Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (cascl-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11 / 6464 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK NOVI UST Posamezna štev. 50 lir NAROČN IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 712 TRST, ČETRTEK 19. SEPTEMBRA 1968, GORICA LET. XVII. POMEMBEN GOVOR E. KARDELJA V NOVI GORICI VSAK NAROD MORA BRANITI SVOJO SVOBODO Veliko zborovanje ob 25-letnici splošnega upora na Primorskem -Aktualnost idealov narodnoosvobodilnega boja v današnjem svetu Z velikim zborovanjem v Novi Gorici se je v nedeljo, 15. t.m., zaključila vrsta kulturnih, športnih in političnih manifestacij, s katerimi je slovensko primorsko ljudstvo Proslavilo 25-letnico tistega zgodovinskega septembra 1943. leta, ki za Primorsko pomeni dokončen in odločilen korak na dolgi >n trnjevi poti njenega narodnega in zato tudi njenega vsestranskega družbenega o-svobajanja. S častne tribune, ki so jo lik Pred začetkom zborovanja zasedli vodilni slovenski državni in politični predstavniki, mnogi voditelji osvobodilnega boja na Primorskem, številni predstavniki zamejskih Slovencev ter nekateri zastopniki antifašističnih organizacij iz Italije, je po pozdravnih besedah predsednika novogoriške občinske skupščine imel slavnostni govor Edvard Kardelj. NAUK IZ PRETEKLOSTI Govornik je najprej poudaril globlji pomen osvobodilnega boja tako za slovenski narod na splošno kot za primorske Slovence še posebej. »Sredi podjarmljene Hitlerjeve Evrope — je dejal govornik — so se slovenski ljudje vse bolj zavedali, da narod, Iti ni sposoben in pripravljen branili svoj °bstanek in lasten svobodni razvoj, ne more Pričakovati milosti ne od osvajalca in ne od žgodovine.« S to zavestjo in s tem prepričanem se je »slovenski narod, eden najmanjših v Evropi, z orožjem v rokah in v skrajno neenakem boju skupaj z vsemi jugoslo-vPnskimi narodi uprl osvajalcu in sprejel ^°j na življenje in smrt.« »Slovenski ljud-'e so odločno čutili — je nadaljeval E. Kardelj — da narod, ki vztraja v svoji borbeni enotnosti, ne more biti zlomljen v svojem odporu, tudi če ima proti sebi mnogo močnejšega sovražnika.« »Tega nauka iz naše 2godovine ne smejo pozabiti zlasti mlade generacije našega ljudstva. Kajti v svetu so še močne sile, ki poskušajo deliti svet na n a ro d e-gos p o d a rje, na narode-eksploata-lorje in narode-proletarce, na velike, ki od-Jočajo in si dele svet, ter na male, ki slede m ki jih delijo, še so mračne sile, ki poskušajo urediti svet — ne na temelju svobode ln enakopravnosti ter njihove kolektivne varnosti — marveč na podlagi pravice močnejšega in interesov močnejšega. Odtod ta- veliko dejanj mednarodnega nasilja nad narodi, ki smo jim priča na vseh kontinen- tih.« Zvesta idealom osvobodilne vojne je zato Jugoslavija v današnjem mednarodnem položaju na strani vseh tistih narodov, ki se bojujejo za svobodo in neodvisnost ter za pravico, da sami odločajo o lastni usodi. VLOGA NARODNIH MANJŠIN Edvard Kardelj je nato govoril o skupnem boju slovenskega primorskega ljudstva in italijanskih antifašistov proti skupnemu sovražniku, pri čemer je bila slovenskemu ljudstvu priznana pravica do samoodločbe in nacionalne združitve ter so bili hkrati postavljeni temelji za novo, pravično ureditev odnosov med dvema sosednima narodoma in državama. Govornik se je v tej zvezi pohvalno izrazil o sedanjih odnosih med Italijo in Jugoslavijo, ki jih označujeta prijateljstvo in vsestransko medsebojno sodelovanje. »H krepitvi tega prijateljstva — je dejal govornik — sta veliko prispevali obe narodni manjšini. Italijanski manjšini v Jugoslaviji danes izrečemo priznanje za njeno konstruktivno vlogo pri graditvi nove socialistične Jugoslavije in socialistične Slovenije. Prav tako ipa moramo pozdraviti slovensko manjšino v Italiji, ki s svojo eksistenco in z vsem svojim delovanjem gradi mostove prijateljstva med dvema narodoma na obalah Tržaškega zaliva in obeh straneh državnih meja. Prav na tem primeru se je izkazalo, da priznanje enakopravnih narodnostnih pravic manjšinam ne le da ni vir nezaupanja in konfliktov, marveč je, nasprotno, najzanesljivejša pot k miru in prijateljstvu med sosednimi narodi in državami.« Edvard Kardelj je nato v svojih izvajanjih začel ponovno obravnavati sedanje mednarodno dogajanje in zelo jasno obrazložil stališče, ki ga zavzema Jugoslavija do vjetnamskega vprašanja, do arabsko-izrael-skega spora in sploh do vseh sedanjih mednarodnih konfliktov. Posebno natančno pa je opredelil stališče Jugoslavije da najnovejših dogodkov na češkoslovaškem in zlasti stališče, ki ga jugoslovanska država in Zveza komunistov zavzemata do vprašanja odnosov med raznimi socialističnimi državami in med komunističnimi strankami. Vojaško intervencijo na češkoslovaškem je označil za »manifestacijo nasilja«, proti kateri Jugoslovani dvigajo svoj glas, ker hočejo ostati zvesti »smotrom in ciljem, za katere so se bojevali v narodnoosvobodilni vojni.« Glasno in jasno povemo — je v tej zvezi poudaril — naj na naših plečih nikar nihče ne skuša preizkušati raznih samovoljno vsiljevanih dogem nasilnega pseudosocialističnega inter-nacionalizma.« Ostro je nato polemiziral s sovjetskimi voditelji ter ugotovil, da kot opravičilo za vojaško okupacijo češkoslovaške skušajo sedaj na hitro skovati »nevarno doktrino«, po kateri ima »socialistična dežela, ki razpolaga z močjo, pravico do samovoljne nasilne intervencije celo proti volji legalnih organov države in komunistične partije, kadar sama oceni, da to zahtevajo neki, višji interesi socializma.« »Čc bi se ta doktrina dejansko uveljavila v odnosih med socialističnimi deželami — je nadaljeval govornik — bi poslala trajen vir nezaupanja in celo strahu.« Sovjetske očitke, češ da se Jugoslavija sedaj pridružuje imperialistom, je Kardelj označil za nesmiselne, saj ne morejo prepričati niti najbolj omejenega človeka. Za izhod iz nastale krize so po govornikovem mnenju potrebni napori zlasti v treh smereh. Nujno je, da postane češkoslovaška znova in čimprej resnično suverena država; nujno je dalje, da se med socialističnimi državami in komunističnimi strankami odkrito razčistijo vsa vprašanja, ki vnašajo v njene medsebojne odnose nezaupanja; končno je važno, da se sedanja kriza premaga z okrepljenimi prizadevanji za popuščanje mednarodne napetosti, za premostitev blokovskih pregrad in za mir na svetu. O NOTRANJIH PROBLEMIH Na koncu je E. Kardelj pozval jugoslovanske narode, naj si še bolj vztrajno prizadevajo, da se uresničijo smotri gospodarske in družbene reforme. Poudaril pa je tudi, naj nihče ne dela napačnih računov o odnosih med jugoslovanskimi narodi. »Narodi Jugoslavije — je dejal — so nedvomno trdno odločeni, da vse medsebojne odnose rešujejo na demokratičen način in ob popolnem spoštovanju enakopravnosti ter na podlagi samostojnosti slehernega naroda pri reševanju vprašanj njegovega lastnega razvoja. Toda prav tako so trdno odločeni, braniti in krepiti svojo enotnost ter bratsko solidarnost in zlasti še neodvisnost socialistične Ju-koslavije, ki je obenem naj zanesljivejši porok za neodvisnost slehernega jugoslovanskega naroda.« RADIO TRST A ♦ NEDELJ A, 22. septembra, ob: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.50 Glasba za lutnjo; 10.00 Olivierijev godalni orkester; 11.15 Oddaja za naj mlajše: »Pripovedka o treh razbojnikih«; 11.40 Rin-garaja za naše malčke; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 »Tudi Lela bo nosila klobuk«. Drama v dveh delih; 17.50 Vabilo na ples; 18.30 »Niccolo Tommaseo«; 19.40 Orkester pripoveduje; 19.30 Zbor »J. Gallus«, vodi U. Vrabec; 20.30 Zabavali vas bodo; 21.00 Operetne melodije; 21.45 Sodobna glasba. ♦ PONEDELJEK, 23. septembra, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Trobentač I mpallomeni; 12.10 »Poletna srečanja«; 13.30 Izbor motivov in melodij; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.30 Glasba za vaš transistor; 18.00 Polifonski zbor RA1 iz Rima; 18.30 Iz Beethovnovega in Janačkovega opusa; 19.30 S Plečnikom po Italiji; 19.40 Glasovi in slogi; 20.35 Costov orkester; 20.50 V. Levstik »Janez Kastelec v ujetniškem taborišču«; 21.40 Slovenski solisti. ♦ TOREK, 24. septembra, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Iz slovenske folklore. Rehar »Turke suo bli šiba buožja«; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Casamassimov orkester; 17.20 »Italijanščina po radiu«; 17.40 Glasba za vaš transistor; 18.30 Koncertisti naše dežele; 19.10 »Plošče za vas«; 20.35 Bizet »Carmen«, opera v 4 dej. ♦ SREDA, 25. septembra, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Pianist Garner; 12.10 »Pomenek s poslušavkami«; 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta; 17.00 Ansambel »Teen-Agers« iz Trsta; 17.20 »Odvetnik za vsakogar«; 17.30 Glasba za vaš transistor; 18.30 »Ljudske pesmi«; 18.10 Higiena in zdravje; 19.20 Razkuštrane pesmi; 20.35 Simi', koncert; V. odmoru (21.10) Za vašo knjižno polico. ♦ ČETRTEK, 26. septembra, ob 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Znane melodije; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Klavirski duo Russo-Safred; 17.20 Italijanščina po radiu; 18.00 Zbor »Slovenec« iz Boršta; 18.30 Ital skladatelji; 18.50 Cardellov orkester; 19.10 »Zlata skrinjica«; 19.30 Motivi, ki vam uga jajo; 20.35 Cankar »Grešnik Lenart«; 21.35 Motivi dveh Amerik; 21.55 Skladbe davnih dob. Rene sančne kompozicije izvaja Cappella Monacensis. ♦ PETEK, 27. septembra, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Saksofonist Gotz; 12.10 »Gospodinja nakupuje«; 17.00 Ansambel »Le Tigri« iz Gorice; 17.30 Glasba za vaš transistor; 18.00 »Beri, beri rožmarin zeleni«; 19.10 »Kam v nedeljo?« 19.20 Priljubljene melodije; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 Veseli utrinki. ♦ SOBOTA, 28. septembra, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 »Iz beležnice fotoreporterja Magajne«; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.30 Mladi solisti 17.40 Otrokov pravljični svet; 17.55 Moški vok. kvintet »Zarja« iz Trsta; 18.30 Mojstri jazza; 19.10 »Poletna srečanja«; 19.20 Zabavni ansambli na Radiu Trst; 21.10 Za prijeten konec tedna; 22.00 Dallapiccola: Ciaccona. NAJVIŠJI KMETIJI V SLOVENIJI Te dni je bilo objavljeno v slovenskem tisku, da je najvišja kmetija v Sloveniji Bu-kovnikova nad Solčavo. Točna merjenja so pokazala, da leži hišni prag v višini 1327,37 m nad morsko višino. Druga najvišja kmetija je Jeklova pri črni na Koroškem, v višini 1323,19 m. Vprašanje je le, koliko časa bosta še obstajali, glede na težko življenje gorskih kmetov, katerim beže sinovi in hčerke v tovarne. TEDENSKI KOLEDARČEK 22. septembra, nedelja: Mavricij, Tomaž 23. septembra, ponedeljek: Slavojka, Tekla 24. soptembra, torek: Nadja, Gerard 25. septembra, sreda: Uroš, Hildegard 26. septembra, četrtek: Justina, Stojslava 27. septembra, petek: Kozma in Damijan 28. septembra, sobota: Venčeslav, Vcnko Izdajatelj: Engelbert Besednjak • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 Težak politični V ponedeljek bosta začela spet zasedati italijanska poslanska zbornica in senat, po poletnih počitnicah. Politični položaj pa je še težji kot pred počitnicami, ker socialisti še vedno niso razčistili vprašanja, če naj vstopijo v novo sredinsko-levo koalicijo ali ne. Različne struje v stranki se glede tega bore med seboj. V krogih krščanske demokracije pa se tudi boje, da bo vladi zmanjkala šibka večina v parlamentu, ko se bo začela razprava o njenem programu. MALA REFORMA UNIVERZ Leonejeva vlada je odobrila pretekli teden takoimenovano »malo reformo« italijanskih univerz. Ministrski predsednik je ob tej priložnosti sam poudaril, da se ta reforma iujno omejuje na ureditev nekaterih najbolj nujnih vprašanj na univerzah, ker sedanja vlada, ki nima parlamentarne večine, ne more v celo: rešiti univerzitetnih problemov, ki zahtevajo temeljitega študija in soglasnost v prizadetih krogih in v javnosti. Vendar pa je po mnenju komentarjev tudi ta »mala reforma« dovolj temeljila in je šla vlada v tem precej daleč. Skrajneži pa zavračajo to reformo, ker bi radi »vse ali nič«, toda po mnenju zmernejših krogov je tako stališče nevarno, ker bi samo zavrlo in zavleklo nujno potrebne reforme. Sedanji načrt predvideva precejšnjo avtonomijo univerz, vendar naj bi učne načrte fakultet še vedno potrjevalo prosvetno ministrstvo. Slovenske železnice kot edine v Jugoslaviji v prvi polovici letošnjega leta niso poslovale z izgubo, čeprav sedanji sistem tarif za prevoz blaga po njihovem mnenju ni ekonomski in bi bilo treba železnicam omogočiti bolj prosto oblikovanje cen. ☆ V Vietnamu se začenja kazati pri obeh vojskujočih se strankah naveličanost nad nesmiselno vojno. Vel amerišftifh i Posledice sovjetskega napada na Češkoslovaško se bodo kmalu pokazale in bodo daljnosežnejše, kot jih je mogoče zdaj predvidevati, smo zapisali v nekem našem nedavnem članku. Take posledice se že začenjajo kazati. Ameriški obrambni minister Clark Cliifford je v torek naznanil, da bodo poslale Združene države v Nemčijo še od 20.000 do 40.000 vojakov. Te čete bodo osta-ie v Evropi nedoločen čas. Trenutno pa imajo Američani v Evropi 225.000 mož. V Zahodni Nemčiji bo tako stalo (skupaj z nemško vojsko) nasproti sovjetskim četam na Češkem in v Vzhodni Nemčiji skoraj tri četrt milijona najbolje oboroženih vojakov na svetu. Ameriška vojska v Evropi je opremljena tudi z atomskim orožjem. Računa se, da bi Američani v primeru napada Sovjetske zveze na Berlin ali na Zahodno Nem-čijo( ali na kako drugo članico Atlantske zveze) lahko vrgli iz Združenih držav v Evro v kratkem času še milijon vojakov. Pošiljatev novega kontingenta ameriških vojakov v Nemčijo je dosegel posebni Kie-singerjev poslanec v Washingtonu, Kurt Bir-renbach. V Bonnu je vzbudila ta novica razumljivo zadovoljstvo, četudi bo morala položaj v Italiji TITOVA POSLANICA Jugoslovanski predsednik Tito je zborovalcem v Novi Gorici poslal posebno poslanico, v kateri je primorskemu ljudstvu čestital k njegovi pomebni obletnici, poudaril zgodovinski pomen osvobodilnega gibanja ter podčrtal ugodno vzdušje dobrih sosedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Poslanica omenja tudi sedanje mednarodne dogodke, o katerih pravi: »Jugoslovanski narodi, ki so bili vedno odločni v obrambi suverenosti in integritete svoje dežele in so dosledno podpirali pravico vsakega naroda do svobodnega in neodvisnega razvoja brez tujega vmešavanja, bodo tudi v prihodnje storili vse za napredek prijateljskega sodelovanja z vsemi deželami, ki to sprejemajo na enakopravni ravni v interesu vsestranskega razumevanja, napredka in miru v svetu.« »Z BURNIM PLOSKANJEM« Albanija je izstopila iz varšavskega pakta. Ta sklep je sprejel albanski parlament soglasno in z burnim ploskanjem. S takojšnjo veljavnostjo je prenehal za Albanijo »sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči«, ki je bil podpisan 14. maja 1955 z državami sovjetskega bloka. Po vsej državi prirejajo zborovanja, na katerih odobravajo ta sklep. Izstop Albanije iz varšavskega pakta pomeni še en upor in protest proti sovjetski politiki velikoruske nacionalistične hegemonije, oprte na novostalinistično ideologijo, nad vzhodno polovico Evrope. ☆ V Moskvi je umrl Nikolaj Pavlovič Akimov, nekdanji ravnatelj leningrajske Komedije. Star je bil 67 let. Spadal je k stari gledališki gardi Stanislavskega, Tairova in Meyerholda ter je skušal v dvajsetih letih prikazovati »sintetično gledališče« Tairova po Meyerholdovih »pravilih pogojenega gledališča«, kar pa so potem v dobi »socialističnega realizma« izrinili iz ruskega gledališča. ?ojafror v Irropi Nemčija več potrošiti za vdrževanje čet. Toda to smatra za nujno investicijo v svojo varnost. ☆ SLOVAKI ŠE DALJE TERJAJO FEDERATIVNO UREDITEV Sovjetska zasedba Češkoslovaške je povzročila, da je stopilo vprašanje federativne preureditve češkoslovaške republike v ozadje, kar je vzbujalo vtis, kot da je zadeva odstavljena z dnevnega reda. Vendar, kol kažejo najnovejše izjave slovaških voditeljev, ni tako. Centralni komite slovaške komunistične stranke je objavil pretekle dni izjavo, ki ponovno poudarja, da je nujno, da pride zakon o federativni preureditvi Češkoslovaške pred osrednji parlament in da bo sprejet 28. oktobra, na dan 50. obletnice ustanovitve češkoslovaške države, kot je bilo že domenjeno. Federativna ureditev pa naj bi začela veljati 1. januarja 1969. Na to stališče se je postavil tudi Husak, ki je zanikal govorice, da si mislijo Sovjeti priključiti Slovaško. Strašni pokoli v Biafri Turinski dnevnik »La Stampa« je prinašal zadnji čas — enako kot mnogi drugi zahodni listi — pretresljive reportaže svojega posebnega dopisni ka Luciana Čurina iz Biafre, v katerih je po lastnih doživetjih ter s številkami in fotografijami dokazoval ,ka'ko umirajo ljudje v Biafri in kako nigerijski mohamedanski 'hegemonisti fizično iztrebljajo narod fbo. V enem teh dopisov smo brali med drugim: »Iboji rajši umrejo od pomanjkanja, kakor da bi padli v roke sovražniku, ker so gotovi, da bi jih ta pokončal... Pokol vseh Ibojev je običajno pravilo... Ljudi (iboje) so zvlekli na trge in jih pobijali kot koze. Deklice, tudi enajstletne, tudi devetletne, so posilili na okruten in neizogibno smrten način. Iz prezira so jih dali na voljo tudi iznakaženim gobavcem. V pokrajini Noukka so prisilili dvesto mladih Ibojev, da so legli na tla, nakar so jih politi s bencinom m sežgali. Nad štiristo starih so zaklenili v njihove koče in jih žive sežgali. Enako število starih žensk, katere so Haussa označili za »nerabne«, so ubili z rafali iz hitrostrelk; še prej pa so jim odsekali dojke s sabljami. Število žrtev tega pokola ni ugotovljeno: nekateri menijo, da jih je bilo trideset tisoč, drugi, da jih je bilo stotisoč.« POBITIH JE EN MILIJON IBOJEV Toda to je bilo še prej, kot je izbruhnila vojna. Šele po tem pokolu se je Biafra proglasila za neodvisno. Zdaj traja vojna že petnajst mesecev in računajo, da je bilo ubitih že en milijon Ibojev. Dvesto tisoč jih je padlo na fronti, druge sta ubila lakota ali sovražnik, ki jih je ujel. Preteklo pomlad so zavzele čete majora Bora Port Harcourt in kot prvo so pobili vojake, ki so ležali v bolnišnicah, ter zmetale njihova trupla v reko. Potem so poklali Ženske, otroke in starce. (Odrasli moški so ušli.)... Vojna in grozote so se nadaljevale tudi onkraj Port Harcourta. Irski misijonar Doheny, ki vodi misijon nekaj kilometrov od Abe, je povedal : »Ljudje, ki so ušli iz zasedenih vasi in pribežijo sem, pravijo, da ubijejo Nigerijci vse, kar najdejo živo, tudi najmanjše otroke. Niti psom ne prizanesejo.« Mlad Ifoo, ki se bojuje v nekem »komandosu«, je pristavil : »Res je, a nam nihče ne verjame, da je edini znak življenja v vaseh, ki so jih zavzeli »federativ-ci«, letanje jastrebov (ki obirajo trupla, op. ur.).« »Pripovedujejo mi - nadaljuje dopisnik »Stam-pe« - da so poklali vseh dva tisoč prebivavcev vasi Owaza in tristo prebivavcev vasi Uziaku ob reki Imo pri Abi. Ušlo je le nekaj mladih in eden teh je povedal: »Prišli so rjoveč in streljali na vse, kar se je gibalo v hišah, na vsako stvar.« Neki Anglež, ki je že pet mesecev skupaj z biafrskimi komandosi, poroča : »Videl sem neštete vasi uničene ali zapuščene. Toda »federativci« so jih pustili nekaj nedotaknjenih, južno od 'Bnuguja, izgubljene prestolnice'Biafre. Prebivavstvo teh vasi dobiva vsak dan bone za kosilo, pod pogojem, da se smehlja tujim časnikarjem, ki prihajajo na organizirane obiske, katere prireja lagoška vlada.« (Nadaljevanje na 7. strani) »SMETNIK SVOBODE« V Združenih državah imajo novo žensko društvo (še eno), ki se imenuje »Gibanje za osvoboditev žensk«. Preteklo soboto je priredilo v Atlantic City svojo prvo javno demonstracijo in sicer proti tamkajšnjemu kronanju »Miss Amerike«. Iz protesta proli poniževanju ženskega dostojanstva s proslavljanjem same spolnosti so članice novega društva okronale »protikraljico« in sicer — ovco. Pristašinje te druge »kraljice« so tudi javno in odločno zmetale vsa »mučilna orodja žensk v nastavljen »smelnik svobode« — v veliko pločevinasto posodo za smeti. Tako je« se znebile svojih steznikov, preozkih in pretogih modrčkov, navijavcev za lase itd., kar so po njihovem ostanki iz preživelih časov. Novo žensko društvo namerava začeti pravo križarsko vojno proti oboževanju seksa, v znamenju katerega se danes baje odvija ameriško življenje. Študentje v Parizu so spet začeli razgrajati, kljub ostremu De Gaullovemu opominu, da bo s silo zatrl nemire. Pretrgana zveza z Jivstvijo POVSOD DRUGAČE Pri nas vlada pravo jesensko vreme, oblačno, polno vlage in nalivov, ki odnašajo mostove. Ponoči je že kar hladno. Od Rima proti jugu je pa ves drugačen svet. Tam pritiska izredno visoka temperatura in suša, da nastajajo požari - spontano. Posebno na Siciliji se požari vsepovsod vnemajo v gozdovih in po oranžnih nasadih. V začetku tedna je kazal toplomer v okolici Palerma nad 40 stopinj v senci in še ponoči se je temperatura le za malo znižala. Vremenoslovci sodijo, da se bo vreme ustalilo in izboljšalo ob koncu meseca in da bo oktober lep. V postajnem uradu na Dunji (Dogni) oz železniški progi Videm - Trbiž, so se pomikali v ponedeljek, 16. t. m. urni kazalci proti 4.50 uri: čez petnajst minut bi moral privoziti čez visoki železni most prvi jutranji vlak. Zunaj je treskalo, lilo in grmelo, spodaj so šumeli razpenjeni valovi Bele in Dunje. Kot sodni dan, je pomislil postajni načelnik Diomedi, ko je opazoval signalno tablico. V hipu je luč ugasnila; na tablici so migotali le rdeči signali. Nekaj se je zgodilo. Postajni načelnik se brž odpravi v temni slutnji po progi proti železniškemu mostu, drzno izpeljanem preko dveh 50 metrov visokih podpornikov, čez globoko sotesko hudournika. Pogled bega v brezdanjo temino, od koder grozotno šumi narasla reka. Most se je pogreznil, vode so odnesle podporne stebre, je prešinilo uradnika. Brž steče nazaj in signalizira v Pontebo in v Videm, naj ustavijo vlak. Rešil je na stotine žrtev. Že zgodaj zjutraj so prihiteli v Dunjo železniški izvedenci in so z grozo opazili, kako so divje vode odnesle steber in z njim vred srednji del mogočnega mosta, ki je od leta 1878 kljuboval vodam in bombnim napadom. 170 metrov je bil dolg in nad 50 visok. Pretrgana je ena najvažnejših prometnih zvez Italije s Srednjo Evropo. Strokovnjaki menijo, da bo minilo več mesecev, preden bo promet vsaj za prvo silo slekel po stari progi. Nov, trden most bo pa stal morda šele čez dve leti. Za zdaj so usmerili železniški promet preko Jesenic v Novo Gorico in na staro južno postajo. Kljub tem zasilnim ukrepom je promet s severom zelo oviran. Na progi Trbiž - Dunja - Videm je drdralo vsak dan šestnajst osebnih vlakov, tudi mednarodnih, in približno trideset tovornih. Vsi ti se ne morejo zvrstiti na progi Jesenice - Podbrdo - Gorica preko Jugoslavije. Na postajah v Trbižu in Pontebi muka že na tisoče glav živine, ki je ne morejo odpeljati v Italijo. Škoda na progi gre v visoke milijone. Dežela pa bo imela na milijarde škode zaradi zaprtega prometa. Državni in deželni gospodarski krogi zahtevajo, ntij se čimpreje popravi na tako strahovit način prizadela glavna prometna žila med jugom in severom Srednje Evrope. Lk32 SMRT V POMLA Tako je vladala v sobi skrivnostna poltema, plamenček v Petrolejki je nemirno trepetal in sence v koči so zaživele in se 'zpremenile v živa bitja, dobra in hudobna. Zunaj mimo koče so vozili avtomobili in za hip napolnili izbo z ostro, bledo svet bbo svojih reflektorjev, pred katero so -se senčna bitja prestrašeno umaknila v kote in pod posteljo, potem pa so prilezla spet ven. Nekoč so se prepirali pijanci na cesti pred kočo in postalo ga je tako strah, da se je zatekel v luknjo pad štedilnikom, kjer Je že spala mačka. V luknji je bilo temno in toplo, skrčil se je v klobčič zraven mačke, ki je zadovoljno predla v spanju, in zadremal. Ali pa je bila morda resnica? Nenadoma so se razmaknile opeke v zadnji steni in iz odprtine so prilezli palčki z belimi bradami in z rdečimi in zelenimi kapami na glavi. Bili so dobri in prijazni, prijeli so ga za roke in mu pomagali, da je po vseh štirih zlezel skozi odprtino, nato pa so ga odvedli s seboj v svoje kraljestvo, ki je bilo polno čudežev. Tam so bile vse čudežne stvari, o katerih je sanjariia dušica triletnega fantka. Ko se je mati vrnila in ga ni našla v postelji, se je grozno prestrašila. Vsa zmedena ga je dolgo iskala po sobi, gledala pod posteljo in v omaro in ga šele nazadnje odkrila v luknji pod štedilnikom, mirno spečega poleg mačke. Zdaj pa zdaj se je veselo zasmejal v spanju in mačka je zadovoljno predla. Morda je tudi ona sanjala, da ga spremlja na obisku v deželi palčkov. Nikoli ni pozabil tistih sanj, ki so se mu mešale v spominu z resničnostjo zgodnjih otroških let. Meja med resničnim svetom in svetom njegove otroške fantazije je bila skoraj neopazna in oba svetova sta prehajala drug v drugega, lako da še zdaj mnogokrat ni mogel dognati, kaj je bilo v teh spominih resničnega in kaj samo doživetja njegove bujne otroške domišljije. Kolikokrat mu je mati še zdaj rada pripovedovale kako jo je včasih izncnadil s svojo domišljijo, ki mu je navdihovala čudne otroške pustolovščine. (dalje) T'iztiblivijd --------- Še nekaj dni za vpis v šole Slovenski starši imajo samo še 'nekaj dni časa za vpis svojih otrok v šolo. Prepričani smo, da je večina naših zavednih očetov in mater že opravila svojo dolžnost in poskrbela, da bodo njihovi otroci obiskovali tiste šole, kamor po vseh pisanih in nepisanih postavah edinole spadajo. Vemo pa, da je tu pa tam vendarle še kak omahljivec, ki si še vedno ni na jasnem, kakšne so resnične koristi njegovega sinčka ali hčerke, in ki še premišljuje, morda tudi pod vplivom kakega osebno zainteresiranega prišepetavca, V katero šolo bi letos poslal svojega otroka. Upamo, da bo takega omahljivca vsaj ob dvanajsti uri končno srečala ipamet in da se bo odločil po vesti in predvsem tako, kot ve leva resnična skrb za bodočnost njegovega otroka. Zadruga »Naš Kras« vabi vse ljubitelje Krasa na "KRAŠKO OHCET" ki bo v repentaborski občini dne 21. in 22. septembra SPORED: 21. SEPTEMBRA: ob 17. uri uradno odprt je muzeja »Kraška hiša« v Repnu, 31; zvečer bodo v hišo pripeljali nevestino balo. Domači fantje prirejajo ples na skednju, zbor pa bo pel podoknice vaškim dekletom. V vasi bo odprtih pet osmič, kjer bodo točili domačo kapljico in potregli s klobasami in pršutom. 22. SEPTEMBRA: začetek svatbenih obredov bo ob 8. uri, ko bo prišel šen in s svati po nevesto v »Kraško hišo«. Svatje bodo nato šli peš na Col in Tabor, kjer bo ob 10. uri v župni cerkvi poroka. Po poroki bo v restavraciji Furlan na Repentabru zakuska za svate in narodne noše. Ob 12. uri bodo svatje odšli v Repen, kjer se bo nevesta predstavila tašči in tastu v »Kraški hiši«. Ob 13. uri bo svatbeno kosilo. Popoldanski spored se začne ob 15.39 v Repnu. Nastopili bodo domači pevski zbor, zbor »Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovola in folklorna skupina »France Marolt« iz Ljubljane. Ob 17. uri bosta nevesta in ženin odprla ples na trgu v Repnu. Igral bo narodno-zabavni ansambel »Slak« iz Ljubljane. Deželni svetovalec Slovemske skupnosti dr. Stoka je naslovil na -predsednika deželnega odbora dr. Berzan-tija ter na odbornika za javna dela, kakor tudi za -kmetijstvo, gozdove in gorsko gospostvo interpelacijo v zvezi z novo pokrajinsko cesto Gorica - Sovodnje - Zagraj. Slovensko prebivalstvo, pravi dr. Štoka v interpelaciji, je bilo zelo prizadeto, ko je zvedelo, da mislijo za to cesto razlastiti najrodovitnejše predele v Štandrežu, čeprav bi lahko uporabili površino stare občinske cesto nekaj metrov vstran ter tako preprečili nekoristne razlastitve in resno šikodo za prizadete lastnike zemljišč. Cena, ki jo ponujajo lastnikom za razlaščene terene, je smešna, okrog 60 lir za kvadratni meter. Prebi-vavci Štandreža- tega niso mogli sprejeti ter so se upravičeno uprli za obrambo svojih koristi s traktorji, vozovi 'in raznimi poljedelskimi stroji, da bi preprečili delo buldožerju, ki se je 9. septembra zaril v njihovo zemljo. Dr. Štoka pravi dalje v svoji interpelaciji, da omenjena cesta ni niti najbolj nujna, sa.j so za lokalni promet potrebnejše druge ceste. Slovensko Ni treba posebej poudarjati, da so danes, bolj kot kdaj koli prej, popolnoma odveč kakršnikoli pomisleki v zvezi s šoio s slovenskim učnim jezikom, kajti ta ni samo po zakonu povsem enakopravna z italijansko, temveč je tudi glede na njeno strokovno raven, na raven njenih učnih kadrov vsaj enakovredna sorodnim šolam z italijanskim učnim jezikom. Izjemo najbrž tvori tistih nekaj učite Ijev ali profesorjev na naših šolah, ki svojih otrok ne zaupajo slovenskim vzgojiteljem, torej svojim stanovskim tovarišem, temveč jih pošiljajo v italijanske šole, s čimer dajejo nezaupnico najprej sami sebi ter hkrati grobo žalijo in ponižujejo svo je kolege vse slovenske starše. Cas je že, da se takšne stvari nehajo, kajti slovenski davkoplačevalci — in prav gotovo tudi številni italijanski — imajo pravico zahtevati, naj bodo šolniki predvsem dobri vzgo j i tel j i, neoporečne osebnosti, dosledni ljudje, ne pa samo zaslužkarji in kruhoborci, kajti v takem primeru bi si morali vseka kor izbrati drug poklic. Slovenska javnosi bo morala v zvezi s tem prej ali slej nekaj korenitega ukreniti. Zavednih in pametnih slovenskih staršev ti osamljeni, nečastni primeri seveda ne morejo odvrniti od izpolnjevanja njihove dolžnosti, ki veleva, da svojega otroka vpišejo v slovenske šole. •--- ZA ZADRUŽNI HLEV V NABREŽ1NSK! OBČINI V sredo zvečer so se sestali v Praprotu kmetovavci iz raznih vasi nabrežinske občine in ponovno razpravljali o pobudi, da se ustanovi zadružni hlev. Ker gre za prvo tovrstno pobudo v naših krajih, je razumljivo, da je pred njeno uresničitvijo troba premagati ne samo vrsto tehničnih, materialnih težav, temveč tudi marsikateri predsodek. Vsekakor je prav, da bodoči člani zadruge temeljito proučijo tu-di najmanjše po prebivalstvo v Štandrežu je prepričano, da skušajo z gradnjo te ceste in z izgovorom na industrijske potrebe škoditi slovenskemu prebivalstvu in ga izriniti z njegove zemlje. Iz teh razlogov vprašuje dr. Štoka predsednika deželnega odbora in omenjenega odbornika, ali se jim -ne zdi nujno potrebno, da se potegnejo za kmetovalce v Štandrežu, ki so preko Zveze neposrednih obdelovalcev zahtevali pogajanja za pravično rešitev, ki bi zadovoljila obe strani, pa jih nihče ni hoteli -niti poslušati. Dr. 'doka pravi, da bi morali deželni organi pregledati položaj in zaslišati prizadete -prebivalce ter posredovati pri prizadetih oblasteh in ustanovah, da bi ustavili začeta dela, preštudirali možnost za novo cestišče, ki bi zmanjšalo škodo kmetovalcev na najmanjšo mero ter se tako izognili razkosanju posestev in razlastitvi rodovitnih zemljišč. Zemljišča, ki bi morala biti kljub vsemu žrtvovana, bi morali plačati po tržnih cenah ter -narediti vse druge potrene korake v korist prebivalstva v Štandrežu. | drobnosti, kajti zadrruga bo uspešno poslovala le, če bodo predhodno rešili in uredili tudi razne podrobnosti. Na zadnjem sestanku sta bila prisotna tudi kmetijski nadzornik dr. Bucco in vodja živinorejskega oddelka pri Kmetijskem nadzorništvu Tagliaferro, ki sta kmetovav-cem obrazložila osnutek zadružnega statuta. Prisotni so nato sklenili, da bodo čim-prej naročili nekemu izvedencu, naj ipripra-vi idejni načrt za gradnjo zadružnega hleva in vseh potrebnih gospodarskih poslopij. Sklenili so nadalje, da si bodo v kratkem sami ogledali nekaj zadružnih hlevov v Furlaniji in se tudi pozanimali za njihovo delovanje. Pobuda omenjenih kmetovavcev se nam zdi zelo važna, saj je znano, da živinoreja v današnjih razmerah ne more uspevati in je zato treba isikat-i novih oblik in pogojev, če hočemo preprečiti njeno nazadovanje. I. EX-TEMFORE V SKEDNJU V nedeljo je bilo v Skednju prvo slikarsko tekmovanje, ki ga je priredilo Kulturno društvo »Dom«. Udeležilo se ga je 9-5 slikarjev iz Trsta in tudi iz sosednje Slovenije. Svoja dela je v -nedeljo oddalo 89 umetnikov. Komisijo za ocenjevanje predloženih del so sestavljali Lojze Spacal, Mar-cello Mascheri-ni, Gi-ulio Montenero, C-laudio Ba-rin in Dušan Jakdmi-n. Sestala se je v ponedeljek in izbrala za razstavo 44 slik. Kot smo zvedeli, je komisija že določila tudi nagrade, 'ki bodo podeljene v četrtek, 19. t. .m. zvečer. Razstava slik je odprta od četrtka zvečer v dvorani kavarne Šport v Skednju. Občinstvo si jo lahko ogleda vsak dan od 16. do 20. ure. POROKA V nedeljo sta se poročila v cerkvi sv. Trojice na Katinari gospodična Sonja Ca-slellani in dr. Ivo Pa-njek iz znane tržaške Ingovske družine. Prijatelji in znanci voščijo mlademu paru dosti sreče! Viskcrša STAR VOJAK Prejšnji teden je pri nas umrl najstarejši tajpanski občan, 94-letni Ivan MiheLizza. Njegovo življenje je bilo kaj pestro in razgibano. Udeležil se je prve vojne proti Etiopiji. Služil je kot vojaški sluga pri italijanskem vrhovnem poveljniku generalu Bara-tieriju. Z njimi se je tudi udeležil leta 1896. nesrečne bitke pri Adui. Iz vseh vojn je odnesel zdravo kožo. Ko se je vrnil domov, si je ustanovil družino in je začel pridno kmetovati do visoke starosti. Rad je pripovedoval o svojih življenjskih zgodbah po svetu. Najbolje se je pa počutil doma. Bela peč POŽAR V ponedeljek proti večeru je izbruhnil hud požar v belopeških jeklarnah. Požar je zajel veliko staro hišo, ki so jo zdaj uporabljali za prenočevanje delavcev in za arhiv. Stavba stoji mod številnimi drugimi tovarniškimi objekti in je zato obstajala nevarnost, da preskočijo siloviti zublji tudi nanje. Kljub dežju je ogenj vedno bolj naraščal, ker so gorele ogromne skladnice starih arhivskih papirjev v zgornjem nadstropju. Prihiteli so morali na pomoč tudi gasilci iz Jugoslavije in Avstrije, da so s skupnimi silami udušili požar, škoda je precejšnja. interpelacija svetovaveu dr. 'Štohc ------ LEONE V GORICI PAZITE NA URO! V nedeljo, 22. septembra, se bo ob eni uri po polnoči zaključilo v Italiji štetje časa po legalni in ne po sončni uri. Kazalec na uri bo torej treba pomakniti za eno uro nazaj! Ko bo ura kazala eno po polnoči, se morajo pomakniti kazalci točno na polnoč, da bomo spet v sončnem času. v- še najbolj enostavno pa je, da že v soboto zvečer pomaknemo urni kazalec za eno uro nazaj. Legalna ura (od 25. maja do 22. septembra) je vpeljana v Italiji že tretje leto. Strokovnjaki pravijo, da smo pridobili s teni pet dni svetlobe več in da so imeli turisti več časa. Tudi ekonomisti predlagajo, naj bi se legalna ura vpeljala kar vse leto, ker bi baje prihranili na električni energiji. PEVSKA TEKMA V soboto in v nedeljo bodo v Gorici* v Telovadni dvorani že sedmič tekmovali domači in tuji zbori. V soboto se bodo ob- 16. uri. pomerili mešani zbori (kategorija A), moški (B) ki ženski (C) zbori v polifonskih skladbah. Obvezna je ena skladba, dve sta pa dani na prosto izbiro. Razsodišče, v katerem sedi tudi slovenski skladatelj Radovan Gobec, bo še isti večer proglasilo izide in nastopili bodo takoj s koncertom zmagovalni zbori. V nedeljo, 22. septembra, bodo ob 16. uri tekmovali z narodnimi in folklornimi skladbami mešani (kategorija D), moški (E) in ženski (F) zbori. Ker je v teh vrstah prijavljenih 24 pevskih zborov, se bodo izbirne tekme nadaljevale tudi popoldne. Zvečer ob 2l. uri bo proglašen izid, nakar bo sledil nastop zmagovalcev. Poleg mnogih domačih zborov bodo peli tudi jugoslovanski, bolgarski, češkoslovaški in avstrijski zbori. Za to že tradicionalno goriško kulturno prireditev se kaže že veliko zanimanje. Goriška bolnišnica za živčne bolezni slovi kot ena najsodobnejših ne samo v Italiji, marveč po vsej Evropi. Neki italijanski neurolog, ki se je prejšnji teden vrnil iz Sovjetske zveze, je izjavil, da imajo v Moskvi na visoki ravni urejene moderne umobolnice, toda jih zdravstveni postopki v go riški še prekašajo. Pri nas ima bolnik vtis, da ni izločen član človeške družbe, marveč da živi nekaj bolj svojsko življenje, ki pa se bo kmalu uravnovesilo z ostalo okolico. Novi zdravstveni posegi v goriški bolnišnici za živčne bolnike se ločijo od starih načinov v nekdanji umobolnici kot dan in noč. Vsi bolniki, razen dveh izredno hudih Primerov, se skoro prosto gibljejo. Lažje bolni imajo večkrat izlete z avtobusi v Gra-dež in v druge kraje. Odnosi do zdravnikov m strežnikov so skoro prijateljski. Prihod nJi teden bodo imeli bolniki celo notranjo »šagro« z lastnimi nastopi in z gostovanjem tujih skupin, med katerimi bosta tudi dva slovenska zbora. Metode živčnega zdravljena v Gorici hodijo proučevat tudi strokovnjaki iz drugih držav in se čudijo otipljivim Uspehom. v Do tu je vse prav in lepo, pravijo pri-sepetajoči kritiki in tudi razni glasovi v po krajinskem svetu. Toda umobolnica požre V ponedeljek dopoldne je v Gorici odprl ministrski predsednik Leone XI. državni kongres časnikarjev. Zborujejo v dvorani goriške Telovadne zveze. Po Leonejevem govoru so pozdravili glasnike javnega mnenja še zvezni predsednik Missiroli, župan Martina in deželni predsednik Berzanti. Vsi so poudarjali svobodo tiska kot temeljno jamstvo vsake demokracije. Po zborovanju so bili časnikarji gostje mestne občine na gradu. Zvečer so se pa odpeljali k sprejemu v Videm. Med tujimi udeleženci sta bila tudi dr. Pogačnik, predsednik časnikajev iz Slovenije, in Abram vodja koprskega radia. Zvečer so se udeleženci, kakih pet sto po številu, odpeljali v Gradež, kjer se zjborovanje nadaljuje do jutri. ☆ Ru pa ROMANJE V nedeljo popoldne je odšlo tudi iz naših vasi precej ljudi na vsakoletno romanje na Barbano. Mnogi so šli v skupinah z avtobusi, drugi pa z lastnimi prevoznimi sredstvi. Vse pa je družila ista globoka vera in zaupanje do nebeške Matere, za sedaj in za bodočnost. Osrednjo slovesnost smo imeli ob peti uri popoldne s sveto mašo. Lepo so donele pod svodi barbanske bazilike naše svete pesmi, ki jih je pelo na stotine grl. Na splošno lahko rečemo, da se je pri tem romanju opazilo še precej vere in skupnosti naših ljudi. več kot polovico vseh pokrajinskih izdatkov. Za nove naprave, izboljšave in poskuse bo šlo zopet na stotine in stotine milijonov lir. čemu tako razkošje za revno oGrico? Branilci bolnišnice in njenega proračuna pa pravijo, da sploh ne sme obstajati vprašanje denarja pri tako važni socialni ustanovi in ko gre za zdravje naših sodeželanov. Stroški za novi način uspešnega zdravljenja so v goriški bolnišnici za živčne bolezni res nekoliko višji kot kje na jugu, a še ved no nižji kot na primer v Vidmu, kjer zdravijo živčno bolne še vedno po starih metodah. Danes je v bolnišnici okrog 500 živčno bolnih. Med temi je sto jugoslovanskih državljanov, za katere plačuje država sto milijonov lir letno pokrajinski upravi. Zdravnikov ima bolnišnica le devet, strežnega in upravnega osebja dvesto. Te številke niso pretirane in tudi stroški ne. V bodočem načrtu je posebno naselje za živčno bolne, ki ne bo imelo več oblike dosedanjih umobolnic ali norišnic, ki so bile res »jame golazni«. Načrt razširiti na vzhodnem robu goriškega mesta zdraviliške ustanove, bo prinesel tudi Gorici sami, ki je že nekdaj slovela kot »avstrijska Nizza«, ne le sloves, ampak tudi gmotno korist. MESTNA TOPONOMASTIKA Mestni svet bo te dni potrdil novo poimenovanje 31 mestnih trgov in ulic. Predloge je dala posebna komisija. Ravnala se je po smernicah, naj se ulice imenujejo po zaslužnih osebnostih. Trg pred mestno hišo se bo imenoval »Trg Janeza XXIII.« Druge bodo nosile imena De Gasperi, Croce, Toscanini ali po Goričanih Sverzutti, Collinelli, Planiscig, Cel-lis, Giovanni Lorenzoni itd. Izmed slovenskih imen so izbrali samo ime Lojzeta Bratuža; po njem se bo imenoval trg pred cerkvijo v Podgori. NARODOPISNA POVORKA V nedeljo popoldne se je dobro posrečil mestni turistični ustanovi drugi folklorni nastop s sprevodom in rajalnimi nastopi po mestnih ulicah. Letos je zadobil že mednarodni značaj, ker so pokazale svoje ljudske noše in šege tudi avstrijske skupine iz Lien-za in Lavantske doline ter slovenske iz Ljubljane in Preddvora pri Kranju. V sprevodu je prva šla mestna godba, za njo zastava, nato pa v slikovitih nošah predstavniki zgodovinskih mestnih četrti. Sledile so različne slikovite skupine, godbe, plesavci in pevci; enaindvajset skupin. Zanimanje je vzbujala ljubljanska Svoboda -Emona, dosti ploskanja pa krminski fantki in dekletca v pisanih nošah in plesih. Živahno prosto folklorno rajanje se je zvečer nadaljevalo na Battistijevem trgu. Doberdob JAVNA DELA Dobcrdobski občinski svet je sprejel na torkovi seji več sklepov, ki se tičejo javnih del. Govorili so o prezidavi poslopja, kjer je bil otroški vrtec, v sedež javnih uradov. Preuredba bo stala nekaj čez sedem milijonov lir. Povečala naj bi se tudi šola na Pal-kišču za osem in pol milijona lir. Stroške bo nosila država na podlagi zakona od 28. julija 1967, št. 641. Na vrsti je tudi popravilo občinske dvorane ali telovadnice; za polovico bo treba najeti posojilo pri Montu, drugo polovico stroškov bo pa prevzela dežela. Na približno enak način se bodo krili tudi enako visoki stroški za športno igrišče. Postavil se bo tudi spomenik padlim. Odobrili so tudi stroške za prevoz šolarjev in za nakup šolskih knjig. Nekateri odborniki so tudi predlagali pogozditev kraja »Trnišče« na južni strani jezera. Tam bi lahko pridobili prvorazreden prostor za turistični razvoj. SMEŠNICE V moderni trgovini s starinami. Lastnik: »To tukaj je edini Rubens, ki ga je trenutno mogoče kupiti v Evropi.« Ameriški milijonar: »Toda saj ste vendar dejali, da imate dve Rubensovi sliki.« Lastnik: »Že, že, ampak druga še ni prav suha.« ☆ Dama, ki ljubi umetnost: »Oh, mojster, kako rada bi, da bi mogla vzeti nekaj vaših prekrasnih barv s seboj.« »Ta užitek boste lahko imela, ker ste se pravkar vscdla na mojo paleto.« bolnišnica za širino bolne IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Svoboda ni prazna beseda niti v Rusiji Vedno bolj se v svetu utrjuje prepričanje, da je udari! Kremelj po Češki in Slovaški zato, da bi udušil tamkajšnje glasove svobode, ker se je ustrašil, da bi jih mogli slišati tudi v Sovjetski zvezi. Zasedba je bila nekak preventivni ukrep, pomenila je obrambno dejanje nasilja, ki se je začutilo ogroženo od svobode. Zadnji čas se je namreč razvedelo, da obstajajo tudi v Sovjetski zvezi svobodoljubne težnje in da niso omejene samo na pisateljske im umetniške kroge. Tako poročajo, da je bilo aretiranih veliko šte-vlio sovjetskih državljanov že v čaisu, ko je Kremelj šele pripravljal napad na Češkoslovaško, ker so očitno pokazali svoje simpatije do idej, ki so zmagale na Češkem in Slovaškem. Med aretiranimi je tudi sovjetski generalmajor Grigorenko, ki je odšel nekaj dni pred napadom na Češkoslovaško v češkoslovaško veleposlaništvo v Moskvi im mu je izrazil svojo simpatijo in vzajemnost naprednih sil ruskega naroda s češkoslovaškim ljudstvom in vlado. V Moskvi so aretirali 25. avgusta skupino izobražencev, 'ki so demonstrirali na Rdečem trgu za Češkoslovaško. Nosili so napise: »Roke proč od Češkoslovaške!«, »Naj živi svobodna in neodvisna Češkoslovaška!« in poddbno. Aretirani so bili mecl drugimi Larisa Borograz Daniel, žena zaprtega pisatelja Daniela, fizik Pavel Litvimov, vnuk pokojnega sovjetskega zunanjega ministra Litvimova, jezikoslovec Konstantin Babitski, pesnik Vadim Delone, umetnostni kritik Viktor Faimberg in pesnica Natalija Gorbanevskaja. Z njimi vred pa tudi delavec Vladimir Dremluga, ki zasluži, da se njegovo ime orani v zgodovini ruskega naroda in proletariata. Aretiranih je bilo tudi več ljudi iz množice, ki so odobravali nastop izobražencev. V mestu Aleksandrovu pa so zaprli pisatelja Amatolija Marčenka, ker je napisal trem glavnim češkoslovaškim listom pisma, v katerih je izrazil svojo vzajemnost s češkimi in slovaškimi intelektualci. Baje so ga že obsodili na osem let ječe. Že prej je prebil v zaporu šest let. Moskovska skupina pa zdaj v ječi čaka na proces. Njen protest proti nasilju nad Češkoslovaško zasluži toliko večje spoštovanje, ker je bil izrečen v središču nasilne sile, pa tudi zato, ker je mnogo težje protestirati proti nasilju, ki ga izvaja lasten narod nad tujimi narodi, kakor proti tujemu nasilju nad lastnim narodom. ☆ SMRT PROF. KARLA RUPLA V noči mecl 16. in 17. septembrom je umrl v Ljubljani prof. Karlo Rupel, rektor Akademije za glasbo v Ljubljani. Bil je cenjen kot glasbeni pedagog, kot violinist-koncertant in kol organizator delovanja glasbene akademije. Bil je zelo zavzet za slovensko glasbo in je mnogim skladbam pripomogel do dobre krstne izvedbe. TABOR V ŠEMPASU Pod tem naslovom je izšla te dni vsebinsko izredno pomembna brošura kot 4. izredno izda-nje »Goriških srečanj« v Novi Gorici. Prvih 40 strani obsega anastatični -ponatis izvirnika knjižice pad gornjim naslovom, ki jo je izdal leta 1868 v Gorici pri Seitzu organizator šem-paskega tabora Ernest Klavžar. V prvi polovici brošure je podan Klavžarjev opis -priprav, poteka in pomena tabora -pri Šempasu 18. oktobra 1868, v slogu in tudi v tiskarski obliki prvotne izdaje, hranjene v Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Druga -polovica brošure pa zajema štiri tehtne sestavke iz taborske dobe in o E. Klavžarju. Prvi je posvečen dobi taborov na Slovenskem, ki ga je napisal dr. Vasilij Malik. Daljši članek »Šempaski tabor« z odmevi v tedanjem časopisju in z ugotavljanjem njegovega zgodovinskega pomena je skrbno in izčrpno sestavil zgodovinar in muzejski ravnatelj Branko Marušič. Sliko narodnega goriškega delavca Ernesta Klavžarja in pregled njegovega publicističnega dela je z že znano marljivostjo pripravil in zbral bibliotekar Marijan Brecelj, ki je knjižico tudi uredil. Naklada je omejena, in tudi zato bo izdaja kmalu postala redkost. Za zdaj pa je ena najboljših priprav na stoletnico šempaskega tabora. Vzbujanje V »Glasu Kulturne akcije«, ki izhaja v Buenos Airesu, je bila objavljena nedavno notica z naslovom »Ob virih slovenstva«, ki je poročala o izletu Slavističnega društva iz Nove Gorice v Beneško Slovenijo in v Čedad, češ da je imel »ta obisk še poseben pomen, ker so prireditelji poudarjali, da je njegov cilj proslavitev važnega jubileja, ker je 12. aprila poteklo 1400 let, ko se je leta 568 v teh krajih v arhivih zabeležil prihod novega ljudstva z imenom Sloveni«. Nedvomno je imel pisec notice dober namen, vendar pa je njegova nevednost glede najstarejše slovenske zgodovine naravnost neoprostljiva, (čeprav je morda značilna za velik del slovenskih »izobražencev«). Zgodovina, a ne ravno v tistih krajih, je zabeležila za leto 568 samo prihod Langobardov v Italijo, ne pa prihoda »Slovenov«. Pravzaprav je čudno, kako more nekdo zapisati tako netočnost. O navzočnosti Slovencev na današnjem ozemlju (oziroma v Karantaniji) je prvi poročal šele Pavel Diakon v svoji »Zgodovini Langobardov«, ki je bila napisana šele v drugi polovici 8. stoletja Za leto 595 (po datiranju zgodovinarja Franca Kosa) poroča v njej, da je bavarski vojvoda Tasilo vdrl s svojo vojsko v deželo Slovencev (Slaborum provinciam). O »prihodu« Slovencev na današnje ozemlje pa nimamo nobenega direktnega zgodovinskega poročila, kot tudi ne o tem, s katere strani so se priselili. Vendar vse kaže, da s severovzhoda, -preko Moravske. Tako pisanje, kot ga najdemo v »G. K. a.« vzbuja po nepotrebnem zmedo v glavah slovenskih ljudi, katerim je po krivdi šol, ki so zanemarjale slovensko zgodovino, že tako le malo znano o času naselitve Slovencev in o naslednjih stoletjih. Tako nastajajo razne zgodovinske netočnosti in miti, ki se nato vlečejo iz publikacije v publikacijo in celo v šolske knjige, ne da bi si vzel kdo trud, da bi šel preverjat točnost takih trditev v zgodovinske vire. Najstarejša slovenska zgodovina pa je dovolj lepa in bogata, da si nam ni treba ničesar izmišljati zraven, tem manj v listih, ki so namenjeni izobražencem. Če bi bila trditev v notici »G. K. a.« resnična, bi seveda pomenila največjo senzacijo v slovenskem zgodovinopisju, ker bi pomenila, da je bil odkrit nov zgodovinski vir. Seveda pa bi ga bilo treba navesti. f). Kulturam Zborovanje slovenskih zgodovinarjev V četrtek prejšnjega tedna se je končalo XIV. zborovanje slovenskih zgodovinarjev v Novi Gorici. V dobro organiziranem okviru pet dni trajajočega znanstvenega sestanka in o tematiki predavanj prvih dni smo že poročali. Drugi dan zborovanj je bil posvečen -bolj notranji organizativni dejavnosti zgodovinskega društva. V tretjem dnevu so segli referati iz dobe slovenskega preporoda v slovensko gibanje za zedinjenje Jugoslavije po prvi svetovni vojni. Zelo temperamentno je poudarjal v svojem govoru Lojze Ude temeljni pomen narodnostne ideje za politično zedinjenje Jugoslovanov. Predzadnji dan zborovanj pa je bil odmerjen vprašanjem v dobi osvobodilnega gibanja. Izčrpna referata sta imela dr. Mikuž in dr. Ferenc. Po končani vrsti predavanj so se oglasili nekateri navzočih z dopolnili ali vprašanji, prof. Bizjak pa z dodatkom, da vsa znanstvena teoretična predavanja ne morejo dovolj osvetliti tudi tisočev tihih žrtev za pravice primorskega ljudstva. Ob koncu je prof. Zvvitter povzel glavne točke predavanj in je izrazil nasvet, naj zgodovinsko društvo poskrbi za natis v posebnem zborniku. Podpredsednik občinske skupščine Humar je izrekel poslovilne besede, nakar sta se dr. Marušič in predsednik zgodovinskega društva prof. Gestrin zahva- lila prirediteljem, gostiteljem, predavateljem iti vsem udeležencem. To zborovanje je od vseh najbolj široko zajelo obmejno tematiko čeprav s še ne popolno sliko, in je bilo vsebinsko in okvirno dobro izpeljano. Zadnji dan so si zgodovinarji ogledali goriški grad kjer sta govorila pokrajinski svetnik Wal- tritsch in starosta -naših zgodovinarjev akademik dr. Kos o zgodovini in -problemih goriških Slovencev. Udeleženci so tu prejeli tudi nekaj izvodov Trinkovih koledarjev, letošnjih in iz prejšnjih let, ki so jih seznanili z najzapadnejšo rodno pokrajino, kamor so raziskovavci naše davnine pohiteli na poučni izlet. ZBOR SLOVENISTOV V NOVEM MESTU Slovenski slovenisti, včlanje-ni v Slavistično društivo Slovenije, bodo imeli 12. in 13. oktobra občni zbor in posvetovanje v Novem mestu. Razpravljali bodo o slovenskem jeziku, o deležu Dolenjske v slovenski književnosti, o delu slovenistov na slovenskih srednjih in nižjih šolah in o Ivanu Cankarju ob 50-letnici njegove smrti. 18. t. m. se je začel mednarodni dramski festival v Benetkah z dramo »Rojstvo« francoskega pisatelja Armanda Gattija. Pisatelj Alojz Rebula je že opravil polovico tiskovnih korektur svojega novega romana »Sibilin veter«, ki bo izšel še letos pri Slovenski matici v Ljubljani. Nova številka »Hrvatske revije«, ki izhaja v Miinchenu, je prinesla zelo ugodna oceno knjige »Skozi luči in sence« Rude Jurčeca. V dolgi oceni najdemo tudi zelo zanimivo -razmišljanje o slovenskem narodnem značaju in življenju. »Tržaška knjigarna« v ulici Sv. Frančiška v Trstu je že.'dalje časa zaprta zaradi prenovitve in razširitve -prostorov. Njeno zaprtje mnogi naši kulturni delavci že neprijetno, občutijo, enako tudi ostala slovenska javnost, ki se je preskrbovala v njej s slovenskimi revijami, časniki in novimi knjigami. Upati je, da bo knjigarna ponovno odprta še pred novim šolskim letom. ☆ Kot smo zvedeli, ni dobila goriška Mohorjeva družba nobenega rokopisa na svoj razpis za novo povest, verjetno zaradi pretogih pogojev (povest mora biti zajeta iz primorskega življenja, glede dolžine itd.), ker je težko pisati po receptu. Strašni pokoli v Biafri (Nadaljevanje s 3. strani) ZAHOD JE PLJUNIL NA SVOJA NAČELA Nigerijci (Haussa in drugi) so 80-85-odstotno nepismeni, pri Ifoojih pa je nepismenih manj kot 20 odst. (celo v južnih delih Jugoslavije in Italije dosega nepismenost mnogo višje odstotke, op. ur.), in poleg tega so Uboji po -veliki večini kristjani. In vendar demokratični, izobraženi, -humani in krščanski Zahod dopušča ta pokol, ki -daleč presega vse grozote, kar se jih je kdaj zgodilo v Vietnamu. Dopušča jih tudi Vzhod, l-n oba složno podpirata nigerijske morilce ter jim pošiljata orožje, letala tanke, celo letalce in ‘druge vojaške strokovnjake da sodelujejo z morilci. Dozdevno zato, ker je nige rijska vlada »legalna«, Biafra pa »uporna« ali »od cepljena«. S tem je Zahod sam pljunil -na- -svoje na čelo, da so zločinske vlade nezakonite. V Nemčij so zavezniki po letu 1945 obsojali na smrt na ve šalih (v Niirnbergu, Lamdsbergu i-n drugje) Nemce ker so bili izpolnjevali zločinska povelja svoje hi tl-arjanske vlade. V Nigeriji pa sma-tra Zahod za zlo upor proti vladi, ki počenja enako kot hi-tler-janci, najhujši zločin, to je zločin rodomora. Toda Hitlerjeva vlada je bila vsaj »legalna«, ker je prišla na oblast po zakoniti -poti, medtem ko je prišla sedanja nigerijska vlada na oblast z državnim udarom. Poleg tega Nigerija ni neka organska drža-vna tvorba, ki -bi se bila izoblikovala pod vplivom zgodovine in etničnih odnosov ali iste kultu-re in jezika, ampak slučajnostna tvorba britanskih kolonizatorjev, ki so v teku časa nanizali skupaj najrazličnejša ozemlja in ljudstva, od Hamitov in mešancev do čistih črncev, z različnimi verami in jeziki, ki si niso niti malo podobni. Podpirati danes krvavo nivojsko vlado proti Biafri pomeni teptati najvišja načela Združenih narodov in zahodnega sveta : načelo samoodločbe narodov, pravice do neposlušnosti zločinski vladi, načelo, da ni dovoljeno zatirati ljudstev druge rase in vere ter obsodbo rodomora. V-se to je žalostno spričevalo za Zahod in njegovo kulturo. V MORALNI TOPOSTI JE ŠIBKOST ZAHODA Iz tega je mogoče izvajati samo en zaključek: da so danes na čelu držav zahodnega sveta ljudje, ki so postali popolnoma topi za moralne krivice in vidijo povsod samo še svoje »interese«. Kjer vohajo te interese — recimo petrolej v -Biafri — tam jim je milijon ali dva človeških življenj deveta briga in pod hinavskim podpiranjem »legalnih« vlad se ne sramujejo podpirati najsramotnejše zločine. V tem in -ne v vojaški premoči Sovjetske zveze je danes šibkost Zahoda: v tem, da je izdal lastne ideale in načela ter se ponižal v pomagača zločincev. Cehi na'j se za-to ne čudijo, da jim Zahod ni bolj pomagal. Medtem -ko se je odvijala tragedija na Češkoslovaškem, so mislili državniki v Washingtonu, v Londonu i-n v -drugih velikih glavnih mestih predvsem na to, če bi se tudi iz tega ne dalo iztisniti kake »protikupčije«, ki bi bila ugodna za njihove »interese«. Iz t-ega pa sledi nauk, da naj se zatira-ni narodi ne za-našajo -na solidarnost »velikih« demokracij, ampak naj čimbolj mobilizirajo lastne moralne i-n materialne moči in vire v boju za svoje pravice. Na daljši rok pa to pomeni, da je potreben moralnega -prerojenja nele sovjetski Vzhod, ampak tudi Zahod. Če pa tako prerojenje odkla-nja ali ga ni zmožen, je n-ujno obsojen na propad, ne glede na statistike o naraščanju proizvodnje, plač in dobičkov velikih industrijskih družb. Pešfkoja - pol zdravja V Frankfurtu na Nemškem so ustanovili že pred leti posebno društvo »Srebrnega in zlatega čevlja«. Vanj sprejemajo člane, ki se zavežejo, da bodo iz zdravstvenih razlogov hodili tudi peš. člani prejmejo majhen zvezek, v katerega morajo vestno zapisovati, koliko minut ali četrt ur so vsak dan peš prehodili, član, ki dokaže, da je hodil v enem letu vsega skupaj vsaj dvesto ur, prejme kot odlikovanje čevlje s srebrnimi zaponkami, če se pa postavi s tristo urami peš hoje, dob čevlje z zLatimi zaponkami. Društveni namen je vzbujati veselje do pešačenja in peš sprehodov, ki so za zdravje tako potrebni kot zrak in sonce: Društva »zlatih čevljev« ali pešcev so dandanes, ko se že vsako fante vozi s svojim avtom, še bolj potrebna kot kdajkoli prej. Pomanjkanje telesnega gibanja pa povzroča razne bolezni. Predvsem se poveča krvni pritisk, nastane glavobol in omrtvičenje udov zaradi slabega krvnega obtoka. Ko nastopijo takšni znaki, večkrat že zadostuje, če hodiš več dni zaporedoma peš vsaj do službenega mesta. Mnogi uradniki, profesorji, znanstveniki pa danes ne hodijo dnevno niti pol ure. Mišice in celice otrpnejo pri človeku, ki se premalo giblje, in posledice so nevarne. Zato je vsaj poluren sprehod tudi primeren in priporočljiv za vse umske delavce in uradnike. Premalo gibanja ima za posledico ne le telesne motnje, ampak tudi psihične. Psihologi so že ugotovili, da povzroča pomanjkanje gibanja in hoje tudi duševno napetost. Kdor hoče ohraniti zdravo telo in duha, naj torej vsak dan hodi peš, kolikor more. Dolgoletni predsednik portugalske vlade z diktatorskimi pooblastili Salazar že nekaj dni umira V neki lizbonski kliniki. Portugalsko politiko ir avtoritativno vodil 38 let, zato si je lahko predstavljati, kakšno spremembo bo povzročila njegova smrt za politično življenje. Star je 79 let. tfpomii/ii iz plue ■ ■ ■ m |V RUSKEM UJETNIŠTVU« Inž.-J. K. ■ ■ ■ Kakšen peti dan takih razmer me pa ravnatelj pokliče takoj, ko sem se vrnil od jutranjega opazovanja vremenskih predpogojev in mi začne: Danes morate iti z menoj. Med nami je namreč naš poslanec, ki nas zastopa v Dumi (parlamentu), kjer je visoko upoštevan in lahko rečem tudi slaven. Posredno je sodeloval pri likvidaciji razvratneža Rjasputina, ki je na dvoru igral 2elo važno vlogo in imel poseben vpliv na carico. Pravijo, da je bila ta središče nemške špijonaže. Puriškijevič, tako se naš poslanec imenuje, je tudi znan po svojem neustrašenem napadu v Dumi na visoko plemstvo in vojno upravo. Znano je, kako je grmel v Dumi, ko je poročal o svojem raziskovalnem pohodu. Ugotovil je, da vojaki na fronti nimajo mesa, v Sibiriji pa da meso gnije. Zakaj? Ker ni prevoznih sredstev, ni vagonov. Zakaj jih ni? Zato ker je Premnogo takih slučajev, kot ga je ugotovil na postaji N. nedaleč od fronte. Tu je bilo s superfosfatom naloženih 50 vagonov, kj so čakali že več dni na razložitev. Naslovniku pošiljke niso delali sile, ker naslovnik je bil grof Bobrinski. Ta Puriškijevič je 2e par dni gost Klimenta Ivaniča in zbira Podatke, kako bi morali urediti narodno vprašanje v novi revolucionarni Rusiji. Ko mu je Kliment Ivanič govoril o Vas je izrazil željo, da bi vas videl. Takoj po popoldanskem opazovanju vre menskih prilik sva se odpeljala z žrebcema, ki pa sta bila po revoluciji spremenjena v navadna konja, a sta svoje muhe ohranila, zlasti trmo pri spreminjanju smeri, katero sta ona hotela izbirati. Ko sva prišla v zavod, sva našla več gospodov. Niti ravnatelj ni vseh poznal. Mene je začasno prevzela v varstvo Lavra Lazarcva, a so me kmalu poklicali. Purikijevič je želel kratko poročilo o vprašanju narodnosti v Avstriji in kako smo zadovoljni z razmerami. Raztolmačil sem razmere. Najprej sem navedel približno številčno stanje posameznih narodov in potem opisal odnose med njimi. Kot sem ugotovil, jim je bilo znano samo to, da Poljaki stiskajo Rusine-Ukrajince v Galiciji. Pozabili so, da so Rusi še bolj stiskali Poljake. Vseh prisotnih je bilo 10 in mnogi so si kaj zapisali. Najbolj so jih zanimali šola in časopisi. Rekel sem, da morajo umljivo tudi Moldovani dobiti svojo šolo v moldo-vanskem jeziku in tudi svoje knjige in časopise. Takrat privleče nekdo moldovanski časopis, ki je bil tiskan v cirilici. Moldovani so si morali tako pomagati, ker latinice ni znal noben njihov človek in so v šoli pisali samo cirilico. Saj je bila šola samo v ruščini in to od 8. do 11. leta, tako da se otrok ruščine ni mogel navaditi, moldovanščine pa ne pozabiti, kar je bil cilj dotične šole. Brezobzirno rusificiranje! Nekateri prisotni so se začudili, ko sem jim rekel, da bodo v teh krajih morali v šoli zamenjati cirilico z latinico, ker romunščina uporablja latinico in moldavščina je samo eden romunskih dialektov. Debato v strahovito zakajenem salonu Lavre Lazareve je povzel Puri-škijevič in izjavil, da mora revolucija dati svobodo razvoja vsem narodom širne Rusije. Nekdo je vprašal, kako bo to izgledalo v Besarabiji: moldovanska šola. ukrajinska šola, bolgarska šola, nemška šola in potem še — ciganska. Pripomnil sem, da cigani ne bodo zahtevali svoje šole, marveč se je bodo branili. Povedal sem primer poskusa kranjskega deželnega odbora, ko je skušal starejše cigane zanosliti, mlajše pa šolati. Neko noč so zginili starejši, drugi dan ni bilo duha ne sluha za šolarji. Smejali so se temu in tudi jaz sem se smejal, a vse skupaj je trpko vprašanje. Ko sem jim raztolmačil razdelitev Avstrije na posamezne dežele, v katerih je vladal poseben deželni zbor, se mi ie Kliment Ivanič v imenu ostalih lepo zahvalil in šel sem zopet v varstvo Lavre Lazareve. Ta mi je povedala par stvari o smrti Rjasputina, ki so mi bile neznane. (Dalje) 3 I ZGODBA (L) CD rt .'g .™>0 13 _T (L) D rt 'G w ' > o J5 o , 51 +-* D tfl xž) o) o E 'rt 1) O ^ „ u CD a 2 s.t\t s-< o _T u C G >0 8 iS •£“ Sp"1.« _rt C 01 B ? .2, * S c ;g IS 5 e s > -2 s i; g a>n rt G u &■£ ra rt ft o 9 a G rt CD N (D . f^.9 rt S O c/l S a rt rG G >w j-t rt m ?9 w l9 (D M a .a u *r*! -»—* n GO w s si 2.2,1 a H G i « «3 'G rt c« bo H h 13 M .9 CD O h >8 e* +r; g o) rt ^ FS ° ’ CD ^ co Z . _ O 44 >o G m rt 44 • ^ 'rt G C : rt o •c .a >8 a ^ 'C O M TJ 'S 2 o u O rt to E S „ o jj 3 t/i CD O S'"* > S! o JŠ 2 8, 12 S »g O O o bfl 1 44 * G (D . rt OJ : bo o *« rt <-. 44 —> G —1 rt 2 rt G Hj J g GO bo rt CD U g a o G a G X) o bo O O 44 rt a c is ■s j S CD (D 45 S'rt a p, c/) G. X) o S 44 g >0 n G R CQ _ x> t2 rt _? N •-< o a 44 > r-G CD H 44 ^ 9-* u ^ H -3 rt 13 N . u z rt a >o . ^ a; o S, 1/5 cu a o I s| '& > O G a 44 (J -9