Premogovnik Velenje.
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ DANES
Premier se zaveda pomena TES za Slovenijo.
Novo, sodobnejšo tehnologijo je s seboj prinesla izgradnja četrtega bloka z močjo 275 MW, ki je začel obratovati 10. maja 1972. V redukcijah električne energije leta 1973 se je izkazal kot nenadomestljiv agregat za slovenski elektroenergetski sistem.
Prav zaradi izkušenj na 4. bloku in vedno večjih potreb po energiji, se je že leta 1975 začel graditi 5. blok, njegovih 345 MW pa je prvič napolnilo slovensko električno omrežje 27. januarja 1978. V tem obdobju sta bila 4. in 5. blok med največjimi termo bloki v Evropi.
o odločitve za gradnjo termoelektrarne v Šoštanju je prišlo že leta 1946, saj so začele potrebe po električni energiji po vojni strmo naraščati. Mesto gradnje je bilo izbrano na podlagi ocene, da je v Šaleški dolini med Velenjem in Šoštanjem kakih 600 milijonov ton premoga.
Z gradnjo so začeli že leta 1947, vendar so dela kmalu prekinili, saj je prišlo do zastoja pri dobavi vzhodnoevropske opreme. Dela so z zahodnoevropsko opremo nadaljevali leta 1952. Prva dva bloka Termoelektrarne Šoštanj sta bila dograjena leta 1956. Prvi je pričel obratovati 16. maja, drugi pa 31. avgusta tega leta. Oba skupaj sta zmogla 60 MW moči.
Že 25. novembra 1960 je začel obratovati tretji blok z močjo 75 MW. Skupnih 135 šoštanjskih MW je zadoščalo za energetske potrebe Slovenije v naslednjih dvanajstih letih.
Prvi trije bloki so v svojem času predstavljali sodoben tehnološki kompleks.
Skupna moč Termoelektrarne Šoštanj je 755 MW. Termoelektrarna Šoštanj proizvede letno okoli 3.000 GWh, odvisno od potreb elektroenergetskega sistema Slovenije.
Povprečna razpoložljivost vseh energetskih blokov je tako kot povprečna razpoložljivost sorodnih nemških agregatov in se kumulativno, od začetka do danes, giblje med 82 % in 92 %
Do konca letošnjega leta bo realizirana še povezava dimnih plinov blokov 1-3 s razžveplalno napravo na bloku 4 in do leta 2003 zmanjšanje dušikovih oksidov na kotlu bloka 5 pod dovoljeno vrednost 650 mg/nm3.
Hkrati z dokončanjem ekoloških projektov dokončujemo tudi tehnološko obnovo, s katero podaljšujemo dobo trajanja naprav.
V	TES se zavedamo, da je skrb za okolje eno izmed najpomembnejših meril sodobne družbe in nedvomno ostaja naša zaveza tudi v prihodnje.
V	letu 1987 smo izdelali ekološki sanacijski program in pričeli z ekološko sanacijo, ki jo z začetkom obratovanja razžveplalne naprave bloka 5 praktično zaključujemo. Ta trud pa želimo okronati še s pridobitvijo certifikata ISO 14001 že v letošnjem letu. Napravo smo zgradili v planiranih rokih in v okviru planiranih sredstev. Dosedanje obratovanje in uspešne prevzemne meritve so izpolnile vsa pričakovanja.
Zahvala in priznanje vsem udeležencem pri gradnji, posebej še glavnemu dobavitelju in izvajalcu nemško slovenskemu konzorciju Babcock-Rudis in Inženiringu CEE, ki je gradnjo skupaj s TEŠ vodil in nadzoroval. TES praznuje letos 45 let delovanja. Začetnim 2x30 MW v letu 1956 se je leta 1960 pridružil blok 3 s 75 MW, v letu 1977 še blok 4 z 275 MW in nazadnje v letu 1977 še največji blok 5 z močjo 345 MVV Proizvodnja električne energije je sledila potrebam Slovenije in naraščala do rekordnih 4 miljard kWh v letu 1983.
S proizvodnjo električne in toplotne energije na osnovi velenjskega premoga smo odločeni nadaljevati.
S ciljem optimizacije poslovanja in dviga konkurenčnosti smo v zadnjih letih načrtno zniževali tudi proizvodne stroške in pričeli tudi s strateškim povezovanjem.
Prepričani smo namreč, da lahko v tako zahtevni in kapitalsko intenzivni panogi, kot je energetika, dosežemo dobre rezultate le s korektnim sodelovanjem vseh akterjev na trgu.
Za normalno delovanje energetskega trga Slovenija potrebuje uspešne in konkurenčne domače proizvajalce. Proizvodnja na osnovi konkurenčnega domačega premoga tudi pomembno zmanjšuje energetsko odvisnost Slovenije.
Predvideno finančno sanacijo podjetij je zato nujno potrebno izvesti še pred odpiranjem trga navzven. V Evropski skupnosti, kjer bo nedvomno jutri tudi Slovenija, so to povsod, kjer je bilo to potrebno, že storili.
Na dosedaj opravljeno delo smo v TEŠ lahko ponosni, v tem času smo tudi tehnološko posodobili naprave in smo tako po ekološki in tehnološki plati pripravljeni na odpiranje energetskega trga. Imamo pa tudi to, kar je najpomembnejše, to so naši zaposleni, ki imajo znanje, izkušnje in sposobnosti ter željo, da se 45 letna tradicija nadaljuje.
Direktor Jaro Vrtačnik, predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in župan Milan Kopušar tik pred otvoritvijo.
Zdravko Kočevar
OTVORITEV
Uradni otvoritvi 17. 4. in delovanju razžveplalne naprave bloka 5 TEŠ Šoštanj na pot bi lahko mirno rekli, da je v Šoštanju s tem zaključeno obdobje dolgoletne ekološke sanacije. Kot se za tako pomemben objekt spodobi, je otvoritveni trak prerezal dr. Janez Drnovšek skupaj z direktorjem TEŠ Jaroslavom Vrtačnikom. Premier Drnovšek je svoje zadovoljstvo izrazil v krajšem govoru, v katerem se je dotaknil skrbi slovenske vlade za čisto okolje, saj je, kot se je izrazil, naš planet enkraten in ga moramo čuvati za prihodnje rodove. Pohvalno se je izrazil tudi o naši Termoelektrarni kot o pomembnem temelju razvoja energetskega sistema ter potrdil informacijo, da TEŠ izpolnjuje najstrožje okoljevarstvene pogoje.
Spregovoril je tudi direktor TEŠ Jaroslav Vrtačnik,
ki je upravičeno ponosen na zaključek tako pomembnega projekta, ki je skupaj z ostalimi projekti prispeval k 97 odstotni ekološki sanaciji. Otvoritve, na katero so bili vabljeni predstavniki vlade, svetniki treh občin Šoštanja, Šmartnega ob Paki in Velenja, župani teh občin, predstavniki večjih firm v dolini, direktorji elektrogospodarstva in še kdo, se je kljub turobnemu vremenu in začetku delovnega tedna odzvalo kar precej vabljenih. Pogrešali smo sicer nekaj ljudi, ki smo jih prav gotovo pričakovali, a se žal našemu veselju niso pridružili iz različnih razlogov. Program ob sicer kratki otvoritvi so popestrili pevci okteta TEŠ in Pihalni orkester Zarja, katerih godba je pospremila udeležence tudi v notranjost čistilne naprave h kratkemu ogledu.
Zdravko Kočevar
Veliko delo je zaključeno.
MAJ 201)1
ica
Pismo s poslanskega sedeža št 5 O
Jožef Kavtičnik
■M prvih mesecih soočenja z delom poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije sem spoznal in občutil, da je delo v državnem zboru izredno zahtevno, odgovorno in obsežno. Poslanci v Državnem zboru sprejemamo odločitve, ki jih mora Vlada izvrševati. Sprejemamo pomembne zakone, ki vplivajo na življenje in delo državljanov Republike Slovenije. Dnevno moramo preučiti velike količine gradiva, za kar imamo na razpolago le omejen čas, zato smo pogosto v časovni stiski. Verjetno je to posledica prilagajanja naše zakonodaje evropski, ki zahteva čim hitrejše sprejetje ustreznih zakonov.
Kot poslanec Državnega zbora sem član Odbora za finance, Odbora za zunanje zadeve, Odbora za šolstvo, znanost, kulturo, šport in mladino. Sem tudi član Komisije za Slovence po svetu.
Delo v odborih in v Državnem zboru zahteva dnevno 10 in več ur prisotnosti v parlamentu od torka do petka.
Ob ponedeljkih imam odprto poslansko pisarno v prostorih Ljudske univerze v Velenju.
Kot predsednik Športne zveze Velenje pa izkoristim proste ure še za koordinacijo te pomembne družbene naloge.
Še vedno sem občinski svetnik Mestne občine Velenje, zato se zavedam, da moram vzdrževati stike tudi z domačim okoljem.
V času trajanja poslanske funkcije sem aktivno sodeloval na različnih področjih. Naštel bom le nekaj aktivnosti:
- Zaradi okoljske problematike, ki jo v naši dolini vsa leta uspešno rešujemo, in zaradi želje po nadaljevanju splošne skrbi za varstvo okolja, sem uredil obisk Ministra za okolje in prostor mag. Janeza
Kopača. Minister je obiskal Premogovnik Velenje, Esotech ter Mestno občino Velenje - Urad za okolje in prostor. Rezultati obiska so bili koristni za vse udeležence.
-	Prisluhnil sem težavam vodstva Šolskega centra Velenje ter dosegel, da je Ministrstvo za šolstvo, znanost šport in mladino odobrilo odprodajo šolskih delavnic podjetju Gorenje d.d.
-	Na željo Obrtne zbornice Slovenije sem posredoval pri Agenciji za zavarovalni nadzor in pri Ministrstvu za finance, da smo na skupnem sestanku ugotovili zadržke za potrditev pokojninskega načrta obrtnikov. Na Odboru za finance smo obravnavali številne zakone (Zakon o davku na dodano vrednost, Zakon o trošarinah, Zakon o izvrševanju proračuna itd.).
-	Na Odboru za zunanjo politiko smo obravnavali in dajali mnenje k sporazumom med Republiko Slovenijo in med različnimi državami. Med pomembnimi dokumenti bi rad opozoril na Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo za področje kulture, šolstva, znanosti in športa. To je pomemben dokument za izboljšanje bilateralnih odnosov med obema državama.
-	Na Odboru za šolstvo, kulturo, znanost in šport sem bil aktivno vključen pri spremembah Zakona o medijih. Zaradi nerazumevanja problematike lokalnih, regionalnih in študentskih programov sem aktivno sodeloval pri vložitvi amandmajev. Na odboru sem poudaril, da so programi, ki jih zakon navaja kot programe posebnega pomena, tudi opravičeni do konkretnih finančnih pomoči.
Na odboru smo obravnavali in v Državnem zboru sprejeli Zakon o knjižničarstvu. Obravnavali smo tudi spremembo Zakona o osnovnem šolstvu, srednjem šolstvu in Zakona o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja. Nobene od predlaganih sprememb, ki jih je predlagal poslanec Franc Pukšič, nismo sprejeli.
Navedel sem le delček dela, ki sem ga opravil v času trajanja funkcije poslanca Liberalne demokracije Slovenije v Državnemu zboru.
Prometni kotiček
Matjaž Cesar
Kot vedno doslej smo tudi v prejšnji številki Lista srečno prevozili prvo črno točko. To je bilo veliko križišče, kjer se križajo ceste iz smeri Šoštanja, Velenja in Mozirja ter Šmartnega ob Paki.
Torej se sedaj že veselo peljemo po dokaj široki, vendar zelo slabi cesti proti Šoštanju. Nekako najbolj priporočljiva hitrost na njej je okoli 70 do 80 km/h, kljub temu da je dovoljena 90 km/h. Ko uspemo prevoziti edino semaforizirano križišče pri premogovniku, pridemo na prvo kritično točko, kjer se na našo glavno cesto priključi stranska industrijska cesta, ki vodi do mini podjetniške cone in na deponijo premoga in pepela.
To malo križišče niti ni označeno s prometnimi znaki.
Je pa pred in za njim postavljena obilica prometnih znakov, ki nas opozarjajo že na naslednjo črno točko (nezavarovani industrijski železniški tir), ki je oddaljen okoli 250 metrov. In vendar se na tem malem križišču vsakodnevno dogajajo prav nevarne situacije, kjer mnogim voznikom le nekako uspe preprečiti nezgodo.
Napake na tem križišču so: ni označeno s prometnimi znaki, ki bi opozarjali na nevarnost, iz smeri Šoštanja nima pasu za zavijanje v levo in most, na katerem je stranska cesta, je preozek za srečevanje dveh osebnih vozil, kaj šele avtobusov in tovornih vozil. Če se tovorno vozilo pripelje iz smeri Velenja in zavija na most, mora zaradi preostrega izvoza iz glavne ceste najprej zaviti na levi prometni pas in šele potem lahko prične z manevrom v desno. Večina domačinov nas je to že doživela in takšne situacije poznamo. Kaj pa tujci? Pa pojdimo dalje. Druga črna točka na poti proti Šoštanju je že prej omenjeni nezavarovani industrijski železniški tir in pa dolgi ovinek za njim. Križišče železnice in ceste je označeno z Andrejevim križem in utripajočo lučjo. Malce je bila nevarnost prometnih nesreč zmanjšana v času gradnje čistilne naprave v Termoelektrarni Šoštanj, ker je upravljalec ceste v času trajanja del zaradi bližine gradbišča omejil
hitrost na 70 km/h. Upam, da te prometne omejitve sedaj, ko so dela končana, ne bo odstranil in bo le-ta ostala, predvsem pa, da se je bomo vozniki držali. Pred leti, ko na tem ovinku še ni bilo hitrostne omejitve, so se dogajale prometne nesreče kot na tekočem traku, pod katerim cesta teče. Kar nekaj se jih je končalo z zelo hudimi posledicami in tudi s smrtjo. In kaj je sedaj tisto, na kar vas želim tukaj opozoriti.
Če prihajamo iz smeri Velenja, na nas preži nevarnost v tem, da nam predvsem na malce starejših vozilih ob prehodu čez železniški tir zaradi dotrajanih amortizerjev poskočijo kolesa in je stik vozila s tlemi v ovinku, ki sledi, zelo slab, kar lahko ima za posledico drsenje ali v najslabšem primeru vrtenje vozila okoli njegove osi. (Poglejte si posledice na varovalni ograji, ki ščiti zid okoli termelektrarne.) Ko pa je smer naše vožnje iz Šoštanja proti Velenju in po dolgi ravnini mimo termelektrarne privozimo do ovinka, še nikoli, kljub prometnim znakom, nismo pomislili, da obstaja možnost, da nas za nepreglednim ovinkom čaka stoječa ovira v obliki tovornih vagonov ali lokomotive na železniškem tiru preko ceste. Dejali boste: Saj to pa ni dostikrat. Ravno v tem je največji problem. Če bi se ta situacija dogajala pogosto, potem bi zanjo vedeli in jo tudi pričakovali, bili bi previdnejši. Tu je sedaj pomembno še nekaj. Če je glavna ovira na cesti samo vlak, imamo od vidne točke ovinka, do njega približno 80 metrov razdalje. Če pa se je nekaj voznikom le uspelo ustaviti, je potem ta razdalja lahko mnogo krajša in se vam to prav gotovo ne bo posrečilo, kajti v tem primeru imate zelo malo časa in metrov na razpolago, da ustavite ali vsaj zmanjšate hitrost svojega vozila. Zaradi tega sem že pred letom in pol podal predlog za postavitev dodatne opozorilne luči na konec ravnine pred ovinkom, ki bi to veliko nevarnost odpravila.
Le upamo lahko, da bo morda to pisanje premaknilo odgovorne ljudi in se bosta ti dve točki vsaj delno, če že ne v celoti, uredili in nam ter njim omogočili varnejšo vožnjo.
SLS «ISKD
Slovenska ljudska stranka
Vodstvo občinskega odbora SLS+SKD slovenske ljudske stranke Šoštanj je v nedeljo, 1. aprila, ob 10. uri pripravilo v sejni dvorani Občine Šoštanj redno letno konferenco. Po uvodnih taktih frajtonarice je o delovno predsedstvo začelo s konferenco. V skladu s statutom stranke in dogovorom ob združitvi občinskih odborov SKD in podružnice SLS Šoštanj je bila letošnja konferenca tudi volilna. Konference so se poleg članov udeležili tudi minister za promet - g. Jakob Presečnik, župan Občine Šoštanj - g. Milan Kopušar, predstavniki občinskih odborov SLS+SKD slovenske ljudske stranke iz Velenja in Šmartnega ob Paki, predsednik občinskega odbora Nove Slovenije - krščanske ljudske stranke Šoštanj - g. Drago Koren. Kljub poslanemu vabilu se zbora ni udeležil noben predstavnik občinskega glsila - Lista občine Šoštanj. Poročila so podali predsednik občinskega odbora SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Šoštanj, g. Marjan Jakob, blagajnik in nadzorni odbor. Predsednik je orisal pot odbora od združitve v sredini lanskega leta in formiranja organov novega občinskega odbora. Ob prvih korakih po združitvi se je hitro pokazalo, da so si nekateri delovanje združene stranke predstavljali drugače in je prišlo v vodstvu stranke do razcepa in odhoda nekaterih
članov. Na volitvah poslancev v državni zbor je stranka dobila bolečo klofuto z zelo slabim volilnim rezultatom, ki mu je v veliki meri botrovala tudi kmetijska politika z uvajanjem novega sistema subvencij. V letošnjem letu v začetku meseca marca je bil v Murski Soboti kongres stranke in izvoljeno novo vodstvo. Kongresa sta se udeležila tudi dva predstavnika iz Šoštanja. Predsednik je prisotne seznanil tudi z novim finančnim poslovanjem stranke za občinske odbore. Ves plačilni promet in vodenje financ izvaja centrala na sedežu stranke v Ljubljani, kar naj ne bi vplivalo na razpolaganje s sredstvi, ampak samo omogoča natančnejše vodenje in izdelavo računovodskih poročil.
Prisotni gostje so pozdravili navzoče in bili na voljo za odgovore na vprašanja. Kar nekaj vprašanj je dobil minister za promet g. Jakob Presečnik v zvezi s cesto Šoštanj - Črna. Zadevala so asfaltiranje makadamske ceste, plaz pri Anželaku, obnovo asflata proti Zavod n j am.
Pred volitvami so prisotni člani najprej razrešili stare organe in predsednika.Volitve novega upravnega odbora in blagajniškega nadzora je izvedla volilna komisija. V skladu s sklepom bivšega upravnega odbora je nov upravni odbor enajstčlanski. Na prvi seji morajo izmed teh izvoliti predsednika občinskega odbora. Predsednik bo predlagal tajnika, ki ga mora nov upravni odbor potrditi.
Konferenca se je končala v prijateljskem klepetu pred dvorano.
Peter Turinek
VRTIČKARSTVO
V želji po uresničevanju zastavljenih ciljev različni ljudje ubiramo različne poti. Seveda jih ubiramo po lastnem prepričanju, za katerega mnogokrat mislimo, da je edini pravi, zato se nam zdijo poteze ostalih nerazumljive ali celo napačne. Ti pristopi se poznajo tudi na sejah občinskega sveta, kjer vsakdo na osnovi potreb in interesov lastnega kraja uveljavlja svoje cilje. Mnogokrat dobim občutek, da smo vrtičkarji, ki smo zatopljeni vsak v svoj kotiček, ki nekje bolj uspeva, drugje manj. Kako bo pogled na celoten vrt izgledal od daleč, pa ni več naš problem. Vendar v tej ozkosti postajamo ranljivi in neprepoznavni, kar mnogi lahko s pridom izkoriščajo. Pred nedavnim sem kolegici omenil svoje nestrinjanje s poskusi preimenovanja naše doline, ki so se sedaj že razširili tudi na obrobno hribovje. Dejala mi je , da sem malenkosten, saj je ja vseeno, kako se imenuje. Morda za njo, za mene gotovo ne in prepričan sem, da tudi večini ostalih ne. Takim poizkusom preimenovanja se je uprlo tudi Planinsko društvo Šoštanj, kot pravni naslednik šaleške podružnice Slovenskega planinskega društva. Temperaturo je dvignilo vprašanje, ali Šaleška planinska pot sploh še obstaja, kajti na geografski kart,i izdani leta 1999 se od Šentvida do Kozjaka že razprostira Velenjsko hribovje. Kakor v primeru poskusa preimenovanja Šaleške doline v Velenjsko kotlino tudi tu nihče ne ve, kdo je naročnik spornih preimenovanj. Seveda, mi bomo ostali zvesti naši Šaleški dolini, v kateri bo očitno Šoštanj postal njeno glavno mesto. Morda bodo oznake meja naše občine pomagale pri zmanjšanju apetitov, nam pa bodo ob spoznanju njene velikosti nedvomno vlile več samospoštovanja. Res, da so to za mnoge majhne stvari obrobnega pomena, vendar je prav iz njih sestavljena celota. Zato bo zanimiv razplet usode prostorov nekdanje pošte, za katere se je očitno že pričel boj. Prva je pohitela s predlogom svetnica Tinauerjeva, ki meni, da je že skrajni čas, da občina pridobi nazaj poročno dvorano, ki bi lahko služila tudi županu za protokolarne dejavnosti. Iz reakcije mnogih članov sveta je bilo ob predlogu razbrati odobravanje. Sam vidim v tem tudi možnost postavitve dela zbirke kiparja Ivana Napotnika, ki skrbno varovana čaka na svojo postavitev. Če bomo v poročni dvorani videli kaj več kot le pipkanje po Šoštanju, imamo
lepo možnost približati občino ljudem in jim povečati čut njeni pripadnosti. Močan interes za te prostore izkazuje tudi Šaleška kmetijska zadruga, ki se očitno še ne more odločiti, kaj s praznimi prostori na Trgu bratov Mravljak. Menim, da bo potrebno dilemo, kaj je donosno in kaj ne, v tem primeru premostiti in dati prednost tistim stvarem, ki nas delajo meščane in občane.
Seveda pa je odločitev predvsem v županovih rokah, ki bo v poplavi interesov poskušal najti pravilno odločitev.
Danilo Čebul ml.
KO ZB NOB
V začetku marca 2001 je predsednica KO ZB Skorno, Florjan, Bele Vode gospa Ana Vrabič sklicala redno letno skupščino KO ZB NOB na kmečkem turizmu Pirečnik v Skornem. Skupščine se je udeležilo okrog 50 članov,od teh največ rednih starih, manj pa tudi pridruženih članov.
Najprej je predsednica predlagala dnevni red, nato pa obnovila dejavnost KO ZB v preteklem letu. Dejala pa je, da je članov iz leta v leto manj, da KO ZB težko dela pa tudi pomanjkanje finančnih sredstev. Tudi lokalna skupnost (občina) KO NOB nič ne pomaga, je dejala.
Kljub finančnim težavam, ki jih pestijo, pa je le-ta v preteklem letu naredila veliko.
Skrbela je za spomenik padlim borcem NOB v Skornem, člani pa so obiskali tudi najstarejše občane in jim izročili skromna darila, prav tako je KO ZB plačala enemu članu zdravljenje, seveda pod določenimi pogoji. Gospa predsednica je že predstavila program dela za leto 2001, ki pa je podoben programu preteklega leta.
Skupščine se je udeležil tudi predsednik KO ZB Šoštanj, gospod Medved, tajnik KO ZB g. Bogo Gnezda, predsednik KO ZB Vinska Gora Ivan Jovan ter predsednik KS Skorno Florjan Valter Pirtovšek. Predsedniki KO ZB so spregovorili o pomenu delovanja borčevskih organizacij, medtem ko je predsednik KS Skorno Florjan v malo daljšem govoru poudaril, da bo KS Škorno Florjan pomagala vsem, ki skrbijo za spominska obeležje osvoboditeljev naše domovine.
V P.
Intervju z Marjanom Jakobom, direktorjem Kmetijske zadruge Šaleška dolina in Mlekarne Celeia
Sest let izgubljenih priložnosti
c
e človek v Šoštanju reče zadruga, se spomni na Vas in obratno. Kako ste pravzaprav zajadrali v kmetijske vode?
Prihajam iz družine, za katero lahko rečem, da so bili po očetovi strani vsi moški rudarji. Živeli smo v Prelogah in nismo imeli toliko zemlje, da bi lahko živeli od kmetovanja. Vendar je mama, ki je koreninila v Osredku blizu Podsrede, prišla iz številčne družine in je odrasla na veliki kmetiji. Tam pa sem vzljubil kmečko delo in vse, kar je s tem povezano. Zato odločitev, kam po osnovni šoli, zame ni bila težka. Sel sem na srednjo veterinarsko šolo v Ljubljano, po končani srednji šoli pa kljub želji, zaradi spleta okoliščin, nisem nadaljeval na veterini, ampak sem šel študirat agronomijo.
S kmetijstvom v Šaleški dolini sem se srečal že pri diplomi, saj sem si za temo naloge izbral tri, takrat najbolj propulzivne kmetije, in sicer Arliče iz Škal in obe kmetiji Ročnik iz Zavodenj.
Iz šole ste prišli naravnost na kmetijsko zadrugo Šoštanj?
Leta 1980 v sistemu samupravljanja zadruge niso bile organizirane kot danes. Jaz sem prišel v Šoštanj ravno v času reorganizacije Erinega TOZD-a Kmetijstvo v TOK Kmetijstvo, ki je v tej obliki obstajala do leta 1991. Takrat smo se po novem slovenskem zakonu o zadrugah reorganizirali v zadrugo Šaleško dolino, ki je obdržala svoj sedež v Šoštanju, drugače pa deluje na celotnem območju današnjih občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Kmet zemlje ne podarja
Kolikor vem, ste imeli z Ero kar nekaj trdih pogajanj o delitvi premoženja oziroma napremičnin?
To smo rešili. Moram pa reči, da ljudje relativno slabo poznajo naravo zadružne lastnine, o kateri ne moremo govoriti ne kot o zasebnem kapitalu, združenem v neki organizaciji, niti kot o državni lastnini. V primeru likvidacije naše zadruge bi naša lastnina prešla v poseset Zadružne zveze Slovenije in ta bi jo oddala šele v primeru, da bi se na tem prostoru in po volji tukajšnjih kmetov organizirala neka nova zadruga-
Po tem principu je zadruga Šaleška dolina postala tudi naslednica zadruge NAPROZA, ki je bila likvidirana leta 1953. Kot zanimivost lahko povem, da je 1/3 njenega premoženja pretopljenega v spomenik padlim borcem, ki stoji tukaj na Trgu Svobode, kjer je tudi naš sedež. Nam je po teh načelih pripadel v last objekt na Trgu bratov Mravljakov 6, nekdanji "potrošnik", saj je po zakonu o denacionalizaciji ta objekt prešel v last Zadružne zveze Slovenije in ta ga je predala nam po prej opisanem načelu.
Ko sva ravno pri tej hiši: nazadnje je zaživela, ko je bila v njej "Basistova gostilna". Sedaj pa sameva. Kakšne namere imate z njo?
Mi smo zelo zainteresirani, da bi ta objekt spravili v življenje, vendar želimo zadevo rešiti kompleksno. Zato smo občini že pred časom izkazali interes za odkup celega objekta desno od podhoda med bivšo železnino in trafiko. Mislim, da v Šoštanju ne rabimo "pajzlcev", temveč večje, zaokrožene komplekse. Objekte bi lahko še nadgradili in tako pridobili prostor za kvalitetna stanovanja. Tako bi vračali življenje v trg in ves Šoštanj, kar je po mojem mnenju osnovni pogoj za ponovni razcvet mesta.
Toda tega se ne moremo lotiti prej, da se bo v resnici začel izvajati projekt ureditvenega načrta tega dela mesta, pri čemer je potrebno nujno in hitro pristopiti k izgradnji načrtovane cone TUŠ. Mi ne moremo aktivirati svojih prostorov v skladu s svojimi interesi, če ni zagotovljen dohod do njih s sedanje zadnje strani iz območja TUŠ. Mi že sedaj, čeprav tega nočemo, povzročamo zastoje na trgu, ker drugače pač ne gre.
Občini smo predlagali tudi ustanovitev skupne stanovanjske zadruge, a zaenkrat ostajamo zgolj pri naši pobudi.
Zdi se, da res veliko energije vlagate v ta lastninska vprašanja. V mislih imam tudi posestvo v Ravnah in nenazadnje tudi sadovnjak ob Celjski cesti v Velenju, kjer ste ravno prenovili del nasada, Mestna občina Velenje pa je očitno trdno odločena tam zgraditi hiše za premožne meščane.
Posestvo v Ravnah po mojem mnenju ni več ogroženo v smislu, da bi ga morali vrniti. Izračuni namreč kažejo, da so nepremičnine, ki so bile stvar denacionalizacijskega zahtevka Vošnjakov zaradi vlaganj danes 30 % več vredne kot v času, ko so bile podržavljene. To pa pomeni, da jih ni potrebno vračati v naravi, ampak bi naj upravičenci dobili
odškodnino v obliki vrednostnih papirjev. Na tem območju je zadruga tudi odkupila Lepovo kmetijo in je tako to posestvo lepo zaokroženo.
Kaj pa sadovnjak v Velenju?
Bojim se, da gre v tem primeru za prevelike apetite velenjske oblasti. Nas nihče še ni nič vprašal, čeprav so bile razgrnjene strokovne podlage za pozidavo tega sadovnjaka, vendar smo mi nanje dali pripombe.
Res je, da je v končni fazi mogoče vsako stvar ali nepremičnino prodati, toda mi smo zadevo že ocenili in mislim, da bo potencialne kupce minilo veselje, ko bodo izvedeli za ceno. Treba je vedeti, da ne govorimo samo o 7,5 ha zemljišča, ampak gre za sadovnjak, kjer je letni donos od 45 do 55 ton jabolk na hektar in se pri prodaji upošteva 40-letni pridelek, ko gre za površine trajnih nasadov. V primeru prodaje bo prišlo tudi do ukinjanja delovnih mest, tako direktno kot indirektno.
Sicer se pa čudim, zakaj hočejo v Velenju sedanjo celjsko vpadnico, ki pozdravi obiskovalca z zelenjem, spremeniti v betonsko ulico. S tem sami negirajo koncept Velenja kot mesta v zelenju.
Poti in stranpoti v kmetijstvu
Te dni (intervju je bil narejen 10. 4., op. p.) je država odprla možnost transporta živine in mesa iz vzhoda na zahod Evrope? Pa tudi sicer smo se v zadnjem času, ko je prišlo do eskalacije slinavke in parkljevke v Angliji, že kar navadili dnevnih poročil o tej nevarni bolezni, ki grozi celi Evropi?
Nobena skrivnost ni, da v tem zadnjem ukrepu stroka v Sloveniji ni enotna. Pridružujem se tistim, ki tega ukrepa ne podpirajo. Dejstvo je namreč, da je to bolezen zelo težko krotiti.
Če bi se, bognedaj, slučajno zgodilo, da bi nas prizadela ta bolezen, bi bila to totalna katastrofa za slovensko kmetijstvo. Zato se mi zdi, da je takšno tveganje preveliko.
Po drugi strani pa bi se morali zavedati, da bi Slovenija lahko postala pomemben vir zdrave prehrane, ki je danes vse bolj iskana in cenjena. Če se bomo znali ubraniti pred boleznijo, bomo ohranili naše kmetijstvo brez velikih državnih intervencij in dostop bomo imeli na vsa zahtevna evropska tržišča.
Bolezni, ki se pojavljajo, vključno z BSE, imajo tudi pozitivne učinke na slovensko kmetijstvo, saj so mnogi govorili, da smo predragi in da je mogoče vse kupiti na zunanjih trgih za neprimerno nižjo ceno. Dolgo pa ni nihče razmišljal o kvaliteti industrijsko pridelane hrane. Te bolezni so osvestile mnogo potrošnikov.
Za primer naj povem, da je Kmetisjka zadruga Šaleška dolina zaradi bolezni "norih krav" zabeležila samo 10 % upad prodaje govejega mesa, kar je zelo ugodno v primerajvi s povprečjem okoli 30%, ki ga beležijo drugod.
Toda mi smo to dosegli z zaupanjem kupcev v naše proizvode, saj jim jamčimo, da je govedina, ki jo prodajamo, prirejena v Šaleški dolini in v naših prodajalnah boste našli natančne in konkretne podatke, od kod prihaja meso.
Ali torej menite, da pri nas zaradi pojava teh bolezni v Evropi ni potrebno razmišljati o spremembi kmetijske proizvodnje v samih temeljih?
Problem, zakaj se naši kmetje ne morejo kosati z evropskimi, ni v kvaliteti, ampak je ključni problem v velikosti kmetij.
Slovenija ni nikoli pridelovala hrane tako industrijsko, kot na primer Nizozemci, ki sicer pridelajo za oko res lepo hrano, toda kdor je kdaj videl njihov način pridelave, je lahko ugotovil, da v njej ni več ničesar naravnega. Nekateri pri nas so zato menili, da kmetjstvo nima prihodnosti. Zdaj kaže, da je ravno to naša prednost, če jo bomo le znali izkoristiti. Mi danes več kot v Evropo izvažamo na jug, kjer dosegamo nizke cene. Če bomo pa mi morebiti tudi na račun intenzivnosti stopili korak nazaj k bolj naravni pridelavi hrane, se nam za tržišča ni treba bati.
Videti je, da niste najbolj navdušeni nad slovenskim projektom vstopanja v Evropo?
Res nisem. Jaz sem evroskeptik in menim, da bo takšna pdločitev, vsaj kar se kmetijstva tiče, prej škodljiva kot koristna. Evropski standardi v kmetijstvu so se izkazali za napačne, naše kmetijstvo pa lahko uničijo. Mi bi morali imeti pred očmi nekaj tistih evropskih držav, ki se usmerjajo v ekološko kmetijstvo.
Če takšno kmetijstvo povežemo s turizmom, nam ne bo treba razmišljati, kako bomo izvažali za devize,
ampak bi veliko teh deviz tujci prenesli k nam. Slovenija je zaradi svoje raznolikosti, urejenosti in zelenja res privlačna turistična dežela. Menim, da bi morali delovati v tej smeri, ne pa nekritično prevzemati evropske standarde, saj je na kmetijstvo vezanih več panog. Poglejte, kaj se je zgodilo v Angliji. Zaradi krize v kmetijstvu jim propada turizem. Ljudje so se v tem pogledu precej osvestili in to je velika primerjalna prednost Slovenije. Z vstopom v EU pa se lahko ta prednost stopi v evropskem povprečju.
Vrniva se malo v domače slovenske loge, kjer je pred kratkim počilo na relaciji kmetje - mlekarne. Vi ste direktor kmetijske zadruge in mlekarne. Kako ste uspeli usklajevati različne interese ene in druge strani, saj je bilo očitno, da v "mlečnem štrajku" ni bilo slišati ne o kmetih ne o mlekarjih s celjskega področja?
Morda res ni bilo slišati o nas, vendar je dejstvo, da smo pri razrešitvi odigrali odločilno vlogo ravno mi, v Mlekarni Celeia. Pri nas kmetje in mlekarna nimamo, kot menite, tako različnih interesov. To pa je posledica lastništva, saj naša mlekarna ni v lasti nekega "nekmetijskega" kapitala, ampak so lastniki zadruge. Mlekarna Celeia je hudo krizo preživela leta 1992 in danes njena prioriteta ni dobiček, kot je to primer v Ljubljanski mlekarni, katere večinski lastniki nimajo nobene povezave s kmetijstvom in jih zanima le profit. Cilj naše mlekarne (in lastnikov) je zato najprej odkup in prodaja mleka, potem vlagamo v razvoj, da smo lahko na trgu konkurenčni in
je tako v tej strategiji dobiček šele na tretjem mestu. Če bi torej štrajakali "naši" kmetje, bi štrajkali proti
sebi.
"Mlečni štrajk" so dejansko zakuhale Ljubljanske mlekarne, ki se po uvedbi tržnega reda za mleko in umika države iz cenovne politike mlekarstva niso držale dogovorjenih odkupnih cen v prvih treh mesecih letos. Po svoje pa je krivo tudi ministrstvo za kmetijstvo, ki se je prehitro umaknilo iz pogajanj, ki so bila od začetka zasnovana v preširokem krogu. Če bi se Ljubljančani, ki obvladujejo 60% tržni delež v Sloveniji, držali dogovorov, tudi nam, ki smo se le-teh držali, ne bi bilo potrebo postavljati novih cen. Mi smo se odločili za dvig odkupne cene za 4,8 %, kar je v bistvu polovica lanske inflacijske stopnje in ko je bil takšen sporazum dosežen pri nas, je ta obveljal tudi za druge.
Politika kot orodje
Poleg vrste nalog in funkcij ste vsaj deset let že opazni v politiki, tako v stranki, ki je zrasla iz interesov kmečkega stanu, kot tudi v delovanju predstavniških organov, prej občinske skupščine in zdaj občinskega sveta. Kako usklajujete politične interese s profesionalnimi aktivnostmi?
Sam sebe nisem nikoli smatral za politika. Politično se udejstvujem predvsem zato, da tudi v tej sferi skušam zagovarjati interese kmetijstva.
Poglejte, največja žrtev Šaleške doline je ravno kmetijstvo. V mislih pa nimam samo kmetijstva kot gospodarske panoge, ampak tudi okolje, kjer je
kmetijstvo možno. To je obrobje Šalšeke doline in to je, v primerjavi z mestom, v velikem zaostanku. Na žalost so tudi sedaj proračunska vlaganja večinsko namenjena mestu, obrobje pa je zapostavljeno. Pri tem pa pozabljamo, da ljudje, ki vztrajajo na teh območjih, kljub neprimerno nižjemu standardu in družbenemu "komfortu", skrbijo ne le zase, ampak za urejenost krajine in poseljenost, da tod ni ne pusto ne zanemarjano. Zato sem se kot predstavnik lokalnih vedno zavzemal za bolj intenziven razvoj obrobja Šaleške doline.
Zdi se mi, da ko govorite o mestu, ne govorite o Šoštanju, ampak o Velenju. V Šoštanju namreč ne beležimo razcveta v primerjavi z nekaterimi območji v njegovi okolici.
Res je. V Velenju so politiki dali mestu slogan : Velenje - mesto priložnosti. Šoštanju pa bi lahko rekli mesto zamujenih priložnosti. Čas teče, občino imamo, stanje v Šoštanju pa se ne spreminja. Nismo si znali izboriti tistega, kar bi lahko, da ne rečem tistega, kar nam pripada. Prihaja pa čas, ko bodo tudi velika državna podjetja, kot sta TEŠ in Premogovnik, v novih pogojih gospodarjenja veliko teže pomagala lokalnim skupnostim. Lahko bi rekel, da je po 6 letih nove Občine Šoštanj edina večja pridobitev občina sama. Drugih bistvenih sprememb ni zaznati.
Kje so po vašem vzroki za takšno stanje?
Preveč smo se ukvarjali sami s sabo in nismo znali najti skupnega jezika o tem, kaj je potrebno in na kakšne način to doseči. Pri lokalnih politikih je pogosto prevladoval interes njihovih strank v Ljubljani, ne pa interes in potrebe Občine Šoštanj. V dobrih in uspešnih podjetjih je pa tako, da tudi če navznoter razmere niso urejene, tako kot je treba, tega navzven ni potrebno kazati oziroma je potrebno strniti vrste, ne glede na notranje razmere, vedno ko se zastopa interese lokalne skupnosti navzven, predvsem proti državi.
Premalo se zavedamo, da nam nihče ne bo ničesar prinesel na krožniku. Vedno teže bo. Treba se je tudi zavedati, da se Šoštanj gospodarsko še dolgo ali pa nikoli več ne bo vrnil na raven regionalnega centra. Zato je meni veliko bliže ideja Šoštanja kot podeželskega mesta, ki bi s takšnim statusom lahko participiralo pri tistih razvojnih sredstvih države in Evrope, ki so namenjena za razvoj podeželja.
Vse priložnosti pa menda še niso zapravljene?
To je res, vendar je res tudi to, da jih ni več veliko! Če bomo zamudili še eno, to je hitro ureditev obrtne cone TUŠ in vsega, kar lahko to prinese za sabo, potem Šoštanj še dolgo ne bo zgubil statusa demografsko ogroženega kraja. No, tu pa brez pomoči pravega in zavzetega znanja ne bo šlo. Treba bi bilo postaviti ustrezno majhno ekipo kvalitetnih strokovnjakov za koordinacijo in se nemudoma lotiti zadeve. To se mi zdi v tem času za Šoštanj najbolj pomembno.
Zadruga, ki jo vodite, deluje na območju vseh treh občin, ki so nastale iz nekdanje Občine Velenje. Kako ste zadovoljni s sodelovanjem posameznih občin oziorma z njihovim odnosom do kmetijstva, gledano predvsem skozi proračunski delež, ki ga posamezne občine namenjajo tej panogi?
V tem pogledu smo zelo zadovoljni z Občino Šmartno ob Paki, malo manj z Občino Šoštanj, razočarani pa z Mestno občino Velenje, saj njihovo finančno podporo kmetijstvu lahko merimo v promilah. Za primer naj ilustriram takole. Občina Šentjur, ki je primerljiva z Občino Šoštanj, namenja v proračunu kmetijstvu 26 milijonov tolarjev letno, šoštanjska pa približno 10 milijonov manj. Mestna občina Novo mesto, ki je primerljiva z Mestno občino Velenje, pa namenja kmetijstvu 100 milijonov letno, velenjski proračun pa odmeri kmetijstvu le od 3 do 5 milijonov.
Moram poudariti, da ne govorim o tem, da bi ta sredstva morala dobiti zadruga, ki jo vodim, ampak bi bilo prav, da bi za naše območje ta sredstva vlagali preko kmetijsko svetovalne službe, ki bi tako lahko razvijala specifične kmetijske programe za Šaleško dolino, da ne bi koga skrbelo, da bi ta denar šel izključno zadrugi.
Gospod direktor, ali bi pili mleko Ljubljanskih mlekarn?
Jaa ... bi... če ne bi bilo celjske mlekarne.
Peter Rezman
J
- praznik dela
Prvi maj
I oko na srce! Veliko več smo si obetali od današnje ankete. Priznavamo, da smo najprej želeli za eno mizo povabiti nekaj delavcev in sindikalis-I tov, ki bi malo pokramljali o vrednotah, za katere nekateri mislijo, da jih ne bi smeli več priznavati samo zato, ker naj bi bile ostanek prejšnjega režima.
Ali je delo vrednota? Če sledimo ljudski modrosti, "da se je treba učiti, če ne bo treba delati", dela ni kaj prida. Toda druga modrost pravi, da "brez dela ni jela" in najbrž je ta bolj modra kot prejšnja.
No, okrogle mize tudi zaradi volonterske narave nastajanja tega časopisa nismo uspeli organizirati, a kot vidite, tudi pri anketi nismo bili uspešni. Še najbolj me je presenetilo, da nismo uspeli dobiti prvomajskega teksta za naslovnico, čeprav smo ga iskali od precej "zagnanega" sindikalista. Ni šlo. Očitno se ljudje še vedno bojijo povedati, kar mislijo.
Vprašajmo se zakaj!
Mi smo naslovni članek rešili z "delovno'zmago", ki so jo 17. aprila oznanili v TEŠ, grenak priokus pa vseeno ostaja.
Kljub temu:
vsem našim bralkam in bralcem iskrene čestitke ob prazniku dela! Nenazadnje vsi živimo od svojega dela. Takšnega in drugačnega!
V imenu uredniškega odbora
Peter Rezman
MOJ PRVI MAJ
Vera Vršnak
Po poklicu sem trgovka in svoje delo opravljam že polnih devetnajst let. Ne samo, da sem vseskozi v tem poklicu, tudi podjetja nisem menjala nikoli. Pravzaprav so se menjala sama, saj smo iz prejšnje Doline v lanskem letu prešli v Ero. Kot trgovka delam na različnih delovnih mestih in ne bi mogla reči, da mi je katero bolj všeč. Odkar sem zaposlena, je bilo na področju trgovstva veliko sprememb. Največja sprememba se mi je zdela uvedba računalnikov, ki je predstavljala kar nekaj truda, da smo jih trgovke obvladale. Nekaj časa sem delala v manjši trgovini, kjer je bilo več domačnosti in v preteklosti tudi več časa za klepet. Mogoče je bilo to dobro, mogoče pa tudi ne, saj prevelika domačnost menda tudi škodi. Vsaj tako pravijo. Jaz tega ne pogrešam, pogrešam pa, da mi ostane premalo časa za stranke. Delam v Blagovnici na oddelku z živili, trgovk nas je manj kot prej in res ni časa za kakšen daljši klepet s kupcem. Kar se drugih sprememb tiče, sem jih dobro sprejela. Delovni čas je v tej trgovini res malo neprijeten. A se tudi tega navadiš. Kadar sem v službi dopoldan, delam od 06.00 do 15.00 ure, kadar pa sem popoldan, pa od 14.30 do 23.30 ure. Tako delam šestkrat zapored in nato imam tri dni prosto. Se pa takrat bolj sprostim in posvetim svojim potrebam. Kar se sindikata tiče, moram priznati, da ga poznam bolj od daleč. Slišim za prireditve, skupne pohode in izlete, zaposleni imamo tudi popust pri kopanju in menda tudi pri smučanju, a ker se za te zadeve ne zanimam toliko, jih ne bi mogla niti pohvaliti niti pograjati. Prosti čas raje preživljam z družino in tudi za prvi maj ga bo nekaj tudi zame. Zadnjega aprila in 1. maja še delam, nato pa imam k sreči prosto, tako, da bomo šli najbrž na morje. Ne bi mogla reči, koliko se je spremenil položaj delavskega razreda. Rečem lahko samo to, da so spremembe pač del našega življenja in se jih je
treba navadit ter jih sprejeti. Za praznike želim vse lepo našim kupcem in svojim sodelavcem.
Marjan Dedič
Okrog dvajset let sem delal na Rudniku v klasirni-ci. Tam se je delalo vse sobote in še ob nedeljah prva izmena. Nekaj časa smo premog nalagali tudi za Avstrijo. Dela je bilo skratka vedno zadosti. Ker imam doma kmetijo, sem se želel posvetiti kmetovanju. Pa ni šlo. Preveč je treba dati in premalo pridelaš, zato sem se spet zaposlil, tokrat pri PUP-u. Zdaj sem smetar tu v Šoštanju. Delo mi je všeč, čeprav morda kdo tega poklica ne ceni. Jaz ga, zato upam, da ga bom še naprej opravljal vestno in pridno. Časi so drugačni kot včasih. Službo je težko dobiti in ko jo imaš, se je je treba držati. Včasih nismo praznik prvi maj kaj bolj slavili kot zdaj. Mogoče se motim, govorim o svojih občutkih. Prav je, da imamo delavci svoj praznik, čeprav pa vemo, da je položaj delavcev danes precej drugačen kot pa dvajset let nazaj.
N.N. (ime in priimek v uredništvu)
Prvi maj kot mednarodni simbol solidarnosti delavskega razreda, tako pri nas kot tudi drugje v Evropi in svetu nima več pravega pomena. Že v devetnajstem stoletju so si delavci izborili 8 urni delavnik - v ta spomin naj bi bil praznik. Pa poglejmo dandanes, kakšen je naš delavnik. Res je, tudi pred petnajst in dvajset leti, ali pa še nazaj nismo praznovali z demonstracijami, ampak s proslavami kot spomin na čikaške delavce, ki so si krvavo izborili ta praznik, a praznovali smo in to, s ponosom. Danes te je pa sram reči, da si delavec, ker
pomeni biti delavec, biti reven. Če se potegneš za svoje pravice ali oporekaš ukazom ti grozijo z delovno knjigo. Delavec kot tak ni cenjen, saj ti za vsako napako rečejo, da jih je na cesti dovolj, ki bodo pripravljeni narediti vse, samo, da imajo službo. To ni prav. To pomeni razvrednotenje človeka in tudi ni smisel sistema v katerem smo.
Peter Režen
Zaposlen sem v TEŠ kot vzdrževalec. Po mojem mnenju ima 1. maj enak pomen kot nekoč, žalostno pa je, da se ga zdajšnji delavski razred premalo zaveda in spoštuje, ter ga primerja s političnimi razmerami nekoč in danes. Tega praznika se odrekajo tudi tisti, ki so v prejšnjem sistemu imeli veliko koristi od tega. Menim, da tudi v šolah premalo povedo otrokom kaj ta praznik pomeni in kakšne je njegov pomen, vsaj po mlajši generaciji zaposlenih sodim tako. Socialni položaj delavcev včasih je bil boljši zaradi znanih razmer, delavec je bil bolj zaščiten, menežerske in vodilne strukture pa pozabljajo, da izhajajo iz prejšnjih časov in da so jih vzgojili in šolali delavci. Nekako imajo do delavskega razreda nekorekten odnos. Upam, da bom za 1. maja prost in bom šel na kakšen krajši izlet, lahko pa da bom tudi doma saj imamo manjše praznovanje. Še to naj dodam. Spomnim se ljudi, ki so imel za prvega maja rdeč nagelj v gum-nici - kot znak delavskega razreda, ne kot znak komunizma. Demokracija ni zmerjanje povprek ampak poslušanje in dialog različno mislečih ljudi. To ljudje pozabljajo, oziroma se še niso naučili.
N.N. (naslov v uredništvu)
Bila sem zaposlena v TUŠ-u, sedaj sem še brez dela, čeprav so nam “vse sorte obljubljali". Kaj meni pomeni prvi maj? Meni nič. Prvi maj bi moral biti praznik dela, nezaposleni pa nimamo ne dela, ne praznikov.
Vseeno bom šla tudi letos na Graško Goro, če bo lepo vreme.
Pisanka je segla v srce
Redkokdaj se kdo spomni na ljudi, ki so postavljeni na obrobje družbe bodisi zaradi svoje telesne ali pa duševne nerazvitosti. Pa vendarle so izjeme. Prav na dan, ko vsi govore o dobroti, sožitju in plemenitem duševnem življenju, seje kopica dobrih ljudi spomnila tistih, ki jim že obisk sam, kaj šele pisanka resnično veliko pomeni. Ideja se je porodila pri človeku, ki je že sicer znan po humanitarnosti. Vili Pečovnik, predsednik moto kluba Veteran iz Šoštanja, je kot pobudnik organiziral lepo nabiralno akcijo po dejansko celi Sloveniji. Temu plemenitemu dejanju so se priključili njegovi člani, prijatelji in pa tudi člani Turistično olepševalnega društva Šoštanj. Kar za cel kombi se je nabralo daril od različnih sponzorjev. In vsa ta darila so v obliki pisanke na velikonočni ponedeljek odpeljali v Črno na Koroškem. Tam je namreč center za usposabljanje in varstvo duševno in
telesno nerazvitih. Okoli dvesto petdeset, varovancev je sicer v tem centru, zaradi prazničnih izhodov pa jih je bilo prisotnih okoli sto. Težko pričakovana je bila napovedana pisanka za te ljudi. Pripravili so prostor z ozvočenjem in nestrpno čakali na ta dogodek. Člani Moto kluba in Turistično olepševalnega društva so po razvedrilnem programu s harmoniko na kratko opisali svoje delovanje. V pristni koroščini je varovance nagovoril g. Mitja Šipek in v monologu osvežil starodavni običaj obdarovanja s pisanko. Lepe besede je prispevala tudi Marjana Vilijeva sestra in pa Peter Radoja , ki je s svojimi knjigami obdaril osebje centra, ki opravlja tako humano delo. Na koncu je bil za vse dobrotnike aplavz res srčen in stiski rok in darila, izdelana v njihovih delavnicah, so poplačala ves čas in trud, ki so ga organizatorji žrtvovali. Kaj je lahko še lepšega v teh dneh žrtvovanja. In lahko si zamislimo, kako lepo je bilo pri srcih dobrim ljudem. To so resnični "botri" in prav je, če jim tako rečemo.
Pa pride policaj, pa kaj!
Prometna nesreča z materialno škodo
Dne 11.4. 01 ob 14.25 uri je bil dežurni policijske postaje obveščen, da je voznica osebnega vozila s svojim vozilom zapeljala s ceste na relaciji Šoštanj -Lajše. Policisti so na kraju ugotovili, da je voznica z vozilom zapeljala preveč na bankino in je zdrsnila v gnojno jamo. K sreči telesnih poškodb ni bilo.
Istega dne ob 17.55 uri je na policijsko postajo poklical občan in naznanil, da je voznik osebnega avtomobila trčil v obcestno ograjo v bližini lokoviškega mostu. Policisti so ugotovili, da je vzrok prometne nesreče neprimerna hitrost in se bo moral zaradi tega prekrška zagovarjati pri sodniku za prekrške.
Kršitev javnega reda in miru
Dne 9.4.01 nekaj pred polnočjo je na policijsko postajo poklicala občanka iz Topolšice in naznanila, da je k njej prišel bivši fant, ji razbil vrata in jo začel pretepati. Policisti so opravili razgovor z oškodovanko in ugotovlili, da gre za F. V. iz Šoštanja, ki pa je pred prihodom patrulje odšel. Zagovarjati se bo moral pri sodniku za prekrške.
Tatvina osebnega vozila, prometna nezgoda
Dne 18.3.01 se je na Policijski postaji Velenje zglasil občan in prijavil, da mu je neznani voznik z osebnim avtomobilom znamke Renault 18 poškodoval ograjo okoli njegove delavnice v Šoštanju. Policisti so pri zbiranju obvestil ugotovili, da je prometno nesrečo povzročil voznik mladoletnik E.l. iz Šoštanja. Pred tem je to vozilo ukradel. Pri zbiranju obvestil je bilo ugotovljeno, da so on in njegovi prijatelji M.V., D.L. in Z.A. iz Šoštanja, ki so prav tako mladoletniki in dobro poznani policistom, storili še več kaznivih dejanj na območju Šoštanja in v drugih bližnjih krajih.
OPOZORILO
Dne 26.4.01 bo potekal poostren nadzor v cestnem prometu na poudarku enoslednih vozil (motorna kolesa, kolo z motorjem, kolesa) na območju celotne celjske regije. Prihaja čas oz. sezona za vožnjo s temi prevoznimi sredstvi, ob tem pa se tudi poveča nevarnost prometnih nesreč s hujšimi posledicami. Ponavadi so ta prevozna sredstva neregistrirana, tehnično neizpravna, prav tako pa tudi vozniki vozijo vozila brez vozniškega dovoljenja in varnostne čelade. Če bodo policisti zaznali hujšo kršitev cestnih predpisov, bo voznik lahko ostal tudi brez prevoznega sredstva.
Od 1.5. do 15.5. bodo policisti Policijske postaje Velenje na celotnem območju PP Velenje z laserskim merilnikom hitrosti merili hitrost, zato previdno.
1. MAJ
PREJ IN	ZDAJ
KOMUNIZEM -	EVROPA-
NAŠA LEPŠA BODOČNOST!	NAŠA LEPŠA BODOČNOST!
Poletno krmljenje govedi
Vsaka sprememba krme in načina krmljenja, ki ni pravilno izvedena, vpliva na proizvodnjo tako krav molznic kot tudi govejih pitancev. Zato je pomembno, da jo izvedemo pravilno. Značilnost zimskega krmnega obroka je, da vsebuje 50 % in več suhe snovi in več kot 20 % strukturne vlaknine. V obroku, kjer prevladuje zelena krma, pa je le od 10 do 20 % suhe snovi in malo strukturne vlaknine. Vemo tudi, da se mikroorganizmi v vampu počasi prilagajajo na novo vrsto krme, zato jo moramo postopoma vključevati v krmni obrok. Prehod na poletno krmljenje s pašo ali na pokladanje zelene krme v hlevu mora trajati dva do tri tedne. Glede na sedanjo višino travne ruše bi na kmetijah, kjer se govedo pase, s postopnim uvajanjem paše v obrok že lahko začeli. Prve dni je čas trajanja paše le eno do dve uri dnevno ob dodajanju polnega zimskega obroka, nato pa čas paše postopno podaljšujemo. Če krmimo zeleno krmo v hlevu, jo prav tako začnemo krmiti v manjših količinah. K paši vedno dodajamo seno, uvelo travno silažo ali slamo, da zagotovimo strukturnost obroka. Zelena krma vsebuje za 13 do 15 I mleka energije in za okoli 20 I mleka beljakovin, zato je nujno dodati še energetsko bogato krmo, kot je koruzna silaža. Če te nimamo, obrok dopolnimo s koruznim zrnjem, ječmenom, pesnimi rezanci...S tem lahko dosežemo proizvodnjo od 25 do 28 I mleka na kravo. Spomladi vsebuje mlada paša ali prilast veliko beljakovin in obroka tudi z dodajanjem energetske krme ne moremo popolnoma izravnati. Nekaj beljakovin je še vedno v presežku. Zato maramo temu prilagoditi tudi vrsto krmil. Izberemo krmila z nižjo vsebnostjo beljakovin ( 12 -16%). Naenkrat jih lahko damo 2 do 2,5 kg. Ne smemo pozabiti, da je v zeleni krmi malo natrija, ki ga moramo dodati v količini 50 g dnevno. Primerno je, če imajo živali dostop do lizalnih kamnov. Pogosto se pojavi tudi pašna tetanija, ki je vzrok pomanjkanja magnezija. Izkoristljivost magnezija se namreč zmanjša zaradi velike vsebnosti kalija in beljakovin v zeleni krmi. Za preprečitev tetanije je priporočljivo dodajati tri tedne pred in tri tedne po začetku krmljenja z zeleno krmo mineralno vitaminsko mešanico, ki vsebuje magnezij. Absorbcijo magnezija izboljšuje tudi dodajanje sena, uvele travne silaže ali slame v obrok. Mlada zelena krma zaradi gnojenja vsebuje tudi veliko nitratov, ki slabo vplivajo na zdravje in reprodukcijo živali. Zato začnemo s krmljenjem zelene krme vsaj 6 tednov po gnojenju. Pozabiti ne smemo tudi na zatiranje parazitov, ki se lahko ob krmljenju zelene krme močno razširijo ( npr. veliki metljaj ) in povzročajo izgube v prireji mleka in mesa.
Ob tej priložnosti bi vas rada opozorila na obvezno vodenje evidenc o količinah mleka in mlečnih izdelkih, kar od vas zahteva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Evidenco o dnevno prodanih količinah mleka v mlekarno bo vodila zadruga kot organizator odkupa. Vse kmetije, ki redijo krave ( tudi krave dojilje !!! ), so dolžne voditi dnevne evidence doma prodanega ter doma porabljenega mleka v gospodinjstvu in za krmljenje telet. Obrazec za vodenje evidenc ter informacije lahko dobite na sedežu Kmetijske svetovalne službe, kmetijske zadruge ali pri svojem molznem kontrolorju. V začetku aprila prihodnje leto boste morali poročilo o proizvedenih količinah mleka poslati ministrstvu. Evidenco je potrebno voditi od 1 .aprila dalje, zato čim prej pridite po obrazce.
Lidija Diklič
KMETIJSKA
SVET0VAUVA
SLUŽBA
SLOVENIJE
NAŠI OBČANI
SMRTI
V času od 23.3. do 20.4.01 je umrl Janez ZAČNIK, Florjan 118.
KRSTI
Gregor, Jana, Katja, Maja, Teo, Viktorija, Matija, Leon.
Zdravilišče nas vabi z novo kvaliteto
Povpraševanje raste
decembra je bil bazen nared. Površine bazenskega kompleksa zavzemajo zdaj neprimerno večji prostor kot prej. Poleg prejšnjega bazena, ki je obdržal svojo obliko in velikost, je zdaj pravi užitek kopanja v simpatičnih bazenih in bazenčkih, z ob straneh nameščeno napravo za masiranje hrbtenice in nog ali pa kar celega telesa na ležečih vodnih masažnih površinah. Lepo urejene in razširjene so tudi garderobe, ki prej niso ustrezale potrebam zunanjih obiskovalcev bazena. Veliko novosti je v savni, kjer so na voljo kar tri in je s tem v zvezi najbrž zelo dobrodošla infra savna. Poizkusite lahko tudi rimske kopeli in se pogrejete in posončite v solariju, ki je bil do nedavnega v medicinskem delu. Še nekaj novosti je, ki jih bodo gostje prav gotovo z odobravanjem opazili. Žal pa se je v istem trenutku, ko je bil bazen odprt, izkazalo, da bo kljub povečanju in razširitvi - premajhen. Želja po kopanju v 33 stopinj C topli vodi ter po užitkih kopanja na prostem privablja že zdaj številne goste od zunaj." Žal smo bili pri gradnji bazena prostorsko omejeni, enostavno ga ni bilo mogoče bolj povečati, kot smo ga. Prenapolnjenost bomo skušali reševati s prilagojenim delovnim časom za hotelske goste in za zunanje obiskovalce, saj vemo, da zunanji gost v glavnem koristi bazenske usluge v poznih popoldanskih urah in ob vikendih." Pravkar se dela na prizidku končujejo. V glavnem je že v celoti opremljen in prvi gostje so že nameščeni v lepo in sodobno opremljenih sobanah. Zaključek del načrtujejo konec aprila in v začetku maja in takrat bo vidna kompletna adaptacijska slika. "Otvoritev adaptiranih površin s prizidkom načrtujemo 9. maja in takrat se bomo z našo novo ponudbo na primeren način predstavili javnosti," zaključi Fijavževa, ki hkrati pravi, da se ne bodo ustavili, temveč že delajo načrte za naprej.
Trenutno je v Termah zaposlenih 130 ljudi, z novimi površini bo verjetno treba zaposliti še kakšno delovno silo, predvsem na vodnih površinah. Da je
Obnovljeni bazen.
vključno z bazenom in drugimi kapacitetami pa predstavlja edini center te vrste v Sloveniji. To še danes predstavlja okrog 10000 nočitev, kar je 30% dejavnosti (vseh nočitev lani 60.000) , kar je pomemben podatek za vzdrževanje ravnovesja v njihovi ponudbi. Zdaj so Terme Topolšica delniška družba. Do lani drugih večjih posegov Terme niso doživele, razen že omenjene Mladike, čeprav so aktivnosti v zvezi s tem že tekle. V načrtu je bil prizidek, ki bo povečal kapacitete za 120 postelj, nujno potrebno je bilo prenoviti medicinske prostore za ambulantna zdravljenja, bazen, nekoč moderen, je bil povsem neustrezen, in še kup sprememb je vodilo k temu, da so v Topolšici poleti 2000 zaropotali stroji.
Zdaj, po enem letu, so spremembe že vidne. "Povpraševanje po zdraviliških storitvah raste,“nam je v razgovoru zaupala direktorica Term gospa Lidija Špeh - Fijavž, ki je vodja zdravilišča že od leta 1988. "Preprosto se zavest o tem, da je treba pravočasno nekaj narediti za svoje zdravje, med prebivalci povečuje. Res je ta rast povezana z rastjo standarda. Ljudje so pripravljeni svoj prosti čas posvetiti zdravemu življenju, pa četudi je to samo plavanje ali masaža. V Topolšici pa je bila narava radodarna in če tej radodarnosti damo še ustrezno medicinsko znanje ter primeren nivo gostinske ponudbe, pridemo do produkta, ki je zanimiv širšemu prostoru. Ljudem je tujina čedalje bolj dostopna in če hočemo prodati naše storitve na domačem ali evropskem trgu, moramo biti na nek način konkurenčni. Lahko smo boljši za isto ceno ali cenejši z manj atraktivno ponudbo in ta misel nas je vodila k prenovi, "je začetke opisala Fijavževa.
"Gradnja" se je začela s prostorsko študijo, ki jo je leta 1999 pripravil arhitekt Marko Vučina. Izkazal se je velik interes po zunanjih vodnih površinah, katerih izgradnja bi' bila mogoča edino v smeri parka. Varianta samostojnega bazenskega kom-
Prizidek in zunanji bazen.
pleksa je po finančni plati presegala zmogljivosti, kar pa ne pomeni, da ni zanimiva za bodočnost. Edini način je torej bil, da zunanji bazen priključijo na obstoječe zaprte. Ko so želeli narediti to, so ugotovili, da morajo s tem žrtvovati velik del medicinskih prostorov. Medicinska dejavnost pa je v tem zdravilišču pomemben nosilec, saj prinaša pri-
Zdravko Kočevar
nimi podizvajalci se je delalo dobesedno dan in noč. Začeli so z adaptacijo medicine in v enem mesecu je bila več kot polovica medicinskih prostorov adaptiranih, del medicine pa je bil začasno preseljen v četrto nadstropje. "Vse je potekalo zelo normalno, saj je bil hotel vseskozi odprt in tu moram pohvaliti domače goste, ki so z razumevanjem sprejemali vse nevšečnosti in hrup z gradbišča," pravi Fijavževa. Za adaptacijo medicinskih prostorov, na katere so zdaj zelo ponosni in v katerih se tudi pacienti neprimerno bolje počutijo, je bil na vrsti bazen in takrat se je po besedah Fijavževe začela prava kalvarija. Po prvih izkopih je bilo namreč jasno, da kvaliteta terena ne ustreza gradnji. Kot nalašč je nagajalo tudi vreme. Z deli dan in noč jim je uspelo rešiti situacijo in zgraditi zunanji del bazena do začetka decembra. Nato so se lotili notranjega bazena. Ker je bazen pozimi
Alenka Satur
Zdravko Kočevar
bližno 30% prihodka. V okviru medicinske dejavnosti je eden bolj pomembnih segmentov prav program ambulantne fizioterapije, po kateri je Topolšica v regiji še kako znana. Za zdravljenje obolenj hrbtenice in sklepov ter posledic poškodb in stanj po operacijah ter še za kaj je v Topolšici medicinsko osebje dobro usposobljeno.To dejstvo je vodilo naprej k posodobitvi medicinskih prostorov, kar pa spet ne bi bilo smiselno samo za ambulantne potrebe, temveč so to takoj povezali še s stacionarnimi površinami in s tem z gradnjo prizidka. Od teh ugotovitev pa do gradnje same, ki se je začela lani prvega julija, pa je bil potreben samo odločen korak.
Tega so naredili lani julija in od takrat se je v Topolšici marsikaj spremenilo.
Dela je prevzel Al inžiniring iz Ljubljane in s števil-
Edini slovenski center Društva multiple skleroze.
pomemben element rekreacije gostov, je njegova nefunkcionalnost v tem času močno okrnila hotelsko ponudbo. Situacijo so reševali z nižanjem cen in z dodatnimi programi, ki bi zadovoljili hotelskega gosta. Nekaj pa jih je, jasno, tudi odšlo.
Z deli so hiteli, kolikor je bilo mogoče, in konec
Zdravko Kočevar
v turizmu priložnosti za mnogo poklicnih profilov, smo se prepričali na recepciji bazena, kjer sta zaposleni dve dekleti s končano gospodinjsko šolo. Alenka Šatur se je tu zaposlila najprej kot sobarica, zdaj pa se z dodatnim izobraževanjem tujega jezika, ki ga omogočijo v Termah, uspešno prebija na recepciji.
Zdravko Kočevar
Investicija, vredna 800 milijonov tolarjev, je v glavnem pokrita. Tudi s krediti. V Termah računajo, da se jim bo obrnila. Nenazadnje jim to iz srca privoščimo, saj ne obstajajo samo zaradi samega sebe in tudi gostov nimajo samo zase. Vpetost hotela v naš prostor je nedvoumna in jasna in prinaša nenazadnje zaslužek vsem, ki se ukvarjajo s turizmom v dolini. Pri tem bi bilo dobro okrepiti duh povezovanja s Turistično zvezo Šoštanja in turističnimi društvi te občine, saj se sem stekajo turistične takse. Hotel razširja ponudbo gostom z ogledom znamenitosti v svoji bližnji in daljni okolici in zato so lepo urejeni okoliški kraji z dodatno ponudbo: rekreacijsko, športno ali kulturno lahko pomemben element v hotelski ponudbi Term. Obratno pa pomenijo gostje hotela zanimiv tržni subjekt, od katerega bi lahko pridobivali dodaten vir zaslužka kraji in ljudje, ki bi se s turizmom načrtno ukvarjali. Naša dolina je lepa in po ekološki sanaciji nedvomno zanimiva in privlačna. Kazalo bi na tem narediti več.
erme Topolšica, kraj, kjer se je že od 19. stoletja sem življenje pletlo okrog izvira tople vode, zavzemajo v turistični ponudbi šaleške doline nedvomno največji prostor. Leta 1984 je bil v kraju zgrajen hotel Vesna, ki je s svojo ponudbo uvedel nove programe in privabil domače in tuje goste. Hotel je nudil možnost bivanja 226 stacionarnim gostom, poleg tega pa je imel vse potrebne elemente udobnega bivanja od restavracije bistroja, frizerskega salona, telovadnice, savne, seminarske dvorane in še česa ter za tiste čase moderen rekreacijski bazen. Spremembe, ki so zadevale hotel do lanskega leta, so bile predvsem v organizacijskem smislu, manj v prostorskem. Terme so bile namreč najprej temeljna organizacija ZC Velenje, nato naj bi se po procesu združevanja na nivoju Občine Velenje združile vse turistično gostinske dejavnosti, vendar ta ideja ni dozorela. Hotel je nato prešel v sistem Gorenja kot družba z omejeno odgovornostjo. Razpad Jugoslavije je prinesel Termam samostojnost in tudi vprašanje, kakšno poslovno politiko ubirati v bodoče. Goste je bilo potrebno obdržati oziroma si jih še pridobiti, zato so si zastavili široke cilje.Takrat so del kapacitet namenili Društvu za multipla sklerozo Slovenije in z njimi sklenili tudi dolgoročno sodelovanje. Temu profilu gostov je od leta 1995, kar so bile temeljite obnove v hotelu Mladika, namenjenih 50 postelj, kompleks
Milojka Komprej
Likovni svet otrok 2001
Na Kajuhovi šoli smo v soboto, 21. aprila, odprli že 33. državno razstavo otroških likovnih del, ki so bila izbrana na natečaju. Kar 85 šol in vrtcev iz vse Slovenije je poslalo svoje slikarske, kiparske, prostorske in grafične izdelke. Komisija, katere člani so bili priznani likovni pedagogi s Pedagoške fakultete v Mariboru in praktiki s tega področja, je pod vodstvom svetovalke za likovno vzgojo na zavodu za šolstvo Silvo Karim izbrala 307 izdelkov učencev s 70 šol.
Letošnja tema natečaja je BARVE V NAS IN OKOLI NAS. “So barve svetlobe in barve teme, barve veselja in barve žalosti, barve navdušenja in barve malodušja... So barve sveta, ki nas obkroža, in barve sveta, ki je v nas." Tako je v katalogu, ki je tudi letos izšel ob otvoritvi razstave, zapisala predsednica komisije.
Razstava je bogata v svoji raznolikosti. Dela najmlajših nas navdušujejo s svojo spontanostjo in bogato izrazno močjo. Starejši učenci se nam predstavljajo s številnimi izraznimi načini, ki temeljijo na proučevanju likovnih pojmov. V ozadju vseh pa slutimo dobre likovne pedagoge, ki skrbno negujejo individualnost učenčevega izražanja in jim kljub izrazni krizi odraščajočih mladostnikov uspe spodbujati to ustvarjalnost. Strokovna komisija je izbrala za nagrado pet šol, ki so s celotno kolekcijo poslanih del še posebej izstopale in opozarjale na visoko strokovnost mentorjev, ki učence motivirajo pri delu. Nagrade prejmejo:
Vrtec Koper, Enota KEKEC,
vzgojiteljici Vida Lampe in Darinka Sever;
OS Otlica,
likovna pedagoginja Silva Čopič;
Vzgojni zavod Frana Milčinskega Smlednik,
likovni pedagog Slavko Zupan;
OŠ Karla Destovnika kajuha Šoštanj,
likovna pedagoginja Alenka Venišnik;
OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje,
likovni pedagog Robi Klančnik.
Poleg teh je bilo izbranih še pet šol, ki si s svojo kolekcijo del zaslužijo posebno pohvalo:
OŠ Ljutomer,
likovni pedagog Vladimir Potočnik;
OŠ Janka Padežnika Maribor, likovna pedagoginja Nada Zidarič;
OŠ Ivana Kavčiča Izlake,
likovna pedagoginja Ljudmila Artnak;
OŠ Neznanih talcev Dravograd,
likovni pedagoginji Lojzka Mori in Nada Medved;
OŠ Veržej,
likovni pedagog Marijan Šadl.
Hvala vsem, ki so omogočili, da so stene naših šolskih hodnikov zaživele v bogati barvni paleti, še posebej pokroviteljema PIL-u Pisanemu listu ter Občini Šoštanj. Hvala tudi sponzorjem, ki so dobrodušno podprli to pomembno državno prireditev.
ložica Andrejc
Praznične dni, ki so pred nami, preživite lepo z veliko dobre volje in razpoloženja ob soju
kresov, ki bodo zagoreli v počastitev 1. maja.
ACMAN
Moda za močnejše, moderne, drugačne ženske
Čestitamo za praznik dela
Velenje 58 62 925, Griže 71 00 420, Ljubljana 01/43 61 181
ACMAN, d.o.0., Partizanska 5, Šoštanj,
LDS
Liberalna demokracija Slovenije Šoštanj
Vsem bralkam in bralcem želimo prijetne praznike
V UPANJU, DA BOSTE Z NAMI TUDI V PRIHODNJE, VAM ŽEUMO PRIJETNO PREŽIVLJANJE PRAZNIČNIH DNI.
/O ) banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Prijetne praznične dni voščimo z željo, da jih čimlepše preživite.
ZLSD ŠOŠTANJ
BRALKAM
IN
BRALCEM
ČESTITAMO
ZA
PREZNIK
DELA
Javni zavod Lekarne Velenje, p.o.,
Izvaja lekarniško dejavnost v naslednjih enotah:
OE Lekarna Center, Vodnikova 1, Velenje
telefon: 898 18 80, fax: 898 18 95
OE Lekarna Kersnikova, Kersnikova 21 d, Velenje
telefon: 897 05 71, fax: 897 05 72
OE Lekarna Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 80
telefon: 891 51 30, fax: 891 51 31
OE Lekarna Šoštanj, Lampretov trg 1, Šoštanj
telefon: 897 26 10, fax: 897 26 12
Poslovni čas Lekarne Šoštanj :
ponedeljek, četrtek, petek od 8.00 do 16.00 ure torek, sreda	od 8.00 do 18.00 ure
sobota	od 8.00 do 12.00 ure
Vladimir Majakovski
PRIPOVED LIVARJA KOZIRJEVA O VSELITVI V NOVO STANOVANJE
Proletarec sem.
Odveč pojasnila so druga. Živel sem tako — ne mrtev, ne živ.
In glej, dala
stanovanje mi je zadruga,
moj hišni kooperativ.
O, ta širina! Višina — a !
Zračno, svetlo, toplo je.
Vse je lepo. A bolj od vsega se mi dopadlo
to je:
sij meseca manj bel je od tega, udobnejše je kot obljubljeni raj, to,
pa kaj sploh besed je še treba!
To kopalnica moja je zdaj.
Voda kar v pipi.
Prikrajna je hladna, a druge zato
se ne dotikaj z roko.
Pot por z gorko greš si oprat, a s hladno na glavi čop.
Na eni pipi piše: »Hlad.« na drugi pipi:	»Top.«
Truden se vrneš, se umiti želiš,
Ni do jedi ti,
ne do čajnega klokotanja.
A kot galeb prhutaš,
in na smrt se smejiš od tega plešočega ščegetanja.
Od zadovoljstva
dih ti zastaja, kot da si res
pri socializmu v gosteh.
Hlače na kljuko,
bluzo in vse do kraja, milo v roke in ... hopla, eh!
Dolgo, dolgo sediš,
veseliš se banje.
Se pravi, sediš dokler te je volja.
Kratko in malo, kot da prišla poletje in Volga sta v stanovanje, kajpak samo brez rib in brodovja.
In četudi je staro več sto let, s telesa
lupi se tvojega blato kot skorja z drevesa, lušči, izpira se, mrha ta.
Pa se napariš, pa se napražiš brž,
Potelj — premakneš ročico. In že pretaka osvežujoči se prha — dež nate iz železnega
luknjičavega oblaka.
Kaj nežnosti v prhi se krije!
Slabost nobena te ne doleti: lase pogladi, ušesa izmije in po žlebu izmed lopatic drsi.
S telesa mokrega
otreš si vodo z brisačo kosmato ko kožuh zverine.
Po podu zaradi nog je celo, oprostite izrazu,
stelja iz plutovine.
Strmim v ogledalo gladko pred sabo in preoblačenje mi je v pravo slast.
Oblačim se, mislim:
Zares ni slaba
ta naša
sovjetska oblast.
(1926 prevod: Tone Pavček)
Karel Destovnik - Kajuh
era tu ra.
MAJ 20111
Marko Kravos
Andrej Brvar
MOJ DED
Petdeset let je v tovarni umiral in delal za druge kot vol,-nikdar se smejal ni, nikdar upiral, po šihtu je sklonjeno šepal domov.
Tih je in skromen, navajen trpljenja, da skoraj govorit ne upam se z njim,-vsega naveličan, sit vsega življenja, zajetega v bol in tovarniški dim.
A kadar ob vinu mu v žilah vzkipi, takrat bi vsi plačo naenkrat zapil in dolg svoj tovarnarju vrnil s pestmi, z veseljem — ko psa bi takrat ga ubil.
(1940)
ŽALOSTNA PESEM BAJTARJA DREJCA
Dež, dež,
vso noč po strehah lije . . .
Dež, dež,
vse noči po šipah bije.
Polja in vrtovi, vse je, vse je pod vodo, in po njivah vsi plodovi v dežju gnijejo in mro.
Groza, groza,
Temna groza se budi.
Groza, groza,
temna groza je zajela vse ljudi.
Roke, roke, žuljave in pridne roke, roke naših žen in naše roke, te otmo nam vsaj otroke ... !
(1940)
O SNAGI
Zjutraj vsak dan si moraš umiti ušesa, obraz in pazduhe in vrat.
Noge zvečer z žveplenim milom, spolne zadeve pa raje po dvakrat in vedno po uporabi.
Zobe vsaj trikrat krtači si dnevno, glavo si peri vsak teden, enako si reži še nohte.
Perilo in čevlji, obleka, zrcalijo tvojo duševnost, naj bodo zato bleščeči in čisti.
Kar ti ostane še časa, posveti ga snagi v stanovanju, preganjanju slabih duhov, česanju in britju ter drugim lepotnim posegom.
Tega se drži: to je edini način, da ne boš povzročal socialnih nemirov in da ostaneš res čist in brez greha.
(1979)
CUNJA
Ce postane človek cunja, ni kriva cunja, cunja ni človek.
Cunja ostane cunja z dostojanstvom, cunja je srečna.
Zakaj bi človek ne smel biti cunja?
(1979)
SKLICUJEM ZBOROVANJE
Naj pride Viktor
ki vsak dan prebira Kapital
in drugače pije kakor krava
naj pride Malči
ki se noč in dan kurba
da že čisto razmajano hodi
naj pride njena mati
ki zbira premog v prahu za plinarno
in drugače krade kakor sraka
naj pride Ludvik
ki se je obesil med oblekami v omari
ker je Hedo našel z drugim
naj pride Heda ta prašiča
ki jih je vseh pet pripravila do štrika
in zdaj leži že s šestim
naj pride Vrišar
ki bi rad poklal vse južne brate
ker spravljajo Slovenijo na kant
naj pride Kert
ki je pobegnil v Nemčijo
ne da bi zdaj karkoli pisal
naj pride Kertovka
ki je medtem rodila
in postala kurba na kvadrat
naj pride vsa ta naša fabriška četrtek
na Glavni trg da ji rečem
k vragu
K vragu pa tak proletariat
ki že dolgo več ne zna
nositi transparentov
ki že dolgo več ne ve
kaj pomeni štrajk
ki že dolgo več ne ve
kaj je to Internacionala
ki že dolgo več ne zna
prisegati na srp in kladivo
ker ne more plačati sodnika za prekrške
ki vsak čas kozla na Marxa Lenina
in delavsko samoupravljanje
k vragu pa tak proletariat
ki bi prodal fabriko
za kozarec žganja
za prvo kurbo na vogalu
ali za škatlico smrdljive drave
Dajte
zginite nazaj
pod smrdljivo nebo
pod strehe z rahitično vdrtimi slemeni
med ulice in razne prehode
kamor vodijo postarane gospe
svoje cucke na večerno scanje
zginite nazaj
in dajte si drugo ime
pravim vam dajte si drugo ime
da ne boste žalili Oktobra
in Pariške komune
(1969)
Peter Rezman
PRVOMAJSKA
V	občestvu pisalnega stroja si izmišljam novo delavsko pesem.
V	začetku je hecno to, da ne vem, kaj se bo izmolzlo iz črk,
ki jih sekam na papir in zraven čutim,
da bo resnica bruhnila čisto na koncu.
Prvi maj je že blizu, rdeče nageljne si vtikamo v gumbnico, ali kam drugam, da jih le vtikamo in
tako pokažemo svojo pripadnost delavski klasi.
Kot vsi delavci
se tudi jaz prvega maja odpravim nekam gor, da enkrat na leto občutim visok položaj, v gorah in na hribih,
čeprav to vzpenjanje nima več pravega gušta.
Včasih je bilo lepše,-udariti plavega, dati glavo v torbo, iti na hrib z rdečo rožo in praznovati prvi maj. danes se vse v naprej dogovori, poberejo se prijave, da kakšen golaž ne ostane, potem gremo gor, se privalimo dol, potem, potem pa dragi moji, od tretjega, do naslednjega prvega maja zopet jamramo, da smo zapostavljeni razred.
Se prazniki so se nam spridili in ni čudno, da si vsako leto več delavcev ob veliki noči jajca prebarva.
Berimo!
Pomlad je pred vrati, prazniki so tu, pa vendar upam, da boste segli po kateri od novosti na naših policah. Connie Willis je pet let pisala svojo knjigo z naslovom KNJIGA SODNEGA DNE. Roman v treh delih pripoveduje zgodbo o časovnem potovanju, ki se začenja z letom 1348. Svet tega časa in osebe v njem so do popolnosti izoblikovane. Knjiga sodnega dne dejansko odpira okno v nek nov svet. "Prostozidarstvo nikakor ni le ezoterično dopolnilo visoke družbe, pač pa močan dejavnik pritiska na gospodarstvo in politiko"meni v svojem deli v ZNAMENJU LOŽE Andrej Dvoršak.
Tisti bralci, ki radi zahajajo v gore bodo gotovo z zanimanje in veseljem segli po knjigi Janija Beleta z naslovom PROTI VRHOVOM. Obsežen priročnik o gibanju v gorah na Slovenskem. Rdeča nit knjige je kako čimbolj varno hoditi v gore, plezati, smučati.. Pa še en priročnik. Kathy Paterson je učiteljica na vseh stopnjah kanadske osnovne šole, pa tudi klinična psihologinja. Slovenska izdaja njene knjige NA POMOČ! je prevod. Zaradi razlik v šolskem sistemu morda ne bo tako uporabna kot je mišljeno, pa vendar ponuja kar nekaj predlogov. NA POMOČ je napotek kako preživeti kot učitelj in je namenjena učiteljem, ki želijo učiti drzno, ki vedo, da morajo za dosego svojih ciljev ne samo igrati ampak tudi verjeti.
V knjižnici osnovnošolcem zopet ponujamo skupaj z osnovnimi šolami KNJIŽNI KVIZ: Letos sta na vrsti Dolenjska in Josip Jurčič.
Želim vam lepe praznike
Marjana Boruta
Kulturnica
Gaberke
V soboto dne 17.3.2001 je bil v dvorani doma krajanov v Gaberkah 7. občni zbor kulturno turističnega društva Kulturnica Gaberke. Delovno predsedstvo so sestavljali Branko Špital predsednik, Mateja Kopušar, zapisnikarica, člana delovnega predsedstva pa sta bila Alenka Napotnik in Valter Jevšnik. Iz poročila predsednika Draga Rezmana smo se ponovno prepričali, kako pestri in delovni sta bili dve minuli leti. Skoraj vsak mesec se je kaj dogajalo od spomladanskega kolesarjenja do kravjih dirk v avgustu, ki so predlani privabile rekorden obisk. Gaberške kravje dirke so namreč znane daleč naokoli.
Jeseni so se vrstili izleti na Smrekovec in v Logarsko dolino. S pomočjo Mateje Kopušar so priredili plesne vaje. V decembru je bil nastop Oktet TEŠ v gaberški cerkvi. Leto kasneje božični koncert v gasilskem domu, le-tega je izvajal kvartet SVIT. Lahko smo slišali našo odlično igralko na orgle Valentino Čas, takrat je igrala na klavir.
Na tem občnem zboru pa je prišlo rudi do nekaterih sprememb.
Dosedanjemu predsedniku Dragotu Rezmanu je
potekel mandat, zato je bil za novega predsednika izvoljen Franc Šteharnik. Za tajnika je bil izvoljen Branko Jazbec, blagajnik pa ostane še naprej Mirko Vrhovnik. Vsi so bili izvoljeni soglasno z dvigom rok. Dobili smo tudi novega člana Valentina Časa. Prisoten je bil tudi župan Občine Šoštanj Milan Kopušar, ki je pohvalil delo Kulturnice, vendar je pripomnil, da bi bilo dobro, če bi se bolj potrudili okoli turizma. Obljubil je tudi, da bo tudi občinakaj primaknila.
Predsednik KS Pavel Župevc priporoča, da bi s takšnim elanom tudi nadaljevali. Za denar pa se bo dobro pozanimati še drugod.
Rafko Blatnik, predsednik RK, se je vsem zahvalil za pomoč pri starejših krajanih, zaželjeno bi bilo čim več smeha, saj vsi vemo, da je smeh pol zdravja. Jernej Heindl je v imenu mladincev obljubil,da bodo v bodoče več sodelovali.
Novi predsednik Franc Šteharnik se je zahvalil za zaupanje, vendar ve, da mu bo uspelo, le če bodo vsi pomagali, kar pa mu želi tudi prejšnji predsednik.
Z enominutnim molkom pa smo počastili spomin na lani umrlega člana Rudija Hrastnika.
Vse skupaj pa se je zaključilo z obilno zakusko in dobro kapljico.
Magda Lampret
Tone Ravnikar
S pričujočo številko začenjamo novo rubriko, o vsebini katere veliko govori že sam naslov: Drobci iz zgodovine. V tej rubriki bomo objavljali zanimive drobce iz preteklosti, se pravi dogodke, ki so sami po sebi morda le obrobni in manj pomembni, pa vendar bolje kot vsi "veliki zgodovinski dogodki" odslikujejo vsakdanji utrip. Delo v arhivih in pregledovanje metrov in metrov zloženega arhivskega gradiva je ponavadi zelo dolgotrajno in mukotrpno delo. Vsake toliko časa pa raziskovalec naleti na droben podatek, ki mu predstavlja pri delu in zbiranju podobno popestritev, kot je to ocvirk na kislem zelju ali smetana na torti. Takšne ocvirke ali morda bolje smetano, saj je danes o mesnih priboljških skorajda nemogoče govoriti brez strahu in brez zadržkov, želimo predstaviti bralcem Lista. Upam, da boste tudi vi, spoštovani bralec, začutili podobno tiho zadovoljstvo ob prebiranju teh prispevkov, kot smo jih mi, ki smo te dokumente ipd. izkopavali iz arhivskih neder. Kako dolgo bo trajalo izhajanje rubrike, je težko napovedovati, obljubimo pa lahko, da če ne prej, bo tisti trenutek, ko bo zmanjkalo zanimivega gradiva, zmanjkalo tudi te rubrike.
Uporaba slovenskega jezika v Zavodnjah pred veČKot 200 leti
V	zgodovini velja obdobje 18. stoletja še za čas, ko je bila pismenost med ljudmi zelo redka in ko le stežka najdemo med pripadniki kmečkega stanu pismenega človeka. Pri pregledovanju arhivskega gradiva nas tako ne sme presenetiti, da so listine, v katerih so aktivno sodelovali tudi kmetje (ali manjši obrtniki oz. trgovci), podpisane kar s križem. Ne samo v 18. stoletju, tudi še dosti kasneje, so listine, dopise ipd. zapisovali poklicni pisarji (včasih poimenovani tudi notarji, čeprav so ti načelno imeli drugačne naloge), akterji dejanja pa so se le podpisali (ali še pogosteje podkrižali). Toliko bolj pa nas vsakič preseneti, ko najdemo drugačen primer. In ravno to sem našel pri pregledovanju listinskega gradiva v Nadškofijskem arhivu Ljubljani.
V	fasciklu s številko 139 arhiva Gornji Grad lahko najdemo veliko število dokumentov, vezanih na preteklost far Šoštanj, Zavodnje in Bele Vode. Večina dokumentov je nastala v 18. in 19. stoletju. Med njimi pa je v pododdelku "cerkveni računi" zavodenjske fare moč najti tudi sklop računskih potrdil, nastalih med leti 1796 in 1817,
Drobci iz zgodovine
med katerimi še posebej izstopa deset listin, nastalih med leti 1796 in 1799. Teh deset potrdil je namreč, za razliko od vseh ostalih, zapisanih v slovenskem jeziku. Potrdila so pisana v bohoričici, s tem da je že uvedeno za tisti čas zelo sodobno in
napredno dosledno ločevanje med velikim in malim s, črka z za glas c, ter dvočrkje sh za š in zh za č.
Vsebinsko se potrdila nanašajo na izplačilo dolga, ki je nastal zaradi obdelovanja cerkvenega vinograda, na račun opravljanja mežnarske službe ali zaradi izkoriščanja cerkvenih njiv in pašnikov. Tisto, kar je
morda najbolj zanimivo pri teh tekstih, je dejstvo, da je v imenu zainteresiranih Zavodenjčanov, ki so se podpisovali le s križem, dopise zapisoval Jože Slivnik. Ta je bil domačin s Slivnikove domačije, ki je bila v tem času ena največjih in najbolje stoječih
kmetij ne samo v Zavodnjah, temveč kar v celi Šaleški dolini. Žal ni mogoče z gotovostjo zapisati, kje se je Jože naučil pisati in brati, prav verjetna pa je domneva, da je to že eden prvih vidnih rezultatov šoštanjske osnovne šole, ki je začela z delovanjem 1777 in je bila v času nastanka teh dopisov še vedno le zasilna šola, na kateri je poučeval cerkovnik in organist Janez Roserin, in ki je delovala v stari leseni mežnariji poleg cerkve sv. Mihaela. Jože Slivnik, ki se v dopisih podpisuje kot "naprosheni imena podpiso-vauz" ipd, je seveda bil po rodu iz družine, ki je bila zadosti bogata, da si je lahko privoščila šolanje vsaj enega od svojih otrok, po drugi strani pa je bila očitno tudi dovolj napredna, da je takšno potrebo čutila.
Zgolj kot primer navedimo še dobesedno eno potrdilo od desetih:
"Od 18 Goldinarjev 54 Kraizarjev, katere sem jest scalei podpisani iz zerkvene Kasse s. Petra v Savodni k' obdelvajnu tega zerkvenega Nograda rihtig prejeu. Kaker Ša Obressuvajne 1 gl (goldinar) 30 k (krajcarjev), Sa 7 Vossou Vej 3 gl 54 k, Sa gnoj 1 gl 12 k, Sa ta pervo Kopp 5 gl 23 k, Sa ta drugo Kopp 1 gl 15 k, Sa vesejne 2 gl 30 k, Sa Koli 2 gl, Sa Tergatu 1 gl. 10 k. Summa 18 gl 54 k. Savodne ta 18 October 1796; Valentin Savershnig (+), Joseph Sliunig Naprosheni imena podpisovauz."
Prevod: (Potrdilo) za prejetih 18 goldinarjev in 54 krajcarjev, ki sem jih pravilno prejel iz cerkvenega računa pri fari sv. Petra v Zavodnjah za obdelovanje cerkvenega vinograda: Za obrezovanje (trte) 1 goldinar (gl) 30 krajcarjev (k), za 7 vozov vej 3 gl 54 k, za gnoj 1 gl 12 k, za prvo okopavanje 5 gl 23 k, za drugo okopavanje 1 gl 15 k, za prevezovanje (trte) 2 gl 30 k, za kol (za vinograd) 2 gl, za tergatev 1 gl 10 k. Vse skupaj 18. gl 54 k. Zavodnje, dne 18. oktobra 1796. Valentin Zaveršnik, Jože Slivnik, zapisovalec in podpisovalec.
Četudi vsebinsko ta potrdila ne predstavljajo pomembnega prispevka k zgodovini naših krajev, pa je že samo dejstvo, da gre za slovensko pisane listine, ki jih je povrhu vsega spisal domačin, ki se je najverjetneje naučil pisati v domači šoli, izjemno pomemben prispevek h kulturni zgodovini Šaleške doline. Za osnovne šole tistega časa velja namreč, da so vse učile v nemškem jeziku, navedeni primer pa kaže, da so se učenci učili brati in pisati tudi slovenščino.
Vas v Zavodnje, okoli leta 1859. Preslikano iz kronike župnije sv. Petra v Zavodnjah
Novi predsednik društva Franc Šteharnik	M. Vhrhovnik
V
Mešani pevski zbor Društva upokojencev Šoštanj
Letošnje leto kar pestro
bil med Prešernovim dnevom in 23.3. v poznih popoldanskih urah. Tudi tukaj je bil prostor za prireditve polno zaseden.
Najbolj je zopet "vžgal"
Viharnik. Spontan aplavz po vsaki , pesmi in na zaključku so pevci na obeh koncertih nagradili z dodatkom. Na kraju pa so skupaj s poslušalci zapeli še narodno: Kje so moje rožice?
To pa nista bila edina nastopa zbora v tem času. Vmes so 16.3. zapeli tudi na reviji odraslih pevskih zborov Pozdrav pomladi v Velenju.
V prihodnje bo pevski zbor nastopil še na prireditvi Petje na vasi, katere organizator je letos Najprej delo... DU Šoštanj. Prireditev bo v soboto, 9. julija 2001, ob 17.00 uri v šoštanjskem Kulturnem domu. V četrtek, 28. junija, bodo peli na srečanju upokojencev Slovenije, ki bo tudi letos ob Velenjskem jezeru. Dva dni pozneje, 30. junija, jih čaka nastop na reviji pevskih zborov upokojencev Koroške regije v Dravogradu. Po "počitnicah" nameravajo prirediti še celovečerni koncert ob 55. obletnici ustanovitve DU Šoštanj. Nastopali bodo tudi na prireditvah v okviru Občine Šoštanj, kamor bodo povabljeni. Seveda si želijo čim več nastopov, kajti le ti so edina nagrada za marsikatero prosto urico, ki jo žrtvujejo za udeležbo na vajah enkrat do Zdravko Kočevar dvakrat tedensko.
Ta zapis bi morda bolj sodil v eno prejšnjih številk Lista, ko se je pisalo o praznikih, spominskih dnevih in obletnicah v februarju in marcu. Kulturne prireditve so se v glavnem zvrstile v času okrog našega največjega kulturnega praznika 8. februarja in materinskega dneva 25.marca.
Tudi pevci Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Šoštanj pod vodstvom gospe Alenke Mlinšek so se vključili v ta del praznovanj. Njihov krajši samostojni koncert v Domu z varstvo odraslih v Velenju, ki je postal že kar tradicionalen, so letos priredili 16. februarja v zgodnjih večernih urah. Zapeli so 12 narodnih in umetnih pesmi. Zadovoljni poslušalci, večinoma varovanci doma, so napolnili ves prostor, namenjen takšnim prireditvam. Pevce so nagradili s prisrčnim aplavzom. Najbolj jih je navdušila pesem S.V. Avsenika, Viharni vrh gora, ki so jo zapeli ob spremljavi g. Dušana Krajnca. Spodbujeni s toplim sprejemom tako s strani uprave doma in poslušalcev, so se odločili, da navežejo stik tudi z javnim zavodom Dom upokojencev na Polzeli. Koncert v Velenju je
...potlej petje.
Zdravko Kočevar
Obenem pa so jim vaje tudi oblika sprostitve ob druženju z ljudmi dobre volje. Tako jih je te dni na vajah obiskala 83-letna šoštanjska rojakinja Marija Toter, ki že 50 let živi v Ameriki. Ker je tudi velika ljubiteljica petja, so skupaj dobro uro uživali ob lepi slovenski pesmi.
Pevci pa ne mirujejo niti med počitnicami. Ko nas ne razveseljujejo z lepim ubranim petjem, zavihajo rokave in... Tako so med minulimi počitnicami presenetili vodstvo DU z odločitvijo, da bodo sami popleskali prostore, kjer vadijo. Obljubo so izpolnili in tako izzvali ostale, da jih posnemamo. Bomo videli... Največja želja vodstva DU in pevcev pa je, da bi se pevskemu zboru pridružilo čim več novih pevcev, prav tako pa tudi tistih, ki so v zboru že peli.
Naj zaključim s stavkom, ki ga je izrekel predsednik MePZ g. Ernest Ferder lani na proslavi 50. obletnice zborovskega petja pri DU Šoštanj: "Majhen kamenček smo v kulturni podobi Šeleške doline, a za nas je to biser, ker še vedno lahko nekaj dajemo, nekaj prispevamo..." _	.,
v
sio .ne
Zdravilna zelišča
Dne 22.marca ob 19.00 uri je v Zavodnjah potekalo predavanje o zdravilnih zeliščih, ki ga je omogočilo območno združenje RK Velenje. Ta večer se je v našem Kulturnem domu zbralo lepo število poslušalcev in ljubiteljev narave. Program je bil zelo poučen in zanimiv, saj smo se podrobno seznanili o nabiranju, zdravilnosti in uporabi zdravilnih zelišč.
V dvorani pa je zadišalo tudi po vročem zdravilnem čaju in domačem pecivu, v tako prijetnem vzdušju pa smo si na koncu izmenjali še svoje izkušnje pri nabiranju in uporabi zdravilnih rastlin.
Tončka Topolšek "Žurka" za mame
Bilo je v nedeljo 25. marca in v Zavodnjah je bila velika žurka za mamice. Pridružili so se tudi najpogumnejši očetje. Otroci so za mamice, babice, očete in dedke pripravili pester program s pomočjo njihovega učitelja, vzgojiteljice in drugih mentorjev in nestrpno šteli dneve do nedelje, ko je prišel praznik mamic.
To je bil veseli dan otrok, ko srčne strune vse lepše, slajše kot druge dni done, ko tiha čustva glasno govore, ko otroci se zavedajo, da v mamici srečo gledajo in v tej zavesti govorijo:
Za vse kar smo in kar imamo, tebi, mama, hvalo damo, ti naša sreča si, a tvoja bomo vedno mi! Lepe misli so v programu dopolnile pesmi 13-letne Irene Anželak na katero smo v Zavodnjah zelo ponosni.
Na obrazih mamic se je bralo zadovoljstvo, saj so vse krajevne organizacije v Zavodnjah poskrbele, daje prireditev odlično potekala.
Suzana Speglič
Zdravo, Peter!
Prvo številko Lista sem dobil v roke, še isti mesec, ko je časopis (glasilo občine Šoštanj) prvič izšel. Tačas sem bil še svetovalec v Uradu župana MO Velenje. To je služba, v kateri moraš
biti presneto skrben, preden oblikuješ svoje mnenje o kakšni stvari, da se ti ne zgodi, da kakšno dobro zamisel grajaš ali slabo zagovarjaš. Zato tudi o Listu nisem rekel nobene; glede na sestavo uredniškega odbora in botra - občino Šoštanj, pa sem tako pri sebi razmišljal, da je lepo, če te pri startu kdo finančno podpre -potem pač ni težko, kaj?
Ideja o šoštanjskem Listu je bila po svoje podobna mojemu tedanjemu zavzemanju, da bi v MO Velenje nastalo založništvo - danes je to Založništvo Pozoj. Resda je obstajalo že do tedaj, a brez prave organizacijske in dorečene vsebinske podobe, kar zadeva program, uredniški odbor, in tako dalje; zato sva z Ivom Stropnikom, današnjim odgovornim urednikom, mislila, da je pravi čas, da vse to nastane.
Nekaj časa bi naj založništvo finančno podpirala občina, potem bi pa postopoma stvar razvili, tržili, predvsem pa naredili sled v šaleškem kulturnem prostoru.
Založništvo je potem šlo po neki drugi poti, je tudi v redu in lepe rezultate je dalo, le malo grenak priokus mi je po njem ostal, ker sem bil kot boter ideje prezrt, ali še bolje - zatajen.
No, se pa vsaj moja elektronska pošta Vlado.VerdnikŽboter.net danes po naključju povezuje z botri in botrovanjem, pa imam svojo zadoščenje. Tu in tam pa še kakšno knjigo izdam - seveda ne pri Pozoju - se ve, zakaj. Spremljal sem doslej, kako se razvijata obe ideji, kako dobivata stvarno podobo in reči moram, da me še posebej veseli, da je List na pravi poti, res ima stil. Ne manjka mu posluha, ne za poročanje in ne za izvirno literarno in vsesplošno kulturno ustvarjanje domačinov. To slednje me še posebej navdušuje.
Človek bi mislil, kaj bo le sorazmeroma majhni občini Šoštanj - tu seveda mislim na število prebivalcev - prinesel nov časopis? Saj imamo Naš čas, pa radio, pa kabelsko...!
Pa vendar, če se zadeve lotijo pravi ljudje, stvar vedno steče. Zato lahko zdaj kot občan sosednje občine rečem: List bo izhajal in iz njega bo še mnogo.
U Komunalno podjetje
Velenje d.o.o.
Vsem občankam in občanom želimo lepe in zadovoljne praznike.
Čestitam od srca!
Saj se spomniš, spoštovani odgovorni urednik Lista; nekoč sva skupaj sedela v uredniškem odboru revije Odsevanja, v Slovenj Gradcu, več kot dvajset let je od tega. Odsevanja še vedno izhajajo in tako bo tudi z Listom.
No, pa se mi spet zdi, da nas (ljudi) povezujejo nitke, včasih tanke kot pajčevina, a čudežno trdne. Tudi čez veliko lužo lahko greš, pa se nitka ne pretrga, stanjša se sicer, včasih do nevidnosti, a po njej se lahko vedno vrneš, kamor te vleče srce.
Veliko uspehov želim vsem, ki delajo pri Listu, občinskemu svetu občine Šoštanj - kot botru -pa vsaka čast!
Vladimir Verdnik, Velenje, marec 2001
DILEMA
Vest o resnih pripravah krajevne skupnosti Šoštanj na spremembo dosedanjega krajevnega praznika je močno odjeknila med našimi krajani. Zazvonili so telefoni, mnogo medsebojnih pogovorov se je pričelo ravno zaradi vprašanja, zakaj je potrebna sprememba. Iz pogovorov je bilo moč razbrati prizadetost predvsem starejše generacije, ki v dosedanjem prazniku vidi mnogo tistega kar jim je v življenju dajalo smisel in lastno usmeritev . Prav ti dogodki so marsikomu začrtali življenjsko pot in njihove nazore. Mnogi so smatrali, da z predlogom novega datuma praznovanja (28. Junij, ko je trg Šoštanj bil proglašen za mesto) obračamo hrbet obdobju svetle zgodovine slovenskega naroda in se po nepotrebnem obračamo proti zaslugam družine Woschnagg. Ideja krajevne skupnosti Šoštanj, ni vzklila zaradi tega ozadja, ampak preprosto zaradi prepričanja, da potrebujemo vedrejši način praznovanja, saj je 8. Oktober vseskozi ohranjal komemorativen pristop. Smatrali smo, da se preveč ukvarjamo s posledicami napada na naše mesto, premalo pa z pomenom, ki ga je to dejanje imelo za takratno okupirano Evropo in naš narod. Pobudo o drugačnem načinu praznovanja je sprejela tudi Krajevna organi-
OB 1. MAJU, PRAZNIKU DELA, ŽELIMO LEPO PRAZNOVANJE VSEM DELOVNIM LJUDEM, OBENEM PA VAS VABIMO K UGODNEMU NAKUPU USNJENIH IN TEKSTILNIH IZDELKOV V NAŠO TRGOVINO V STAREM VELENJU.
^olefaiv/?£PW/r
-W/iTOW/zT nPGOr/tHT </. tr. «
KONFEKCIJA ŠOŠTANJ:
tel: 03/898-3730 lax: 03/898-3731
TRGOVINA PROIZVODNJA FLORJAN 37
03/588-1841	03/568-2561	3325 ŠOŠTANJ
Poslovnim partnerjem in občanom želimo obilo dobrega
v prazničnih dneh.
KOVINARSTVO SOVIČ
Radio RAP Polzela
ZA VSA SRCA na 80,1 Mhz
Studio:
telefon 03/700-08-01 naročila za čestitke, male oglase itd sprejemamo na telefon: 03/705-02-03
__________________________MAJ2I
zacija zveze borcev, s katero smo v zadovoljstvo organizirali dve prireditvi v kulturnem domu. V letošnjem letu praznuje naše mesto dva pomembna jubileja, kot je 60 let napada na Šoštanj in 90 let razglasitve za mesto. Izjemna dogodka, ki imata vsak svojo težo. Svet krajevne skupnosti je prav tu videl možnost dostojnega slovesa od starega praznika in možnost začetka praznovanja dneva, s katerim smo postali leta 1911 najmlajše mesto v takratni monarhiji. Seveda se preimenovanje ne bo in se ne more zgoditi mimo volje tistih, ki so resnici na ljubo do sedaj edini praznovali krajevni praznik. Tudi sam spadam med tiste, ki se težko odrekajo uveljavljenim vrednotam. Ko smo v preteklosti spremenili datum praznovanja Občine Šoštanj, smo smatrali, da je zgolj nov datum dovolj, vendar nov praznik pomeni tudi spremembo odnosa do vrednot preteklosti, ki nam je v tem trenutku še vedno tuja in mnogokrat celo utrujajoča.
Pri odločitvi o spremembi datuma praznovanja Krajevne skupnosti Šoštanj, se bomo morali soočiti s svojo zrelostjo, odgovornostjo in nenazadnje potrebno podporo v tistih, ki bodo nov praznik tudi sprejeli za svojega.
Danilo Čebul ml.
NATOČIMO Sl ČISTEGA VINA
Z intervjujem z načelnico Upravne enote Velenje M.P. v prejšnji izdaji Lista se ne strinjam povsem.
Šem Šoštanjčan in Šoštanj pred, med in povojni dobro poznam, zato si upam trditi, da je to kar se je dogajalo v Šoštanju po vojni "zločin".
Tudi Vošnjake sem dobro poznal, zato dam pripombo na odgovor, oziroma vprašanje, kaj je z Vošnjakovo lastnino.
Prvič. Herbert in Walter nista odšla, temveč sta bila pregnana (lastnina pa zaplenjena), drugače bi verjetno ležala z ostalimi Šoštanjčani na Goricah. Žena Herberta je bila ustreljena v Mariboru, ko so jo zajeli Nemci v Zgornji Savinjski dolini.
zanimivo je tudi, kaj je dobila pokojna mati nazaj?: Verjetno sobico, ki so jo ji podelili po zaplembi gradu Gutenbuechel.
Glede TUŠ pa me zanima po kakšnih zakonih si tovarno zdaj lasti IUV "po Avnojskih" saj denacionalizacija še ni rešena. Namesto, da bi IUV poklicali na zagovor za strojeno krivico (kriminal) propad TUŠ, se z njimi pogajajo.
Za dom na Slemenu pa naslednje. Dom smo zgradili delavci udarniško za oddih delavcev. Če je danes lastnik dobil zemljo nazaj, s tem še dom ni njegov, nikakor pa ne pripada IU Vrhnika, temveč nam, ki smo ga gradili.
Če si ga lahko vsi lastijo, potem je tudi cerkev solastnica, saj je vse kamenje v domu od porušene Šentviške cerkve. Tudi jaz sem ga nalagal.
Kar pa se tiče zakona se strinjam da ga je treba izvajati in spoštovati, vprašanje pa je, če smo sploh pravna država. Po mojem nismo, dokler se ne izvede lustracija in 100% denacionalizacija.
Tudi to je del šoštanjske zgodovine.
Anton Skornšek, Metleče
KABELSKI SISTEMI ŠOŠTANJ
KRS z.o.o.
Trg svobode 12, 3325 Šoštanj
Vsem naročnikom KRS Šoštanj ter drugim občanom želimo prijetne praznike.
MAJ 2001 ____________
NOGOMET -3.SNL SEVER
ŠE VEDNO V BOJU ZA PRVO MESTO
V 18. KROGU 3. SNL - sever se je ekipa NK Usnjar pomerila z ekipo NK Hajdina. Tekma je bila odigrana v zelo hladnem vremenu na igrišču v Šoštanju. V dokaj enakovredni igri so nogometaši Usnjarja znali izkoristiti svoje priložnosti za zadetek in doseči še eno zmago. Domači so prišli v vodstvo v 39. minuti, ko je vratar Čanič izkoristil dosojeno enajstmetrovko in premagal gostujočega vratarja Brodnjaka. Na 2:0 je povišal Cvijič v 70. minuti igre po lepi akciji celotnega domačega napada. Gostje iz Hajdine so znižali izid v sodniškem podaljšku. Gol je dosegel Kranjc.
S to zmago so igralci Usnjarja še vedno v igri za napredovanje v 2.SNL, saj za trenutno vodilno ekipo lige Asfalti Ptuj zaostajajo na drugem mestu le za eno točko.
Branko Valič
KAKO HITRE SO BILE SMUČINE ZA TINO ZAGER?
Petnajstletna Tina Zager iz Topolšice je z letošnjo smučarsko sezono zelo zadovoljna. Slalom na Sorici februarja letos ji je prinesel peto mesto v slalomu v državi (med približno 50), prismučala pa si je še eno 8. mesto v slalomu in 6. v veleslalomu. Tudi regijske tekme so se dobro končale. Enkrat je bila 2., nato 3. pa še 6. v slalomu, v veleslalomu pa 4. in 8., tako da je s svojimi rezultati za las zgrešila reprezentanco.
Tina, ki trenira pri Smučarskem klubu Velenje, pravi, da je bila sezona naporna in pa tudi ne; zaradi pomanjkanja snega je veliko treningov odpadlo, kar pa jih je bilo, jih je opravila v sosednji Avstriji. Morda je zato še toliko bolj zadovoljna z rezultati, saj so imele ekipe z Gorenjske neprimerno več možnosti za treninge. Letos je bil njen trener Ali Kozmin, drugo leto pa se seli v višjo skupino. Poleg zadovoljstva nad uspehi je hvaležna trenerju za njegov trud pa tudi staršem, ki jo vseskozi zelo podpirajo.
M. K.
TABORJENJE V RIBNEM
tradicija že 35 let
AVANTURA
...življenje in raziskovanje v neokrnjeni naravi gozdov Jelovice in porečja Save Bohinjke v osrčju Gorenjske...
BOGASTVO VEŠČIN ...skavtizem - preživetje v naravi, pohodništvo, pionirstvo, orientacija in topografija, ekologija, lokostrelstvo...
DRUŽENJE
...spoznavanje novih ljudi, sklepanje novih prijateljstev, skupaj zmoremo več, novim izkušnjam naproti...
...to in še mnogo več, lahko doživite v desetih brezskrbnih dnevih igranja in uživanja v neokrnjeni naravi med 23.7.2001 in 1.8.2001 pod okriljem Kajuhovega tabora in tabornikov rodu Pusti grad Šoštanj.
Vse dodatne informacije dobite pri mentorici rodu na OŠ Bibe Rocka Heleni Urh .
Pridružite se nam!
Taborniški pozdrav: z naravo k boljšemu človeku!
SKUPŠČINA ŠPORTNE ZVEZE ŠOŠTANJ
Vsako dejavnost ljudi spremlja tudi določena mera tako imenovanega funkcionarskega dela, ki ga nekdo pač mora opraviti. Takšno delo mnogokrat ni lahko, saj bi marsikdo namesto prekladanja papirjev in sestankovanja raje šel na sprehod ali na igro košarke s prijatelji, podobno je bilo v torek,
27.	marca 2001, ko je potekala tretja skupščina SZS. Skupščino sestavljajo včlanjena športna društva iz naše občine.
Udeležili so se je predstavniki naslednjih članov ŠZŠ: Košarkarski klub Elektra Šoštanj, Nogometni klub Usnjar Šoštanj, Odbojkarski klub Topolšica Šoštanj, Športno društvo Šoštanj, Ženski odbojkarski klub Kajuh Šoštanj, Planinsko društvo Šoštanj, Šahovski klub Šoštanj, Rokometni klub veterani Šoštanj in Ženski kegljaški klub Šoštanj.
Kljub vabilu pa na skupščini ŠZŠ niso bili prisotni predstavniki naslednjih članov ŠZŠ: Moški kegljaški klub Šoštanj, Namizno teniški klub Spin Šoštanj, Letalsko modelarski klub Šoštanj, Ribiška družina Paka in Šaleški jamarski klub Podlasica.
Skupščina ni bila volilna in tudi na dnevnem redu ni bilo večjih revolucionarnih'zadev, a vseeno bi bilo za šport v Občini Šoštanj zelo dobro, če bi se predstavniki športnih društev srečali vsaj enkrat letno in skupaj odločali o prihodnosti športa v naši občini.
Skupščina je bila sklepčna že ob začetku, zato smo po volitvah organov skupščine takoj prešli na spre-
jem poslovnika o delu skupščine ŠZŠ. Le-tega smo s pripombami tudi začasno sprejeli.
Predsednik ŠZŠ Drago Skornšek je predstavil vsebinsko in finančno poročilo o delu ŠZŠ v letu 2000 in program dela za leto 2001. Pri razpravah smo se najdlje zadržali pri problematiki športnih objektov v Občini Šoštanj, posebej pri objektu TVD Partizan. Skupščina je zadolžila predsedstvo ŠZŠ, da na prvi prihodnji seji razpravlja o tej problematiki in sprejme operativne rešitve. Nato so predstavniki društev potrdili poročila in program dela.
Za sprejem v ŠZŠ je prispela le ena vloga, in sicer od Športnega društva Gaberke. Po krajši razpravi je bilo SD Gaberke sprejeto v ŠZŠ. Med prisotnimi je prevladalo stališče, da se bo do konca tega leta sklicala še ena skupščina ŠZŠ, če bo prošenj za članstvo več. Za vse zainteresirane pa še enkrat navajamo pogoje za članstvo v ŠZŠ:
*	pisni sklep ustreznega organa društva, da se želi vključiti v ŠZŠ,
*	izjava o spoštovanju pravnih aktov ŠZŠ,
*	potrdilo o registraciji na UE Velenje in
*	potrdilo statističnega urada Slovenije.
Skupščina se je končala v relativno kratkem času, za kar gre zasluga tudi dobro pripravljenemu gradivu za skupščino. Upamo, da se bo prihodnje skupščine udeležilo več članov ŠZŠ oz. tudi drugi zainteresirani občani.
Podpredsednik ŠZŠ:Bojan Rotovnik
SPIN IN MLADI	KK ELEKTRA
V	Kranju je bilo tekmovanje naših naj mlajši h članov, ki so se kljub svoji mladosti uvrstili na tretje mesto. Več uspeha so dosegli starejši člani na računalniški lestvici v Trbovljah. Jolanda BELAVIČ je dosegla prvo mesto v dvojicah posamezno ter tako na najboljši možen način utrdila vodstvo v skupnem seštevku žensk do 40 let.
V	konkurenci nad 65 let je Janko NOVAK dosegel 4. mesto, v konkurenci do 60 let pa Je Tone LEBER dosegel 7. mesto. Skupno sta bila v dvojicah 6. Uspeh smo dosegli tudi v Hrastniku, kjer je Ivan ZERA dosegel prvo mesto v svoji konkurenci, Tone LEBER IN Janko NOVAK pa šesto.
Dne 3.3.01 je bilo v RADEČAH prvenstvo rekreativcev posameznikov. Ivan ZERA je dosegel prvo mesto, Tone LEBER pa v konkurenci nad 40 let odlično tretje. Tekmovanje je potekalo v dveh starostnih skupinah.
V	četrtek ,15.3.01, se je v Radečah odvijalo šolsko prvenstvo osnovnih šol Slovenije, kjer so naši igralci dosegli odlično prvo mesto ekipno. Za osnovno šolo KDK so tekmovali štirje naši člani, in sicer: Manja FAJDIGA, Polona BELAVIČ, Marjan MURN in Tomaž BOROVNIK. Uspeha smo bili v klubu zelo veseli, kar nam daje tudi vzpodbudo, da s takim delom nadaljujemo.
Dne 20.3.01 je SPIN Šoštanj osvojil prvo mesto v ligi SAVA-SAVINJA. Do zadnjega kola sta se za prvo mesto borili še ekipi Trbovlje - Gomilsko in ekipa Hrastnika. Čeprav sta ekipi dali vse od sebe in igrali po svojih najboljših močeh, je SPIN zmagal z dvema točkama naskoka. Za klub so bili uspešni: Franc HRIBERNIK, Ivan ZERA, Zoran GAJŠEK, Tone LEBER, Franc FAJDIGA in Jolanda
BELAVIČ.	T
Tone LEBER
ODBOJKA - PREGLEDNICA
V odbojkarskem klubu Šoštanj - Topolšica so z letošnjo tekmovalno sezono že zelo zadovoljni, kljub temu da so dosežki lahko še boljši, saj v nekaterih kategorijah tekmovanje še traja.
Članska ekipa je tekmovanje v 2. DOL že končala in zanesljivo osvojila 1. mesto. Osvojeni naslov je še pomembnejši zato, saj so se neposredno uvrstili v 1. državno odbojkarsko ligo. Prihodnjo sezono bomo tako lahko v Šoštanju gledali najboljše slovenske ekipe.
II. ekipa je nastopala v 3. DOL - vzhod in osvojila 8. mesto. Uvrstitev je za mlade igralce, ki šele nabirajo prepotrebne izkušnje za ligaška tekmovanja, realna. Mladinci OK Šoštanj - Topolšica so prav tako sklenili letošnje tekmovanje, ki je potekalo v obliki turnirjev. Z uvrstitvijo med 8 najboljših ekip v Sloveniji so zadovoljni, občutek, da so zmožni še boljših rezultatov, pa vseeno ostaja.
Kadetom se je uspelo uvrstiti v 1. DOL za kadete, kjer pa niso imeli preveč sreče. Kljub nekaterim zelo vzpodbudnim tekmam so zasedli 8. mesto - uvrstitev pa je vseeno dokaj realna.
Starejši dečki igrajo iz kroga v krog vse bolje. Tekmovanje se preveša v sklepne boje, domači odbojkarji pa so si že zagotovili uvrstitev med štiri najboljše ekipe v svoji kategoriji.
Mlajši dečki prav tako nadaljujejo s tekmovanjem. Uspela jim je že uvrstitev v polfinale te starostne kategorije. Pričakujejo pa še kakšno stopničko višjo uvrstitev. Vsekakor gre za zelo nadarjeno generacijo
mladih odbojkarjev.	. ,	'
Ljubo Clobacmk
Košarkarji Elektre tudi dve koli pred koncem 1. B lige ostajajo na drugem mestu, ki vodi v kvalifikacije za napredovanje v Ligo Kolinska. To so si zagotovili z dobro in borbeno igro skozi celo sezono. Dokazali so, da v 1. B ligi ni ekipe, ki je ne bi mogli premagati. Z nekoliko več zbranosti in sreče v tekmah z Radensko, Bežigradom, Olimpijo mladimi in še kom (to so bili namreč vse porazi z ekipami, ki so realno gledano slabše od Elektre), bi se sedaj lahko borili za prvo mesto s Koprom. Tako pa...
Vendarle, če Elektra ostane druga, bo to odličen rezultat. Uvrstitev v Ligo Kolinska preko kvalifikacij pa tudi ni nemogoča. Treba pa je vedeti dve stvari: Predzadnja ekipa Lige Kolinska bo kvalifikacije igrala brez tujcev, vendar bo imela prednost domačega terena. Igra se namreč na dve zmagi. Če Elektra ostane druga, bo njen nasprotnik v kvalifikacijah najverjetneje Zagorje ali Polzela. V taboru Elektre si po besedah trenerja Mirta bolj želijo polzelske Hopse. Z njimi so letos odigrali tudi tri prijateljske tekme - zadnji dve so izgubili, prvo pa zmagali.
Ostaja še tretja možnost. Elektra se lahko kljub porazu v kvalifikacijah uvrsti v Ligo Kolinska. To se bo zgodilo, če bo že v prihodnji sezoni stekla Jadranska liga, na kar pa se v taboru Elektre ne bi smeli preveč zanašati. Tudi če se bo to zgodilo, bo za najmočnejšo slovensko ligo zanimanje zelo padlo, saj bodo najboljše in tudi najatraktivnejše štiri slovenske ekipe (Union Olimpija, Krka Telekom, Pivovarna Laško in Geoplin Slovan) vključile v Jadransko ligo, zato bo tudi kvaliteta slovenske lige bistveno nižja.
Vse to pa so skrbi za prihodnost. Košarkarji Elektre morajo najprej v zadnjih dveh kolih prvenstva vsaj enkrat zmagati, da si zagotovijo drugo mesto. V nasprotnem primeru lahko pride do "črnega" scenarija in padejo na tretje mesto, ki pa ne pomeni praktično nič.
V drugem delu prvenstva igrajo Šoštanjčani s polovično uspešnostjo. Dvakrat so premagali ljubljansko ekipo Jurij Plava laguna, dvakrat pa izgubili, in sicer s Koprom in Mariborom.
Več o rezultatih in košarkarjih šoštanjske Elektre si lahko ogledate tudi na domači spletni strani kluba z naslovom: vvww.kosarkarskiklub-elek-tra.si, našli boste tudi statistike tekem in podatke o mlajših selekcijah.
Tjaša Rehar
SAH
V Novem mestu je bilo 17.3 2001 državno prvenstvo srednjih šol za šolsko leto 2000/01. Od tam prihaja zanimiva in razveseljiva vestička. Med 9 ekipami se je ekipa Šolskega centra Velenje pod vodstvom Toma Novaka uvrstila na drugo mesto s 23 točkami in zaostala za prvo uvrščeno gimnazijo Murska Sobota za 3,5 točke. V tej ekipi so tudi trije Šoštanjčani, ki so točke pridobili: Sašo Brusnjak na prvi deski, Jernej Mazej na drugi in Goran Zečeviae na četrti. Osvojili so drugo mesto in s tem srebrni pokal. Čestitamo.
Milojka Komprej
_____________STRM 13
HOJA ZA ZDRAVJE IN MOČ
Plani narjenje je aktivnost, ki jo lahko izvajamo skozi vse leto in vse življenje. Ne glede na j vremenske razmere (ali je sneg ali pa je trava ožgana od sončne pripeke), če le imamo ustrezno planinsko opremo, znanje in smo telesno pripravljeni, smo lahko obiskovalci planin. Venomer govorimo o kvalitetni planinski opremi ter poudarjamo znanje, ki naj ga ima pohodnik, da bo prišel brez težav na vrh in nato varno sestopil, pozabljamo pa na osnovno veščino, ki je bistvenega pomena pri tem športu -hoji. Tako vam bom - dragi bralci planinskih novic - prikazala ob pomoči knjige Hoja za zdravje in moč (Državna založba Slovenije, 1991, 187 str.) pomen hoje. Mimogrede, omenjeno knjigo sem kupila za samo 300 sit na razprodaji - ironija slovenskega založništva in kupne moči.
Hoja kot nabiranje 'kondicije' je velikega pomena tudi in predvsem pri planinarjenju. Hoja nas spremlja vse življenje in nam le-to tudi podaljša ter polepša. Le zdrav in čil človek bo kos vsakdanjim življenjskim nalogam.
Osnovna misel knjige Hoja za zdravje in moč je, "kako hoja koristi zdravju in spodbuja prirastek telesnih zmogljivosti in kako lahko hodite varno in učinkovito". Saj to že vemo, boste rekli. Morda, vendar zagotovo ne vsega.
Knjiga, lahko jo imenujemo kar manjši priročnik o hoji, obsega 15. poglavij. Poglavja želijo opozoriti na zdravje, ki ga lahko ohranjamo le z zdravo prehrano in gibalno usposobljenostjo. Saj veste, zdravega duha ni brez zdravega telesa. In obratno. Hoja oz. telesna dejavnost ne le spodbuja fizično zdravje, ampak krepi duha in se nam pomaga dvigniti nad vsakdanje nesmisle. Deluje antidepre-sivno, umirja in nenazadnje izboljša spanec. O pozitivnih učinkih hoje na telesno zdravje menda ni potrebno posebej opozarjati, knjiga se ukvarja s tem v 2. poglavju. Opozorila bi na načine vadbe, ki jih knjiga opisuje in s katerimi lahko človek začne zopet hoditi po daljši bolezni ali pa, ko se za to naposled odloči. Bistveno pri tem je, opozarja, da se prisluhne lastnemu telesu in srcu.
V 8. poglavju lahko preberemo nekaj o pohod-nišvu in že nam znanih dejstvih. Kot zanimivost bi opozorila na omenjene Evropske pešpoti oz. E6 in E7, ki vodita skozi Slovenijo. Da je hoja prijetnejša v skupini in dobri družbi, že veste, verjetno tudi o ustrezni obutvi in raznih pripomočkih pri hoji (merilec korakov, utripa idr.).
Skratka, knjiga Hoja za zdravje in moč celostno opiše fenomen hoje kot bistveno aktivnost vsakega zdravega in aktivnega sodobnega človeka. Priporočam!
Kam se lahko odpravite s PD Šoštanj v aprilu in maju in s tem preizkusite učinke hoje?
-	21. aprila se lahko z Evgenom in Juretom odpravite na pot po zadnjem delu Zasavske poti -od Litije do vasi Janče (prijave v cvetličarni Nahtigal);
-	27. aprila bo izlet študentske skupine po poteh Šaleške transverzale (info Barbara, 041/934-488);
-	27. - 28. aprila dijaki ne zamudite izleta dijaške skupine (info Matej, 040/328-898);
-	v maju pa PD Šoštanj organizira izlet v hribe nad Vipavsko dolino - Trnovski gozd (Čaven 1185 m -Sinji vrh 1002 m). Vodnici - Andreja in Martina. Datum izleta bo objavljen na plakatih.
Da pa ne boste le hodili, vam priporočam tudi obisk Planinskih popotniških večerov v mestni galeriji Šoštanj.
Lep pozdrav z bolniške perspektive!
Brina Jerič
NAMIZNOTENIŠKI TURNIR V GABERKAH
Podkomisija za namizni tenis pri ŠD Gaberk, ki jo vodi Janko Ramšak, je v soboto, 10.3.01, organizirala odprto prvenstvo Gaberk v namiznem tenisu.Turnir je bil v gasilskem domu.
Sodelovalo je 27 namiznotenisačev iz Gaberk, ki so igrali v dveh starostnih skupinah: do 35 let in nad.
V	mlajši skupini je zmagal Denis Verhovnik, drugi je bil Dejan Sovič in tretji Peter Dobnik.
V	starejši je zmagal Srečko Anžej, drugi je bil Boris Mravljak, tretji pa Bojan Slamek. V finalni tekmi za prehodni pokal Gaberk pa je Anžej premagal Verhovnika. Za vrhunec turnirja je poskrbela Ivana Zera državna prvakinja pri mlajših kadetih, članica Fužinarja, ki je igrala z zmagovalcem turnirja.
Magda Lampret
14
STRM
oskrbimo zaso
maj mn
SVCTLCM
Humanost ne bo zamrla
Šola za življenje
Meditacija
Svetloba miruje potopljena v morju tišine, ti pa prehitevaš čas v igri mask.
Nepomembnost časa
Zen Aj
Fizični svet, svet prostora in časa ima v duhovni evoluciji človeka bistven pomen pri odkrivanju Svetlobe in nenehnem zavedanju življenja. Če uporabljamo svet za igre ega in zvitosti, potem smo zgrešili in čaka nas popravni izpit. Človeško življenje samo po sebi sicer nima nobenega smisla, smisel mu daje vsak posamezni človek. Prav tako življenje nima nobenega namena, kajti če bi obstajal namen in bi bil le ta izpolnjen, bi bil to absurd, kajti življenje bi bilo v tem primeru zaključeno, postalo bi mrtvo.
Vemo, da v prostoru in času na naši Zemlji traja človeško življenje nekako od 70 do 80 let. Ljudje v večini stavimo vse na to življenjsko obdobje in hočemo kar največ potegniti iz njega. Zaradi mišljenja, da bomo v tem kratkem času za kaj prikrajšani, urejamo stvari v precejšnji naglici, kar ima za posledico, da delamo napake in povzročamo vrsto problemov. Problemov je potem toliko, da ko zaključimo naše življenjsko obdobje, le-ti ostajajo za nami, nimamo pa jih več možnosti popraviti.
Kaj pomeni ena človekova življenjska doba v primerjavi s kozmičnimi urami? Enaka je ničli. Če primerjamo eno sekundo, eno uro ali milijon let, vse je nič v večnosti kozmičnega. Pogled na vsemogoče združbe, ki so v večnih tekmah in medsebojnem prehitevanju, v večnem boju po prevladi, nam pokaže, v kakšni zmoti so, kajti časa se ne da prehiteti. Čas bo vedno zmagovalec. Svetlobi se nikoli ne mudi, ona je v večnosti, ustaljena, potopljena v morju tišine, v zvoku ploska ene roke. Posledice prehitevanja časa so vojne, sovražnosti, politične zdrahe in verski nemiri, vse z namenom, kako podjarmiti množice.
Ne biti vernik ne ateist
Vesolje se pojavi v fizični realnosti samo skozi opazovanje zavesti. Z nobeno logiko in z nobenim umom se ne da razložiti smisla in delovanja vesolja. Znanstveniki so mnenja, da je svet neopisljiv s kakršnim koli formalizmom, ki ga znanost danes uporablja. Tudi obstoj ali
neobstoj boga ne moremo umsko, logično ali znanstveno dokazati. Lahko preberemo vse "svete" knjige sveta, biblije, poslušamo še tako učene doktorje in učitelje, nič od tega ne more dati odgovora na to vprašanje. Kaj smo, od kod prihajamo, kam gremo, kaj je vesolje, kaj Svetloba? O vseh teh vprašanjih lahko, seveda če želi, poišče odgovore vsak sam zase skozi izkustveno spoznanje, mora pa imeti popolno samozaupanje. Nikoli v življenju ni potrebno v nič verjeti, kajti če bomo verjeli, ne bomo nikoli nič izvedeli. Povedano drugače, bodimo luč samemu sebi in odkrivajmo Svetlobo v svoji notranjosti. Ni nam potrebno biti noben vernik ali ateist, samo v svoje srce se potopimo s pomočjo meditacije. Tako ostajamo zvesti Svetlobi in njeni spontanosti in le takšen človek ni potem nikoli za ali proti nečemu. Nikoli nima sovražnikov in sam ni nikoli sovražen do kogar koli. Ni pomembno, s kom se sreča, lahko prileti vrabec, golob ali črni vran, vsem poklanja del Svetlobe.
Igra mask
Več ko odkrijemo svetlobnih žarkov, manj lažni postajamo. Zavedajmo se, da za vsemi lažnimi maskami, ki jih nosimo mi ljudje, obstaja prvobitni resnični obraz. Njega nismo nikoli videli ali pa smo pozabili nanj. Nočemo sneti maske, kajti obraza morda sploh nimamo, zato je boljše biti z lažno masko kakor brez obraza. Lažne maske so koristne za družbo, politike, duhovnike, pedagoge, vsi jih uporabljajo. Če bi se ljudje ukvarjali z resničnostjo in iskali Svetlobo, ne pa verjeli v vse mogoče ideologije, ne bi bilo muslimanov, hindujcev, ne kristjanov..., ne bi bilo vojn, pomorov, teroristov v imenu pripadnosti, ne vojn v imenu ateističnih samodržcev ter političnih govornikov in zapeljivcev. V naravi je vse preprosto, imaš marjetico in imaš vijolico. Sta različni, vendar neprimerljivi, brez vsake ideologije, vsaka s svojo neizmerno lepoto širita vonj in deležen ga je vsak, ki je v njuni bližini.
Ko si mlad, ti nadenejo masko in potem pozneje še kakšno, tako postaneš neprepoznaven. O kakšni otroški nenarejenosti ne moremo več govoriti. Na odru življenja uprizarjamo igro mask, igro premišljene resnosti, spoštovanja, učenosti, primerjanja, vzvišenosti in umovanja. Zatorej snemimo masko, spustimo veliko breme, pod katerim se dušimo in zakrivamo obraz, ki ostaja v temi. Živeti v samoprevari pomeni zgrešiti bistvo življenja. Živeti v
Svetlobi, biti Svetloba je Everest Celote.
’	Zen Aj
V Ravnah pri Šoštanju je dvakrat letno poleg ostalih dejavnosti, ki jih opravljajo pridni aktivisti RK, tudi krvodajalska akcija. Spomladanske se je spet udeležilo kar 147 krvodajalcev in so s tem po besedah Darinke Herman, območne sekretarke RK Velenje, spet potrdili svojo vlogo v te vrste humanih akcijah. Med krvodajalci pa smo zasledili tudi stalnega, ali kot nam je kasneje povedal, osemdesetkrat-nega dajalca krvi Eda Kodruna iz Lajš. Tokratne akcije se je udeležil kar s celo družino: ženo Ivico, hčerko Romano, sinovoma Edijem in Juretom, prvič pa je dal kri tudi njegov sin Boris, ki je dopolnil osemnajst let. Edo Kodrun je daroval kri prvič leta 1961 v Velenju. Od takrat ni pomišljal in je med darovalce zapisan tudi v Črni gori, kjer je služil vojaški rok. Tudi tako rečeno "direktno" je že dal kri, a pravi, da bi to naredil še samo za svojo družino. Kasneje se je zapisal humanosti preko OO RK Velenje in je nudil streho nad glavo tudi beguncem. Iz krvodajalskih akcij mu je posebej ostal v spominu tisti dogodek, ko se je, namesto da bi dal kri, sam znašel v bolnici. Tja ga je napotila zdravnica zaradi povečanega pritiska, v bolnici pa so mu takoj odkazali bolniško posteljo. Krvodajalstvo mu pomeni več kot samo humanost, že kar način življenja, zato ni čudno, da je v to vključena cela družina s podnajemnikom vred. Po tem sodeč, ga bomo na krvodajalskih akcijah še srečevali.
Milojka Komprej
Želite spoznati, kdo ste? Želite najti sebe, svoje neizražene možnosti!1 Se želite spremeniti in v življenje prenesti svoje prave želje' Odgovore na to in pot do njih boste našli in se jih naučili v Temeljni šoli razvoja človeških potencialov, katere direktorica je gospa Zdenka Čok iz Velenja, nedvomno oseba, ki je sama šla skozi ogenj samorazvoja. Šola, ki poteka v okviru agencije Žarek, ima dva letnika, v vsakem je osem predavanj, ki trajajo sedem šolskih ur. Predavanja so ob sobotah v čudovitem svetu Logarske doline, predavatelji pa so sama znana imena. Med njimi je zaslediti dr. Mileno Plut Podvršič, avtorico knjige Pot do srca, pa Nikola Grubiša, avtorja knjige Poti do uspeha, kakor tudi Igorja Gregorca, dipl. inž., poznavalca borilnih veščin in tehnike sproščanja. Šola je namenjena vodilnemu osebju malih, srednjih in velikih podjetij, na občinah in v upravi, zdravstvu in turizmu... in tistim posameznikom, ki menijo, da je bogatenje znanja nenehen proces, temelji pa bolj na praktičnem kot
teoretičnem delu ter na holističnem prijemu.
Za vse dodatne informacije lahko zavrtite 03 5875 484 ali pa GSM 041 467 601.
Agencija Žarek
Krvodajalstvo - eden od vrhov humanosti.
Zdravko Kočevar
I
KV
1-21. maj) J J : ZEMLJA
AKiLjm ir'CKi ^
(20. april - :
Element:.
Temperament: MELANHOLIČEN Kvaliteta: ZEMELJSKO, NEGATIVNO, MOŠKO, FIKSNO
Planet vladar: VENERA Kovina: BAKER
Barve: ROŽNATA, SVETLO ZELENA, SVETLO MODRA
Kamni: SAFIR, TOPAZ, KORALA Dan: PETEK Število: 2
MIT IN IZVOR SIMBOLA:
Simbolizira ga glava bika, ki predstavlja telesno moč, trdovratnost, vztrajnost, upornost ter svet čutov. Biku vlada legendama lepotica Venera, ki je podedovala vse Afroditine odlike in tako postala boginja ljubezni-idealne, družinske in erotične. Poleg ljubezni predstavlja ta planet medčloveške odnose, žensko plat človekovega značaja, umetnost in modo. Venera pri Biku spodbuja nežnost, prijateljstvo, obzirnost in družabnost. Lahko pa tudi neodločnost, bolestno ljubosumje in odvisnost od drugih.
ZNAČAJ:
Ko sonce prestopi v Bika, se v naravi rastline krepijo, oblikujejo in debelijo, tako kot Biki, ki slovijo po zdravem teku, čutnosti, estetskem daru in potrebi po gmotni varnosti. "Kar je njihovo, tega ne dajo!"
Kot drugo znamenje zodiaka, izraža BIK potrebo po izgradnji trdnih temeljev za prihodnost. Ljudje, rojeni v znamenju Bika, so ljubeznivi, prijazni, čutni, delavni, vzdržljivi, temeljiti, dosledni, praktični in pragmatični. Osredotočeni so na pridobivanje gmotnih dobrin in na ohranjanje obstoječega. Zaradi vpliva njihove vladarice Venere imajo izrazit estetski čut, zato lahko uspejo tudi na področju umetnosti. Radi imajo naravo (polja, vrtove in gozdove), sprostita pa jih tudi glasba in ples.
BIK je veselo znamenje, ki se nagiba k uživanju na vseh življenjskih področjih, tako na področju hrane kakor tudi v prijetnih kontaktih. Udobje v lastnem domu mu veliko pomeni. Rad troši in nakupuje, skrb za domače pa ga lahko privede tudi v skopost.
ČUSTVA:
BIK je izrazito seksualno in zelo čustveno znamenje.
Pri izbiri partnerja se nagiba k tradiciji. Hoče miren zakonski pristan, v katerem je najpomembenjše udobje. Razumevanje na seksualnem področju mu daje nove polete. Je ljubosumen in posestniški, vendar mu je skladnost v spolnosti najpomembnejša.
Bik velja za največjega ljubimca zodiaka, čeprav ni zelo romantičen. V svoji predanosti ljubljeni osebi lahko tudi
0		ra		$
pon		(c		

7. št. kupona 2. šifra___
3.	kraj, datum in ura rojstva
4.	Vaše vprašanje____________
že pretirava. Sposoben je trajne in zveste ljubezni. Ker je zelo posedovalen, zahteva popolno iskrenost in zvestobo. Je idealen ljubimec za nekoga, ki ga ljubi! Je nežen, pozoren, strasten in nepotešljiv, čeprav ni "macho" tip. Njegova največja napaka je LJUBOSUMJE, ki pogosto preide v pravo norost.
"Če želite osvojiti Bika, je važno, da se vam pri tem ne mudi! Bik hoče, da se njegova veza počasi, vendar gotovo krepi. Med tem se mora počutiti varnega. Navadno bo Bik zadovoljen, če ste do njega neposredni in iskreni, saj ne prenaša licemerja in obotavljanja.
"Če ga ljubite, mu to samo povejte!"
ZDRAVJE:
Na splošno je Bik zelo zdravo znamenje. Le redko katera stvar ga, poleg zapeljive ljubice, lahko spravi v posteljo, iz katere pa potem tudi zelo počasi vstane, saj trmasto zavrača zdravnikova navodila.
Vrat in predvsem glasilke so njegovi najbolj občutljivi deli telesa. Pretiravanje v hrani pogosto prinese razne bolezni, zato se mora izogibati močni oz. mastni hrani. Občutljive ima tudi žleze (ščitnica,...).
Prav tako je občutljiv za poškodbe in vnetja na področjih grla, vrata, nog in gležnjev. Zaradi prevelike teže lahko nastanejo preobremenitve na srcu. Pa tudi pretiravanje v uživanju alkohola lahko poškoduje ledvice. PRIMERNI POKLICI:
Biku je najtežje začeti posel, a ko enkrat stori prvi korak, ga nič več ne more ustaviti. Delal bo in delal, če je potrebno, dan in noč. Le redko spreminja svoj življenjski cilj, poklic ali prepričanje. Nihče ga ne more prestrašiti ali prisiliti, da naredi nekaj proti svojim načelom ali proti svoji volji.
Najprimernješi poklici za znamenje Bika so peveci, slikarji, liriki, kozmetičarke, šivilje, frizerke, medicinske sestre, agronomski tehniki, geodeti, kuharski mojstri, trgovci, ekonomisti, bankirji...
PRIMERNI BIKOVI PARTNERJI:
Najbolj privlačni so vsekakor Škorpijoni, Device, Kozorogi, pa tudi Raki in Ribe. Dobro se lahko ujame s Tehnicami, vendar bolj na prijateljski kot ljubezenski ravni. Levi in Vodnarji so mu po energiji nasprotni.
Astrologinja "Špela"
ŠIFRA: "RADOVEDNOST"
Po Sončnem znamenju ste BIK, z Levom v Podznaku in Luno v Dvojčkih.
Ste dinamična oseba, ki si želi na vsak način uspeti! Zaradi pretirane ambicioznosti in oblastnosti se vam bo v življenju večkrat zgodilo, da boste imeli na delovnem področju nestabilen položaj.
Res je, da ste sposobni usmerjati ljudi in se za njih potegovati, a je vendar tudi res, da ste v odnosu do drugih neprilagodljivi, napeti in bojeviti. Včasih štev odnosih do drugih nerazumni in celo brez občutka. Zato bi morali imeti samostojen - pionirski poklic, kjer bodo prišle do izraza vaše sposobnosti vodenja in usmerjanja. Imate zelo dobre ideje, ste mislec in govornik. Zaradi navedenega ste lahko ustvarjalni na več področjih, tako trgovanja, oblikovanja, raziskovanja, vodenja, bančništva, inovatorstva,... Toda večkrat se vam zgodi, da vam za izpeljavo načrtov do uspeha primanjkuje energije in s tem sposobnosti, da bi uspeli oz. obdržali položaj, ki si ga tako zelo želite. V vas je veliko nemira in nepotrpežjivosti, ki se odražajo v odnosih do ljudi, tako domačih kot tudi prijateljev. Prav zaradi navedenega lahko izgubite ljudi, ki so vam dragi - celo prijatelje. V življenju boste doživljali veliko krivic, ki vas bodo žalostile. Večkrat boste doživljali spremembe na področju dela in ljubezni.
" Vse spremembe v življenju so zelo pomembne, saj peljejo človeka od enega spoznaja do drugega in ga tako bogatijo na poti rasti. Ni slab človek, kdor gre skozi številne prizkušnje in tudi nesposobnež ni zato, ker se mu podira tam, kjer drugi zlahka uspeva. To je samo njegova pot učenja in njegova vrednost tiči prav v množici teh preizkušenj. Srečno."
Lep pozdrav!
Astrologinja "Spela"
MAJ 20111
:azvedri o.
STBM
15
SHOD,
ZBOROVANJE
NEMORALA,
ZAVRAČANJE
MORALNAČEL
RIMSKA 1
TVORNIK
BAJESLOVNI LETOVIŠČE NA ETOLSKI KRAU HVARU AMERIŠKI EDVARD
ŠPORTNA
JADRNICA
NOČNO
ZABAVIŠČE
VELETOK V
ZAVIRANJE
(ŠOFERSKO)
ZAČETEK
PRIRED.
POTUJOČI
TANGENS
JAJČECE
SIBIRIJI NAJVIŠJI VRH ISTRE
RUSKE
AZBUKE
ALENKA
LJUBKOVALNO
TENIŠKI IGRAL YANNICK
SLOV.ARHITEKT
PEVEC PRI ST.
KEM. SIMBOL ZA KLOR
DOMOVANJE ADAMA IN EVE
GLINA,
ILOVICA
(STANKO)
TERMOELEKTRA
RNA
NEKD.ALB.POLI TIK V SFRJ
PRIPJLDNIK
VREČARJEV
lOOOKG
RDEČI KRIŽ VROČI VRELEC
ŠKOTSKO MOŠKO KRILO
JAZZOVSKO
PETJE
VZDEVEK
GOETHEJEVE
MATERE
KEM.SIMBOL ZA SREBRO
SPISEK NAPAK NA KON.KNJIGE
ISKALKA
BISEROV
KRAJ V
SLOV.GORICAH
GRŠKA
BOGINJA
DOMAČA
PRITRDILNICA
OSEL
(NEMŠKO)
POSTNI
ALFRED NOBEL
MNOŽ.SNOVI V 1CM RAZTOP.
VINORODNA
RASTLINA
NAJV.OTOK
OTOČJA
TUAMOTU
ITALIJ.
SPOLNIK
NAGRADNA KRIŽANKA
Pravilna rešitev prejšnje križanke se glasi:
ŠOŠTANJ, RAZVALINA PUSTI GRAD, POMLAD PRIHAJA Izžrebane nagrajenke in nagrajenci so: Pesniško zbirko Petra Radoje Prgišče klasja prejme Peter Drev, Cesta talcev 7, Šoštanj.
Dve vstopnici za gledališko predstavo po lastni izbiri v Slovenskem ljudskem gledališču Celje prejme:
Vilma Lešnik, Lajše 207 b, Šoštanj.
Po dve vstopnici za filmsko predstavo v Kunu Velenje po lastni izbiri (velja do konca maja) prejmeta:
Zdenka Drev, Ravne 184, Šoštanj in Mateja Venišnik, Koroška 1b, Šoštanj.
Brezplačno naročnina na LIST smo izžrebali za naslednje: Roman Terče, Bele Vode 2,
Rajko Mravljak, Ravne 82-a, Šoštanj in Katja Drev, Lokovica 18 b, Topolšica.
Vsem nagrajencem čestitamo, nagrade pa lahko dvignejo na uredništvu Lista, ali po pošti.
Za pravilno rešitev nagradne križanke maj 2001 bomo izžrebali: eno knjižno nagrado, dve vstopnice za gledališko predstavo v Celju in dvakrat po dve vstopnici za filmsko predstavo v Velenju.
KUPON
Gesla križanke
Ime in priimek:
Naslov:
Izpolnjen kupon pošljite na naš naslov do 18. 5. 2001. SLOVARČEK:
ANAA - največji otok otočja Tuamuto;
KTITOR - zavetnik pravoslavnega samostana;
NOAH - francoski teniški igralec (Yannick);
OINEJ - bajeslovni etolski kralj;
TERREL - mesto v Teksasu.
Objave
VPIS OTROK V VRTEC ŠOŠTANJ
Vpis otrok v vrtec za šolsko leto 2001/2002 bo potekal do konca maja 2001, vsak delavnik od 06.00 do 14.00 ure, ob sredah pa do 17.00 ure, in sicer:
-za enote v Občini Šoštanj na upravi, Koroška 13; -za Občino Šmartno ob Paki v enoti Maja, Šmartno ob Paki 14.
Uprava vrtca Šoštanj MOJ OTROK NARKOMAN
Na srečanja vabimo starše, katerih otroci imajo probleme z mamili. Dobivamo se vsako drugo sredo v Zdravstvenem domu Velenje, pred ambulanto za zasvojence ob 18.30 uri. Namen srečanj je pomoč sebi, zlasti pa našim otrokom. Nekateri naši otroci so se uspeli iztrgati iz sveta mamil, drugi se bolj ali manj uspešno zdravijo, veliko pa jih še tava v temi. O vsem tem se pogovarjamo, izmenjavamo izkušnje in mnenja. Nekateri se pridemo opogumljat, drugi skušamo pomagati obupanim, dobimo pa tudi strokovne odgovore na naša vprašanja.
Namesto da si zatiskamo oči in svojo "sramoto" skrivamo, bodimo aktivni. Več kot nas bo, močnejši bomo.
Dodatne informacije lahko dobite na telefonu: 899-56-12 od 11. do 12. vsak dan, sestra Vilma, 588-50-18 ZD Šmartno ob Paki, dr. Stupar
Starši za otroke
HOSPIC
Dne 11.5. 01 bo ob 18.00 uri v sejni sobi ZD Velenje predavanje o EVTANAZIJI, ki ga bo izvajala dr. Metka Klevišer. Vabljeni!
Na podlagi Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih ( Uradni list SRS. št. 18/74 in 34/88 ) in na podlagi 6. člena Pravilnika o pogojih za oddajo poslovnih prostorov v najem ter o določanju najemnin za poslovne prostore ( Uradni list Občine Šoštanj, št. 4/97) objavljamo
JAVNI RAZPIS
za zbiranje ponudb za oddajo poslovnih prostorov v najem.
Predmet oddaje v najem so poslovni prostori v lasti Občine Šoštanj, in sicer:
1.	poslovni prostor na Koroški cesti 2 v Šoštanju (bivši Foto Emaaco), kvadrature 39,34 m2;
2.	dva poslovna prostora na avtobusni postaji v Šoštanju (bivši "IPPON"), enakih kvadratur - 8,80 m2 s souporabo sanitari-jev, tako da znaša skupna površina posameznega poslovnega prostora s sorazmernim deležem skupnih sanitarijev 10,15 m2.
Izhodiščna mesečna najemnina za posamezne poslovne prostore:
*	za poslovni prostor pod točko 1 znaša najemnina 36.462, SIT (brez DDV);
*	za poslovni prostor pod točko 2 znaša najemnina 10.160,00 SIT (brez DDV).
Interesenti naj dostavijo pisne ponudbe osebno v tajništvo občine ali priporočeno po pošti na naslov Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, s pripisom " Ne odpiraj - ponudba - Javni razpis za oddaja poslovnega prostora najem."
Upoštevane bodo vse ponudbe, ki bodo dostavljene v tajništvo Občine Šoštanj najkasneje do torka, 15.05.2001, in sicer do
12.00	ure.
V ponudbi je treba navesti dejavnost ponudnika in ponujeno ceno za m2 najemnine. Ponudbi je treba priložiti:
*	dokazilo o resnosti ponudbe - potrdilo o plačani varščini treh mesečnih najemnin (v znesku 109.386,00 SIT za prostore pod točko 1 oziroma 30.480,00 SIT za prostore pod točko 2) na žiro računi Občine Šoštanj, št.52800-630-10168:
*	dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, navedene v ponudbi (odločbo pristojne UE oziroma prigla-sitveni list).
Uspelemu ponudniku bo varščina obračunana pri najemnini, neuspelemu pa vrnjena v roku 3 dni po izbiri najugodnejšega ponudnika.
Odpiranje ponudb bo opravila komisija, ki bo prepozno prispele in nepopolne ponudbe izločila. 0 izbiri ponudnika bo na predlog komisije odločil župan najkasneje v roku 8 dni od poteka razpisa. Vsi ponudniki bodo o izbiri pisno obveščeni.
OBČINA ŠOŠTANJ
KINO VELENJE - MALA DVORANA MAJ 2001
FILMSKI CIKLUS : DE-LUX PROGRAM : SAMOVO POLETJE (drama, triler), Režija: Spike Lee,
SUNSHINE (drama), Režija: Istvan Szabo TRAFFIC-PREKUPČEVALCI (kriminalna drama), Režija: Steven Sodernergh ČOKOLADA (kriminalna drama), Režija: Lasse Halstreom.
Q
VJ lovensko
T /judsko
G ledališče
Premiera v maju
V celjskem gledališču si boste lahko ogledali predstavo Lev pozimi. Pogojno kraljevsko-zgodovinska igra s spretno napisanimi psihološkimi dialogi angleško zgodovino obravnava z lucidno humorno distanco. Politična dogovarjanja, spletkarjenja, ljubezenske intrige, razmerja med kraljem Henryem, njegovo ženo Eleonor in priležnico Alais oblikujejo dramski okvir, ki v osnovi prikazuje bitko za prestol med tremi nasledniki: Johnom, Geoffreyem in Richardom. Duhovita "kraljevska igra" z bojem treh bratov za prestol pogojno spominja na Shakespearovega Kralja Leara in kot taka v okviru repertoarja predstavlja gledališko hvaležno ter modernizirano, predvsem pa nekoliko lahkotnejšo varianto na temo oblasti in sle po nji.
Geografska podoba Irkutska
V petek, 1 1. maja, bo v organizaciji PD Šoštanj, mladinski odsek Martina Pečnik pripravila predavanje z diapozitivi o njenih potovanjih v Sibirijo.
"Predavanje bo povzetek dveh potovanj, ki sta se odvijali v poletju in jeseni 1 998 in zimi 2001 na širšem območje Irkutska (Irkutske oblasti), v južnem delu vzhodne Sibirije.
Obakrat sem se udeležila odprav jamarskega kluba iz Irkutska - v predgorje Vzhodnih Sajanov, na Bajkal in reko Leno. S predavanjem bom skušala podati oris nam manj znane dežele in ljudi, ki sem jih na poti srečevala. Vabljeni!" pravi Martina.
Čez deželo dolgega belega oblaka na kolesu
Na pedalih preko Nove Zelandije
5.
kolesarski dan
Noč je bila precej nemirna. Najbrž zaradi vetra, ki je pihal kot nor. Čeprav smo upali, da bo do jutra ponehal, se to ni zgodilo. Vedeli smo, da nas calca peklenski dan. Veter je pihal seveda v prsi. Startali smo dobesedno na mostu čez reko Rakaia, ki je dolg skoraj dva kilometra. Proti Cristchurchu se je veter še okrepil. Nekajkrat je bila prava umetnost ostati na kolesu. Na srečo ni bilo veliko hribov, ker drugače bi najbrž za ta dan prekinili kolesarjenje. Bogdanu je spet spustila zračnica. V plašču je našel ogromen trn. Prisilni počitek nam prišel kar prav. Za Cristchurchom je zopet nekaj deset kilometrov avtoceste. Končno je bila cesta, ki je peljala ob njej, primerno označena. V kraju Kaipoi nova prazna zračnica, tokrat je
bil na vrsti Željko. Veter pa je še vedno neutrudno pihal. Ko so prišli na vrsto še klanci, nam je počasi postajalo dovolj. V Creta Valleyu nam je dokončno prekipelo.
Vsega smo imeli več kot preveč. Kamp v majhni dolinici med hribi je prav prijeten. Povrh vsega je bil še zastonj. Lastnik, ki je ob našem prihodu hodil naokoli, je kar naenkrat izginil in ga do našega odhoda naslednji dan ni bilo nazaj. Zaradi njegovega izginotja si nismo delali skrbi, temveč smo si skuhali pošteno večerjo in odšli spat upajoč, da se bo veter umiril.
Relacija Rakaia - Creta Vally dolžina 134,6 km, čas 6 ur 10 minut, povprečna hitrost 21,8 km/h.
6.	kolesarski dan
Jutro je bilo precej sveže, toda brez vetra. Tega so zamenjali hribi. Po petdesetih kilometrih je pričel Robi zaostajati, kar se mi je zdelo zelo nenavadno. Na vrh enega od hribov je prišel čisto moker, z njegovega obraza je bilo razbrati, da je nekaj hudo narobe. Bolečine v njegovem kolenu so bile zelo hude in izgledalo je, da ne bo mogel naprej. Ko je dejal, naj gremo naprej in rečemo Miranu, da pride ponj, smo videli, da je stvar resna. Kajti Robi je vse prej kot nekdo, ki bi bil "zjamran". Takoj smo se spravili na kolesa in pospešili tempo, da bi čim prej prišli do našega avtodoma. Mirana smo našli kakšnih 40 kilometrov naprej pri kraju Puketa, ravno ko je na obali fotografiral morske leve. Kolonija je štela preko sto lenih Živah, ki so brezvoljno poležavale na obali. Nevsakdanji prizor za nas iz podalpske	dežele.
Motil je le neznosen smrad. Morski levi namreč zelo smrdijo.
Ko je Miran končal in pospravil opremo, je prišel Robi. Vsaka mu čast. Vedel sem, da se ne bo tako hitro vdal.
Še več, pot je nadaljeval, sicer malo počasneje, toda zanesljivo. Preostanek poti je potekal večinoma ob morju ali njegovi bližini. Etapo smo zaključili kar ob cesti na malo večjem parkirišču. Kolesa smo spravili v nekakšno hišico, ki je sicer služila za zbiralnico mleka. Zbiralnico je prišel zvečer prekontrolirat "dežurni" kmet. Ko smo ga zagledali, smo pomislili, da bomo kregani. Toda prijazen možakar ni delal nobenih problemov. Z njim smo se zapletli v zanimiv pogovor. Obljubili pa smo mu, da bomo kolesa umaknili drugi dan pred osmo uro. Mimogrede! Za večerjo smo imeli krompir v kosih, ribje palčke in paradižnikovo solato.
Relacija Greta Vally - Clarence, dolžina 148,0 km, čas 6 ur 10 minut, povprečna hitrost 23,9 km/h.
7.	kolesarski dan
Končno je prišel zadnji dan kolesarjenja po južnem otoku. Ker smo bili prejšnje dni pridni, nam je ostalo le še dobrih sto dvajset kilometrov relativno lahke poti. Večje hribe smo pričakovali le zadnji del poti. Začeli smo počasi. Kaj počasi! Vlekli smo se kot megla. Brez miligrama volje smo se že po dvajsetih kilometrih ustavili v prekrasni restavraciji na obali. Slikovita terasa, morje, sonce, kapučino in napol oblečena dekleta so krivci, da se nam nekako ni dalo naprej. Gledali_smo drug drugega in čakali, da bo kdo rekel: "Gremo." Še znani kolesaräci preganjevalec Kovač ni niti z besedico omenil odhoda. Še dobro, da se je sonce kmalu skrilo in ko so odšla še dekleta, smo se dvignili tudi mi in počasi nadaljevali pot. Na petdesetemu kilometru spet nevšečnost. Bogdan je opazil, da je nekaj narobe z njegovim SPD pedalom. Desnega čevlja nikakor ni mogel odpeti. Dobesedno je bil "prišraufan" na kolo. Kar nekaj časa smo se mučili, da smo ga rešili s kolesa. V mestu Blenheim so mu težavo nato trajno rešili, kakor tudi privili krmilni ležaj na Vojkovem kolesu, ki je že spuščal čudne zvoke. Medtem smo ostali napadli McDonald's. Midva z Robijem sva bila še posebej borbeno razpoložena. Dekleti, ki sta naju stregli, sta (car malo čudno gledali, kam bova vse to dala. Ni bilo problema. Še kakšen "megič" bi lahko uničila, če nama ne bi bilo nerodno.
Do cilja v Pictonu smo pričakovali visoke hribe. Na karti je to področje označeno kot izjemno hribovito. Na našo srečo je bila cesta izredno lepo speljana po dolini, ki je na karti sploh ni bilo. Nismo se pritoževali. Nekaj po peti uri popoldne smo prispeli v tra|ektno pristanišče, kjer je bil
cilj prvega dela poti. Za nami je bilo več kot 1.000 kilometrov in 44 ur kolesarjenja.
Relacija Clarence - Picton, dolžina 121,8 km, čas 5 ur 32 minut, povprečna hitrost 22,0 km/h.
Wellington
Končno trije prosti dnevi. Brez kolesarjenja mislim. Kasneje se je sicer izkazalo, da sta bila le dva. Toda občutek je vseeno fantastičen, ko veš, da je pred tabo nekaj dni brez naporov, vsaj telesnih. Iz Pictona vozi trajekt v Wellington petkrat dnevno in je najpomembnejša povezava med otokoma. Vožnja med mestoma traja kakšne tri ure in je dokaj zanimiva. Še posebno del, ki poteka po Queen Charlote Soundu, fjordu, v katerem je ogromno majhnih zalivčkov, kjer imajo petičneži postavljene svoje počitniške hišice, ob pomolih pa parkirane svoja plovila, vredna "veliko" tisoč dolarjev.
Če prideš v Wellington z morja, pogled nanj vse preveč spominja na severnoameriška pristaniška mesta, z vsemi svojimi značilnostmi. Umazano pristanišče, visoke poslovne stolpnice, gneča, kriminal in vse, kar sodi zraven. Na srečo se je še enkrat izkazalo, kako hitro se lahko človek glede ten reči tu zmoti. Wellington je mesto, ki je v Novi Zelandiji naredilo name najveeji vtis. Mesto namreč poleg svoje lepote izžareva nekakšno pozitivno energijo, ki se je obiskovalec zlahka naleze. Ne le da je prestolnica dežele,, to je praktično edino mesto poleg Queenstowna na južnem otoku, ki živi 24 ur na dan. Ulice so polne, čeprav ni pretirane gneče, lokali prijetni in kar je najvažnejše, odprti celo noč. Ljudje so prijazni, cene izredno zmerne. Kaj sploh človek še hoče? Po nekaj dnevih divjine je nekaj civilizacije kar prijalo.
Izmed mnogih zanimivosti novozelandske prestolnice je vsekakor potrebno omeniti nacionalni muzej Te Papa. S svojimi 36.000 kvadratnimi in 80.000 kubičnimi metri razstavne površine spada med največje muzeje na svetu. Zgrajen je bil leta 1998, vanj pa je novozelandska vlada investirala 350 milijonov. V dveh letih ga je obiskalo več kot 3,5 milijona obiskovalcev. V njem je predstavljen nastanek Nove Zelandije, favna, flora, naseljevanje, kultura, umetnost, pomembni dogodki in še veliko drugega. Skratka vse, kar je povezano z Novo Zelandijo. Poleg tega je moč obiskati ogromno raznoraznih virtualnih predstavitev in ostalih predstav. Izredno spektakularen je virtualni bungee jumping. Muzej se ponaša tudi s svojim Bush cityem, kjer so predstavljene vse značilne rastline otočja. Kakor koli že, ta muzej je všeč tudi tistim, ki muzeje sovražijo. Poleg tega je muzej zastonj.
Zaradi slabe vremenske napovedi in pomanjkanja časa smo Wellington zapustili en dan prej, kot smo načrtovali. Ko smo odšli, sem bil kar malo žalosten, toda trdno odločen, da se še
8. kolesarski dan
Sovražim avtoceste! Še posebej, če sem na kolesu. Spet smo morali kot kakšni kriminalci zapuščati mesto. Cesta je speljana, kot je tu navada, čez največji hrib. O označbah pa ni vredno izgubljati besed. Seveda smo malo "zalutali". Kar naenkrat smo se znašli do konca asfalta na vrhu hriba. Ker je bilo jasno, da smo se zgubili, sem šel do prve hiše vprašat za pravo pot. Na platoju malo pod vrhom naslednjega hriba so gradili novo hišo. Menil sem, da bodo tam verjetno vedeli za pravo pot. Z vso hitrostjo sem se pognal po precej načeti makadamski cesti proti novogradnji. Toda kar naenkrat sem se znašel sredi čudnin heavy metalcev z buli terierji. Neprijeten občutek, vam pravim! Zbral sem ves pogum in jin vprašal, kar me je zanimalo. Fantje so v nasprotju s svojim izgledom bili izredno prijazni in ustrežljivi in mi razložili vso zmedo okoli obvoznih cest. Ko sem odhajal, me je bilo kar sram, ker sem ljudi zopet sodil po videzu.
Nadaljevanje ni bilo več težko najti. Večji del je cesta peljalo ob obali. Pokrajina ni preveč zanimiva. Mogoče celo najbolj dolgočasna na vsej poti, ali pa smo bili mi že malo preveč razvajeni.
S kolesarjenjem smo končali precej hitro - malo po peti uri. Predvsem zato,vker med potjo nismo imeli nobenega daljšega postanka. Še kosila ne, kajti z Miranom smo se zgrešili in smo ostali ves dan na "snickersih". Prenočiti smo nameravali na počivališču ob kampu pred mestom Bulls. Z Bogdanom in Robijem smo se hoteli v kampu vsaj umiti, toda že na vhodu nas je pričakal lastnik z izrazito nad faco. Takoj nam je dal vedeti, da nas ne bo pustil niti v bližino tuša. Celo grozil nam je s policijo, kljub temu da smo hoteli tuširanje plačati. Res pravi nacist. Brez vode kljub temu nismo ostali. V bližini je tekla reka Rangitikei, kjer smo se za silo umili ter pod mostom naredili luknjo, no luknjico, na streho našega avtodoma, ki smo jo na srečo lahko zakrpali. To pa je že druga zgodba.
Relacija Wellington - Bulls, dolžina 162,3 km, čas 7 ur 5 minut, povprečna hitrost 22,9 km/h.
NAROČILNICA
Matjaž Kovač
NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ
IME________________ PRIIMEK_________
NASLOV______________________________
LETNA NAROČNINA ZNAŠA 1000 SIT
Foto-reportaža^
noč v Šoštanju
Zdravko Kočevar
Velika
Otroci so bili
ponosni na svoje snope. V njih je bilo veliko truda.
Cvetna nedelja je prinesla praznično vzdušje in pričakovanje velike noči.
Kaj so "žegnali" odraslim, ni skrivnost, prav simpatično pa je bilo pokukati v otroške košare.
Barvanje pirhov je bilo marsikje prijetna družinska zabava.
KONTAKT:
Trg Svobode 12
„P-P- 4 3325 Šoštanj e.pošta: list@sostanj.si
URADNE URE:
vsak torek od 10.00 do 12.00 vodja priprave redakcije Milojka Komprej vsak petek od 18.00 do 20.00 odgovorni urednik Peter Rezman
telefon ( 03 ) 89 84 334
Vse sodelavce prosimo, da prispevke za LIST št.5 (junij) v letu 2001, pošljejo najkasneje do 18. maja 2001.
Izdaja: Občina Šoštanj, Trg Svobode 12, Šoštanj Uredniški odbor: Jožica Andrejc, Danilo Čebul, Marjana Čelofiga, Brane Guzej, Milojka Komprej, Peter Rezman in Andrej Starič. Odgovorni urednik: Peter Rezman.
Lektoriranje: Jožica Andrejc. Priprava redakcije: Milojka Komprej. Oblikovanje: Vinko Pejovnik ml., vinko@eurograf.si. Tisk: Eurograf d.o.o., www. eurograf. si