foitnlm plačana v fotoTtni. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK EN SOBOTO. tiena posamezni Številki Din 1'H. ------------------— m*u,—"priba1, . TRGOVSKI LIST Časopis za trgrovino, industrifo Irt obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '/s leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-09. Leto XV. Ljubljana, v soboto, dne 24. decembra 1932. štev. 147. Božum Črnogled pesimist bi moral človek postati, ko vidi, kako človeštvo leto za letom, stoletje za stoletjem zaman čaka na uresničenje božičnega klica, da bi zavladal mir med vsemi ljudmi, ki so dobre volje. In niti v današnjih časih, ko je splošna stiska pobratila vse narode, ni stari božični klic dosti več ko lepa beseda. A kljub temu in kljub vsem drugim težavam vendar ni ugasnilo v ljudstvu upanje, da bo enkrat tudi božični klic uresničen in da bo enkrat prišel tudi tisti zlati čas, ko si bodo vsi narodi prijatelji in ko bo v srečnem miru vse človeštvo složno delovalo za dvig svojega blagostanja. Ni brez upravičenja to upanje človeštva. Promet, skupna civilizacija in skupna kultura vedno bolj zbližujejo narode, da kmalu ne bo več prostora med kulturnimi ljudmi za one, ki bi hoteli sejati mržnjo in sovraštvo med ljudi. Vsaj evropsko ljudstvo postaja po svojem naziranju, po svojih potrebah vedno bolj ena celota, s tem pa pada tudi vedno bolj ona različnost interesov, ki je predvsem povzročala boje in spore med narodi. Pa tudi gospodarsko življenje zbližuje vedno bolj narode. 2e nastajajo prvi mednarodni dogovori o razdelitvi produkcije raznih izdelkov, že nastajajo karteli, ki vežejo eno narodno gospodarstvo z drugimi, že se ustanavljajo konzorciji, ki naj združijo delovne in kapitalne sile raznih dežel v enem velikem skupnem delu. Celo vse velike omejitve v mednarodnem trgovskem prometu vsled svoje neznosnosti opominjajo k sklenitvi splošnega mednarodnega dogovora o razdelitvi trgov. Zavest gospodarske solidarnosti raste na ta način neprestano, v tej zavesti pa je največje in najmočnejše jamstvo za mir. A tudi v narodih samih se brez pre-stanka veča podlaga za notranji mir, pa čeprav je tudi tu treba premagati skoraj nepremagljive težave. Pa kakor v zunanjem življenju, tako se tudi v notranjem življenju narodov vidi, da so gospodarski razlogi močnejši od vseh drugih. Če bi odločevali le politični oziri, če bi obveljalo mnenje onih, ki se ponašajo s povdarjanjem svojih razlik v naziranju, bi morda nikjer ne dosegel noben narod niti strpnosti v svojem notranjem življenju. Vse obvladajoča strast bi v slepem fanatizmu izpodjedla korenine narodovega življenja. Gospodarski razlogi pa ne puste tej strasti do zmage in gospodarski razlogi silijo ljudi k skupnemu delu, jim predočujejo skupne interese in ustvarjajo zavest solidarnosti, ki je podlaga za mir. Gospodarski krogi se v tem pogledu lahko s posebnim zadoščenjem ozirajo na svoje delo. Kot prvi so začeli propagirati solidarnost vseh gospodarskih krogov in to solidarnost tudi izvedli. Res je, da se tej solidarnosti še niso pridružili vsi stanovi, res je nadalje, da so še vedno mogoči tudi zakoni, ki so v največjem nasprotju s to solidarnostjo stanov. A na drugi strani je prav tako res, da vedno bolj raste spoznanje, kako napačno je, če se greši proti tej solidarnosti in da ni bolj napačnega gesla za javno življenje od onega, ki pravi, da iz smrti enega izvira življenje drugega. Ne, pravilno je samo geslo, ki pravi, da je življenje enega tudi življenje drugega, to geslo pa izvira iz načela gospodarske solidarnosti. Sedanja gospodarska stiska povdar-ja to še prav posebno in biti bi morali že neoprostljivo slepi, če ne bi upoštevali njenega opomina: združiti treba vse sile, vse v pravičnem odnosu podrediti enemu skupnemu cilju ter s stalnim zmanjševanjem možnosti trenja delati za mir v narodu in mir med narodi. To je poslanica, ki doni iz božičnega klica in kateri se človeštvo bliža, pa čeprav le počasi in s težavo. Toda posebnost velikih misli je bila vedno ta, da so ustvarljive le z žrtvami in napori in zato tudi božični klic ne more biti uresničen nakrat. Toda njegovemu uresničenju se bližamo in zato praznuje človeštvo božične praznike z vero v srcu in z veseljem v duši. V-coii ficd/Uokim &etetsM$Uun tadfcun Poročilo zborničnega svetnika dr. Rekarja na plenarni seji Zbornice za TOI z dne 14. t. m. S prvim novembrom je železniško ministrstvo zvišalo postranske železniške pristojbine v nasprotju z mnenjem gospodarskih organizacij, katerim je bil predložen načrt nove železniške tarife v izjavo, in še predno je imel tarifni odbor možnost, da se izjavi o tem načrtu. Navedene pristojbine so se povišale v tako visoki meri, da jih Ibo naše gospodarstvo le težko preneslo, zlasti še, ker se je povišanje izvedlo kar pavšalno za vse vrste blaga brez upoštevanja njegove vrednosti. Popolnoma se je prezrlo, da more blago visoke vrednosti še prenesti povišanje, dočim je isto povišanje za blago manjše vrednosti že neznosno. Znano je nadalje, da namerava železniško ministrstvo povišati tudi prevozno železniško tarifo in sicer povprečno za 30%, kakor je to razvidno iz novega gospodarskim organizacijam doposlanega načrta. Tarife naših železnic so že itak v pri- ‘ meri z drugimi državami previsoke in v konkurenci s tujino mora naše gospodarstvo samo prenašati te višje tarife, če hoče uspeti v konkurenčni borbi in vzdržati svoje obrate. Nove povišane tarife bi pa kratkomalo onemogočile delovanje marsikaterega obrata. Zlasti v lesni industriji bi se s tem onemogočil izvoz in tudi prevoz lesa manjše vrednosti v notranjosti države same na daljše distance, ker bi v teh primerih prevozni stroški znatno prekašali vrednost blaga. Nujna posledica tega bi bila, da bi propadel znaten del narodnega premoženja, ker bi se les manjše vrednosti moral puščati v gozdovih, da propade, med tem ko se je dosedaj mogel še vedno izkoriščati in vnovčevati. Težko občuti tudi predvsem lesna industrija, da je železniška uprava ponovno povišala pristojbine za ležarinske prostore, tako da znaša najemnina za iste letno več, kakor pa je vrednost zemljišča samega. Posledica tega je, da so mnoge stranke na postajah odpovedale svoje najemninske pogodbe in se zadovoljile z znatno manjšimi prostori in so vsled tega na več postajah ostali ležarinski prostori neizkoriščeni. Vsled tega je nujno potrebno, da naša Zbornica ponovno dvigne glas in nujno opozori pristojno ministrstvo na težke posledice, ki morajo nastati za naše gospodarstvo, če se železniški prevozni stroški in postranske pristojbine le količkaj zvišajo. Industrijski odsek je vsled tega soglasno sklenil, da stavi ta predlog: Visoka zbornica skleni, da se opozori prometno ministrstvo, da se odreče vsakemu povišanju prevoznih tarif, ker ga naše gospodarstvo v današnji krizi ne bi moglo prenesti in ker bi se z njim zlasti v lesni panogi uničil del narodnega premoženja, ker bi se moral prepustiti les manjše vrednosti, ki sploh ne prenese nobenega povišanja prevoznih stroškov, propadanju. Obenem se nujno predlaga, da se sedanje povišane postranske pristojbine zopet znižajo na stanje pred 1. novembrom ali pa vsaj diferencirajo po vrednosti blaga. Pristojbine za ležarinske prostore pa naj bi se znatno znižale, da bodo za naše gospodarstvo in zlasti za lesno produkcijo znosljive. Plenum Zbornice je te predloge soglasno in z odobravanjem sprejel. Haka ucediti dsi finance- Poučna resolucija francoskega naeijonalnega odbora za proučavanjc državnih financ Velika gospodarska kriza je po vsem svetu pritisnila z enako silo zasebno gospodarstvo ko državno. Vse vlade se bore •i deficiti, bogate prav tako ko revne in velesile nič manj ko male države. Vsi napori vlad pa, da se rešijo iz deficita, so bili skoraj povsodi brezuspešni, ker je donos davkov vedno manjši in naj vlade še tako zvišujejo davke. Nobena davčna statistika ne velja več, nobeni predpisi o najbolj rigoroznem izterjavanju davka ne zaležejo, dohodki držav padajo po vsem svetu. In prav za prav bi bilo nad vse čudno, če bi bilo drugače, kar uči že najbolj enostavna ugotovitev. Gospodarska stiska je najprej zadela zasebno gospodarstvo in žele nato državno. Vlade pa skušajo rešiti državno gospodarstvo na ta način, da še več iztisnejo iz zasebnega gospodarstva, kakor jim je to preje dalo. Cisto nemogoč poizkus, ker je za zasebno gospodarstvo danes že veliko, če reši sebe. Niti misliti pa ni na to, da bi moglo izdatno pomagati še drugim. Sanacija državnih financ samo na račun zasebnega gospodarstva je nemogoča, temveč izhod je le v složnem in vzporednem prizadevanju zasebnega in državnega gospodarstva, da se najde izhod iz stiske. In kar je glavno: absolutno nujno je, da se vsi nepotrebni izdatki odpravijo, da se povsod uvede največje varčevanje, da se uprava tako poenostavi, da bo pri manjšem aparatu bolj ekspeditivna, kakor je danes, in da ne bo niti ena državna odredba mogla biti v škodo produkciji in go- spodarstvu. Vse to so na vse zadnje zelo znane stvari, ki jih prav za prav ne bi bilo treba niti omenjati. Toda težava je baš v tem, da jih je treba povdarjati, ker kljub svoji evidentnosti se vendarle ne izvajajo. Kljub vsem tem osnovnim gospodarskim resnicam pa se skoraj po vsem svetu greši še dalje. Državni deficit se skuša reševati samo s povečavanjem davčnega bremena, državna intervencija se redno zamenjuje z ubijajočim birokratizmom in brez ozira na moč zasebnega gospodarstva se s taksami ubija produktivnost. Naravno, da je vsled tega kriza vedno večja in da se še ne vidi na horioontu nobenega izboljšanja. Kakor v vseh drugih državah, tako je tudi v Franciji. Prvotni deficit v proračunu za prihodnje leto je bilo sicer mogoče znižati od 15 milijard frankov na 12.100 milijonov. Toda ta deficit je še vedno tako ogromen, da so v nevarnosti vse francoske državne finance, če ga ne bo mogoče znižati. Ker so državni dohodki poleg tega redno v vsakem mesecu za eno milijardo manjši, postaja grozeči deficit še bolj katastrofalen. Vlada je nameravala ta deficit odpraviti po starem receptu. Nekaj bi se državni izdatki znižali, nekaj bi se povečali davki in nekaj pa bi krila vlada s posojilom. Jasno je, da ni to nobena rešitev. To je tudi krepko povedal francoski Nacijonalni odbor za proučavanje državnih financ, ki je pod predsedstvom Leona Ba-rettija, bivšega ministra in člana parlamentarnega finančega odbora sprejel resolucijo, ki v glavnem pravi: »Razmotrivajoč nevaren položaj, v katerem se nahajajo državne finance in v prepričanju, da je mogoče rešiti sedanjo finančno krizo le z izjemnimi odredbami, ki jih je treba nujno izvršiti ter smatrajoč, da je proračunski predlog za 1. 1933., kakor je danes sestavljen, uravnovešen samo s pomočjo neučinkovitih in nevarnih odredb — izreka odbor željo, da se takoj prične strogo in pavšalno zniževanje vseh državnih izdatkov in da sc odkloni predlog o povečanju davkov ter tudi vse odredbe davčne inkvizicije. Končno nasprotuje odbor vsakemu posrednemu ali neposrednemu sredstvu, ki bi moglo na prikrit ali odkrit način vreči državo v novo inflacijo. Odbor priporoča v interesu finančne rešitve, da se izvedejo one reforme, ki jih bo smatrala vlada za potrebne.« Ta resolucija je jasna in bi mogla povsodi služiti kot vzor. Prvo je, da se državni izdatki reducirajo. Kadar ni denarja, je treba vsak nepotreben izdatek omejiti. Ali pa se to dela? Samo za prestižna vprašanja gredo še milijoni. Pri nepotrebnih komisijah, diplomatskih zastopstvih bi se mogli dobiti milijoni, da o drugem niti ne govorimo. Ko se to doseže, je treba tudi zasebnemu gospodarstvu zmanjšati izdatke. Kajti v tistem hipu, ko bo zasebno gospodarstvo oživelo, bo že tudi priliv novega denarja v državne blagajne. Preje pa ne in tu ne more pomagati niti najbolj brezobzirna finančna inkvizicija. Ze zaradi lastnega interesa mora država gledati, da pomaga zasebnemu gospodarstvu in vsak izdatek, vsaka žrtev, ki jo v ta namen stori, se ji bo bogata izplačala. Gospodarski zakoni so nujni in neizprosni, ko vsi temeljni zakoni. V skladu s temi zakoni je mogoče krizo odpraviti, v nasprotju z njimi pa nikoli. Naj bi prodrlo to spoznanje in kmalu bi bil tu pričetek splošnega zboljšanja v gospodarstvu. l/hedtootodMi' icu/na deta Poročali smo že, da je Mednarodni urad za delo v Ženevi izdelal velik investicijski načrt za vzhodno- in srednjeevropske države, da bi se z velikimi javnimi deli zmanjšala brezposelnost v industrijskih državah, v agrarnih pa povečala kupna sila prebivalstva. Poročali smo nadalje, da se je v ta namen ustanovilo že več konzorcijev, ki naj bi izvedli ta dela in da je torej načrt že dobil konkretno podlago. O teh investicijskih delih je razpravljala v Ženevi dne 18. t. m. tudi posebna strokovna komisija in sklenila, da se ves ta načrt predloži svetovni gospodarski konferenci, ki naj o njem dokončno sklepa. Predvsem pa se predlaga, da bi se izvedla ta dela: V Avstriji naj bi se glavne prometne ceste zboljšale v tej meri, da bi postale prvovrstne svetovne ceste. V ta namen ibi bilo potrebnih 95 milijonov frankov. Za Jugoslavijo, obstoje ti predlogi: Za sistematično izboljšanje cest naj bi se izdalo 137 milijonov, za zgraditev železniških mostov čez Donavo 50 in pol milijona, za izgraditev beograjskega pristanišča 10 in pol milijona in za dopolnitev železniškega omrežja 180 milijonov frankov. Na Bolgarskem naj bi se izvedla melijo-racijska in regulacijska dela za 1,300.000 frankov. Na Madjarskem bi se izdalo za zgraditev modernih cest 9 milijonov frankov. V Estoniji bi se izdalo za zboljšanje cest in zgraditev mostov poldrug milijon frankov. Velika dela bi se izvršila na Poljskem. Za zgraditev električnih central bi se izdalo 113,900.000 frankov, za ceste in mostove 186 milijonov frankov, za razširjenje železniškega omrežja 78 milijonov, za elektrifikacijo dežele 59 milijonov in za zgraditev plinarn 12 milijonov frankov. Vsi ti predlogi bi veljali okoli 1200 milijonov frankov. Strokovna komisija vztraja na tem, da pridejo vsi ti predlogi na dnevni red svetovne gospodarske konference, da bi se na spomlad že mogla pričeti izvajati ta dela. lieoštoiacsh/6 na{ se odpcovi Samostojen predlog zborničnega svetnika Stergarja Krošnjarstvo je že od nekdaj delalo preglavice vsem olblastvom, še večje pa pravim trgovcem. Vsled tega sem bil napro-šen na zadnji seji Združenja trgovcev, da predlagam popolno odpravo krošnjarstva (razen za Ribničane) in to iz teh razlogov: Trgovina je danes že tako razširjena, da lahko v najbolj oddaljeni gorski vasi nabavi kupec, ki ima denar, vse, kar potrebuje. Krošnjarstvo je prav za prav samo privilegirana konkurenca legalnim trgovcem. V krošnjarstvu se prodajajo dostikrat predmeti sumljivega izvora, ker si druga- Špekulativne operacije in gospodarski polom. Nebrzdana špekulacija na denarnih in blagovnih tržiščih in naknadni polom na borzah je po mišljenju nekaterih oni zli duh, ki je upropastil gospodarstvo. Rapidnega skakanja vrednosti blaga iti papirjev na borzah ni mogoče logično razložiti. Šolske knjige rade podčrtavajo posebni položaj borz v gospodarskem mehanizmu z njihovo važnostjo pri razdeljevanju kapitala na razne gospodarske panoge. Teorija tega procesa razdelitve kapitala je pa vseskozi nejasna, da ne rečem sploh brez ■podlage. Pred očmi naše generacije se vrši radikalen prehod iz primitivno agrikulturnega stanja v industrijsko stanje na vsem kontinentu — v Sovjetski Rusiji — brez sodelovanja kakršnekoli borzne mahinacije, dasi se vrši to s tako visokimi kapitalii, kakor še nikdar doslej. Da so konjunkture in operacije na denarnih lin blagovnih tržiščih umetne narave, dokazuje najbolje polom koncem 1929. leta, ko je bila flufctuacija vrednosti v razdobju par tednov tako ogromna (50% iin še več). To se da le težko razložiti naravnim potem, ali pa sploh ne. Najboljši dokaz, da borza nikakor ni stabilizator cen, je kriza. Naigle spremembe cen na špekulativnih tržiščih pa delujejo na gospodarstvo kakor potresni sunki na zgradbe. Polom na svetovnih borzah je bil signal, da je kriza tu. V kratkem razdobju par dni je doživela občutljiv poraz kupna sila onih razredov, ki so sodelovali v akrobatski igri z delnicami in z blagom. Zgube v tej epizodi so 'bile znatno večje, kakor običajno mislimo; posebno v Ameriki, kjer je postala borza Stook Exchange vsakdanja skrb širokih ljudskih slojev. Ekonomske posledice vojne Dasi ni vojna osnovni vzrok krize, je vendar mnogo pripomogla k današnjemu gospodarskemu neredu. V gospodarskem ravnotežju sveta so nastale med vojno nekatere spremembe, kii po vojni stalno ugrožajo gospodarstvo in ki so znatno pospešile nastop krize. Predvsem je vojna luksuz, čigar račun mora nekdo plačati. Ta nekdo je seveda premaganec. Ko pa iz očitnih razlogov ni šlo, da bi plačal le premaganec, so morali davkoplačevalci vseh držav, ki so sodelovale v vojni, prevzeti nalogo, da poravnajo to vojno zapuščino. Za kolikor so davki povečani, za toliko je padla kupna sila davkoplačevalcev oziroma za toliko se je odcepila od normalne gospodarske poti. Poleg tega je izzvala vojna stalno napetost radi hitre spremembe ekonomske strukture predvojne dobe. Za časa vojne je prišlo do važnih dislokacij v mapi svetovnega gospodarstva. Potovanje kapitala »m blocc obogatuje nekatere narode, druge pa spravlja na beraško palico. Celi kontinenti — Argentina, Avstralija, Kanada — so se razvili iz pašnikov v žitnice, medtem ko dobivajo nekdanje evropske žitnice — Podonavje, Rumunija, Rusija — če ne ravno značaj pašnikov pa vsaj značaj amaterjev žitne produkcije. Vojna je prinesla Evropi novo politično situacijo, ki ne otežkoča le že itak neprijetnih trgovskih odnošajev med posameznimi državami, temveč zmanjšuje s tem produktivno silo mnogih industrij. Ilustrira naj to trditev avtomobil. Tehnični original avtomobila je nastal v Evropi. Izpopolnila in utržila ga je pa največ če ni mogoče razlagati, da se prodajajo tudi za polovico ceneje, ko v trgovinah. Na ta način so težko prizadeti davkoplačujoči trgovci. Brez dvoma je, da se s krošnjarstvom tudi utihotaplja saharin, od česar imajo škodo država, domača sladkorna produkcija in legalna trgovina. Predlagam zato, da stori visoka Zbornica potrebne korake, da se krošnjarstvo popolnoma odpravi. Plenum Zbornice je ta predlog soglasno odobril. Amerika in sicer v glavnem zato, ker so USA svobodno tržišče za okroglo 120 milijonov ljudi. Zamislimo si, da je Evropa edinstvena trgovska cona, v kateri občuje pol milijarde ljudi brez tarifnih barikad in sentimentalnih predsodkov. Samo v teh pogojih bi mogla evropska industrija producirati avtomobila! tip, ki bi po svoji kvaliteti in ceni daleč prekašal produkt Fordovih fabrik. Politične prilike v Evropi so negativen pogoj za idealen sprejem racionalizacije, Iki je orodje modernega gospodarstva. Države, ki so sodelovale v vojni, so kon-trahirale ogromne vsote v popolnoma neproduktivne svrhe. Dobro znane so nepri-like, ki so jih zvalili ti dolgovi na povojno pridobitno Evropo. Mnoge države se popri-jemajo denarne inflacije, t. j. monetarnega razvrednotenja, da otresajo s sebe neznosno breme vojnih obveznosti. Bankrot je sicer olajšal situacijo državne blagajne, a obubožanje znatnih narodnih slojev se izraža v zmanjšani kupni zmožnosti Evrope in pušča viden sled v gospodarstvu. Po vojni se v prvem desetletju razvija gospodarstvo v pogojih oboroženega premirja in ne resničnega miru. Najboljše sile Evrope potujejo s konference na kon-Terenco, ctu Monopolska uprava je izdala nove cigarete »Ibar«, ki se prodajajo po 25 par in j »Drava«, ki so po 20 par. Jugoslovenska udružena banka bo s j 15. januarjem pričela izplačevati vse vloge, ki dne 30. avgusta 1932 niso presegale 10.000 Din. Zaščito po § 5 je dovolil ministrski svet j Vršački pučki banki in Srpski štedionici, | d. d. v Erdeviku. V Splitu je bilo začetkom septembra 5041 nezaposlenih delavcev. Boncourjevi vladi je izrekel francoski parlament zaupnico s 379 proti 166 glasovom. Za zaupnico so glasovali socijalistl, i radikali in del levega centruma. Roosevelt se ne strinja s Hooverjem v J vprašanju medvojnih dolgov in zato bo 1 prišlo do končne ureditve tega vprašanja 1 šele potem, ko bo Roosevelt prevzel svojo s funkcijo. Predsednik avstrijske republike Miklas j je izjavil, da more rešiti srednjo in vzhodno Evropo samo gospodarsko zbližanje 1 vseh narodov od Severnega do Jadranske- j ga morja in od Rena do Transilvanskih Alp, ne pa »Anschluss«. Schleicherjeva vlada je odpravila zasil- j no naredbo, s katero se je omejila svoboda tiska, dalje zasilno naredbo o zaščiti republike in končno zasilno naredbo o orne- j jevanju zborovalne svobode. Ameriška vlada je odobrila naknadne j kredite v višini 11-5 milijonov dolarjev za zgraditev novih vojnih aeroplanov. Nemčija je povečala kredit za javna dela za pol milijarde mark, da tako zmanjša brezposelnost. Notranji dolg Italije je znašal dne 30. novembra 96 milijard 130 milijonov lir. roijsito-iirniska trgovinska podajanja s<> na vse zadnje vendarle uspešno zaključena ter je bil sklenjen sporazum o oboje- | stranskem kontingentiranju uvoza. S tem j je konec carinske vojne med Nemčijo in Poljsko. Trgovinska pogajanja med Poljsko in j Kusijo so se pričela in potekajo ugodno. Angleško-perzijski konflikt je sporazumno likvidiran. Dnevnice švicarskih poslancev so bile zmanjšane za 12-5%. Poljski senat je sprejel zakonski načrt o prisilni konverziji dolgoročnih posojil na obligacije in zastavna pisma. Berlinski opozicijonalni komunistični bilten javlja, da je bila v Moskvi odkrita nevarna zarota proti Stalinu. V zaroto so zapleteni najuglednejši boljševiški voditelji. Japonski uvoz svile in bombažnih izdelkov v Egipt se je vsled svojih nizkih cen povečal v 1. 1931 za 1-5 milijona funtov. Zlato se seli nazaj v Ameriko. Ta teden je bilo vtovorjenih na parniku »Majesticc 130 'zabojev zlata za ameriške banke. Število brezposelnih je v Nemčiji na-rastlo v zadnjem tednu za 250.000 in znaša sedaj 5,600.000. Poleg teh pa je še okoli 2,500.000 tako imenovanih negotovih brezposelnih. Brezposelne opozarjamo na današnji oglas tvrdke Domača pletarska industrija I. Kališ, Maribor, Trubarjeva 2. Viktor Meden ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač. LJUBLJANA, Celovška cesta štev. 10. Telefon 20-71. Telefon 20-71. “ BUDDHA“ A A l&j "-------------- v L čajne mešanice so najboljše ,---- TEA IMPORT, LJUBLJANA Vfc-* Tehta, M-» Večna pot 15 t«w~ TRADEMARK —— Tt*ndfr sedanfc pospodacsUe stiske- Berlin London Pariz Bruselj Amsterdam Stockholm Curih Dunaj Praga Newyork 1 SLOUENIA TRANSPORT iiUBLlANA - TELEFON 27-18 II vsako vrste blaga — krajevni, j medkrajevni prevozi zbi ranje robe — preselitve s pohištvenimi vozovi v tu- in inozemstvo. Infoimacije brez plačne 7» Ic6f»aufttftegk2’ taboca Dne 15. decembra se je vršil občni zbor I. delavskega konzumnega društva, ki ima 47 prodajalen. Za občni zlbor je vladalo precejšnje zanimanje, ker se je pojavila opozicija, ki je zahtevala za članstvo večji in direktnejši upliv na vodstvo konzuma. Poleg tega je imela opozicija še nekaj drugih zahtev, med drugim tudi to, da ravnatelj Kocmur, kot nameščenec Konzuma ne bo več član načelstva. Občni zbor pa je potekel brez presenečenj in so bile vse zahteve opozicije odbite. V ravnateljevem poročilu je sicer bilo nekaj napadov na »Delavsko pravico« in Jugoslovansko strokovno zvezo, kar pa ni rodilo nobenih posledic. Občni zbor je utrdil stališče ravnatelja Kocmurja. Občni zbor je sicer s sprejetjem vseh predlogov načelstva pokazal na zunaj svojo enotnost, toda ni mogel prikriti, da je med konzumarji tudi precejšnja opozicija, ki je tembolj pomembna, ker jo vodijo za katoliško gilbanje zelo zaslužni delavci. O slogi v vrstah I. delavskega konzumnega društva torej še ni mogoče govoriti. Kako pa more v neslogi uspevati zadružna misel, ki je edina opora za razne privilegije, je drugo vprašanje, ki ga pa najbrže konzumarji ne bodo skušali pojasniti, pa čeprav bi bilo to zelo potrebno. Konsumno društvo pod § 5. Bolj pomembno ko katoliško I. delavsko konzumno društvo je socijalistično Konzumno društvo za Slovenijo, ki ima 16.000 članov. Imelo je dva oddelka, blagovni in hranilni ter posojilni. Že delj časa se je borilo z raznimi težkočami, sedanja kriza pa je vse te težave tako poostrila, da je društvo, zaprosilo, da se sme poslužiti § 5-zakona o zaščiti kmeta. Zaradi velikega števila delavstva, ki bi bilo silno prizadeto, če bi moralo društvo ustaviti svoj obrat, se je skušalo prošnji društva ustreči. Ker pa velja § 5 le za denarne zavode, ne pa tudi za podjetja z blagovnim prometom, bi prav za prav smel priti pod § 5 samo denarni oddelek konzuma, ne pa tudi njegov blagovni. Ministrski svet je zato izdal posebno uredbo za konzumno društvo, ki se precej razlikuje od prejšnjih uredb, izdanih le za denarne zavode. Navodila za denarni oddelek so precej podobna onim za denarne zavode, glede blagovnega oddelka pa so navodila čisto nova. Predvsem je važno, da sme odslej konsumno društvo prodajati le proti gotovini, na kar posebej opozarjamo vse trgovce. Za nakup novega blaga, če je to zaradi sortiranja ali dose-ženja boljše cene ncobhodno potrebno sme uporabiti društvo le 25% od denarja, ki ga je prejelo za stare zaloge. Toda to le, po predhodnem dovoljenju trgovinskega ministra. Takoj, ko stopi pogodba v veljavo, mora konsumno društvo v sporazumu s komisarjem napraviti načrt za likvidacijo blagovnega oddelka. Za komisarja je trgov, minister imenoval industrijalea Evgena Lovšina. Z ozirom na težko stanje delavstva nočemo napisati k novi uredbi nobenega komentarja. Samo to bi skromno pripomnili. Toliko privilegijev, toliko skrbi za konsum, a vse to ni moglo rešiti konsuma pred § 5. Morda se bo vsaj sedaj uvidelo, kako so bili vsi ti privilegiji odveč in kako prav ima legalno trgovstvo, ko kliče: Proč s privilegiji! iCotiicoict frlagaiMŠU f* V trgovskem poslovanju pripada kontroli blagajniškega prometa važna naloga, saj od primerne kontrole tega prometa je v veliki meri odvisen obstoj in razvoj posebno manjše trgovine, pa tudi obrla in industrije. Najpreprostejša in najenostavnejša, zato pa tudi tako nezanesljiva kontrola blagajniškega prometa je predal, kateri vkljub svoji starosti in vkljub svoji nezanesljivosti še vedno vlada in gospodari ne samo v malih podeželskih, ampak tudi v mnogih mestnih trgovinah. O kaki stvarni kontroli gotovine tu pač ni govora, ker predal se odpira vsem in vsakomur. Zvečer se vsebina predala lahko prešteje in sešteje, ne more se pa reči in tudi ne ugotoviti, ali je našteta vsota res pravi dnevni izkupiček. Mogoče odgovarja našteti znesek dnevnemu iztržku, mogoče pa tudi ne. Dokler je gospodar sam v trgovini, naj z božjim imenom odpira in zapira svoj predal. Kadar so pa v trgovini zaposlene tudi druge osebe, pa Ibo-disi iz najožjega sorodstva, je potrebna večja pažnja v blagajniškem prometu. S tem nočem reči, da se ne sme zaupati, reči hočem le, da je kontrola potrebna in umestna radi pomot, ki se v trgovini prav rade vrinejo, in da se izognemo ka-koršnemukoli sumničenju. Praksa je že zdavnaj uvidela potrebo kontrole blagajniškega prometa, kar dokazujejo razni s časom uvedeni in uporabljani pripomočki. Prednost pred predalom ima na vsak način listič ali blok, četudi je brez tekoče številke. Kdovekaj pa s tem ni doseženo, ker tak listič se prav lahko izmenja in izgubi, kakor se lahko popravi tudi znesek. Radi tega nedostatka so prišli v rabo lističi s tekočo številko. Tega je že težje izmenjati, znesek pa se vedno lahko popravi. Prišli so v rabo lističi, na katerih se je zapisal tudi prodani predmet. Blagajniška kontrola s tem ni kaj pridobila, bilo je pa ustreženo kontroli gibanja blaga. Vse tu navedene oblike lističa ali bloka so uporabne v majhni trgovini, ne veljajo pa za veliko trgovino z večjim številom nastavljencev. Drugačno vlogo igrajo že jako razširjeni Ib loki s kopijami. Prodajalec napiše tri lističe, original in dve kopiji. Eden lističev ostane v knjižici, dva iztrga in ostane eden blagajni kot priloga, tretji izvod pa dobi stranka kot potrdilo plačila. Kjer so natančni, tam pritisne blagajna še stam-piljo »Plačano« in datum. Bo trgovine, v katerih stranka ne dobi v roke kupljenega blaga, ampak prodajalec zanese blago na mizo zraven blagajne, tam blago pregledajo in primerjajo z listkom in potem zavijejo in izročijo stranki, ko je denar, Seja Zveze industrijcev V sredo dopoldne se je vršila redna seja izvrševalnega odbora Zveze industrijcev. Predvsem se je razpravljalo o registraciji novih članov. Po 1. avgustu je namreč im olbrtnem -zakonu obvezno za vsa industrijska podjetja, da so včlanjena pri Zvezi industrijcev. Ker nekatera podjetja še niso izvršila vseh za vstop v Zvezo potrebnih formalnosti, je sklenil izvršilni odbor, da se registracija novih članov pospeši, da se bo mogla glavna skupščina vršiti že v I. četrtletju leta 1933. Izvrše-valni odbor je nato razpravljal o povišanju socijalnih bremen. Izjavil se je proti temu povišanju, ki bi sploh bilo nepotrebno, 6e bi se bolje gospodarilo. Dokler ne bo socijalno zavarovanje decentralizirano, ni upati na boljšo upravo. Izvršilni odbor je na koncu razpravljal še o ustanovitvi Centralnega odbora jugoslovanskega lesnega gospodarstva ter Mednarodne organizacije lesne izvozne trgovine. Poročilo, ki sta ga podala gg. inž. Milan Lenarčič in konzul Ernst Hieng o seji mednarodne oziroma kupnino plačala pri blagajni. Ker je na listku zapisana tudi številka prodajalca in datum, tedaj se v slučaju pritožbe prav lahko ugotovi, kdo je stranko postregel, kedaj je bilo kupljeno in če je bilo blago v resnici kupljeno v tej trgovini. Takšen blok se lahko porabi tudi za prodaje na kredit in za kontrolo gibanja zaloge. O možnosti in uspešnosti take kontrole sem se sam prepričal v veliki trgovini pa lahko rečem, da gre prav dobro. O tem morda v posebnem članku. Vsekakor je mogoč pregled, katere vrste in kakšne barve itd. posameznega Iblaga se boljše prodajajo. Na podlagi listka blagajna inkasira in znesek vpiše v stolpec prodajalca, kateri je prodal in napravil listek. Vsak prodajalec ima svojo številko ali svoj znak, pa blagajna vodi za vsakega poseben stolpec. Zvečer se vidi, koliko je napravil vsak posamezni prodajalec. Znano mi je, da je šef na podlagi teh številk presojal svoje uslužbence. Pripomnil bi pa takoj na tem mestu, da se iz številk prodaje še ne more sklepati o marljivosti in delavnosti prodajalca. Upoštevati je, kateri oddelek ima, kakšno blago prodaja, kakšne so cene itd. Je še več okolnosti, katere vplivajo na uspeh dela. Uvedene so tudi registrirne blagajne raznih sestavov. Boljše vrste blagajn pišejo ali tiskajo inkasirani znesek, seštevlje-jo inkaso, beležijo izdani denar za menjavanje, za plačilo računov, za nakup blaga itd. Velike trgovine imajo poleg te registrirne blagajne še blagajničarko. Ugotovilo se je v praksi, da so premetene prodajalke kljub dobri registrirni blagajni inkasirale tudi za svoj žep. N. pr. stranka je kupila in plačala za blago recimo Din 350-— prodajalka je pa registrirala samo 250— in razliko spravila v žep. Da stranka ni pazila na to, koliko blagajna kaže kot registrirano, je prodajalka prav živahno klepetala s stranko in jo motila. Seveda je potrebno za to precej predrznosti ali godilo se je tako in gospodar je imel veliko škodo. Zato imajo v mnogih trgovinah poleg registrirne blagajne še blagajničarko. Prodajalec v registrirni blagajni tiska ali registrira znesek in z zneskom označen listič ali blok dobi v roke blagajničarka, katera označeni znesek inkasira in zapiše v blagajniškem listu. Kljub vsem najstrožjim kontrolam se nerednosti še vedno lahko vršijo. Najboljša kontrola so pač pošteni in zadovoljni nastavljenci. Nastavljenci pa so pošteni in zadovoljni, če so deležni primernega ravnanja in primernih prejemkov. lesne konference v Milanu, katere sta se udeležila kot delegata, je izvršilni odbor vzel na znanje. Izvršni odbor je odobril sklep lesnega odseka, da prispevajo podjetja lesne stroke za centralne organizacije lesne industrije . Že v 24 urah barva. plesira in kemično snaii obleke, klobuke itd. Skrohl In gvetlolika srajce, ovratnike In manšete. Pere. suši. monta in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. — Selenbuncora ni. I. Telefon it 22-73. OBČNI ZBOltl Izredni občni zbor Kmetijske družbe Ibo v četrtek, dne 29. decembra ob 11 v dvorani Delavske zbornice. Na dnevnem redu so poročila o poslovanju družbe in sklepanje o razpustu ter preureditvi društva v zadrugo. r & C IRC 317A Naš pravi domači izdelek! Italijanski proračun za 1. 1933/34 Italijanski finančni minister je predložil parlamentu novi proračun za 1. 1933/34. Po tem načrtu so dohodki predvideni s 17.713 milijonov lir, izdatki pa z 20.614 milijonov lir. Predvideni deficit bi torej znašal 2.900 milijonov lir. Po posameznih ministrstvih so izdatki predvideni tako-le: finance 9.884, justica 484, zunanje zadeve 203, kolonije 457, prosveta 1.724, notranje zadeve 774, javna dela 1.149, železnice 661, vojna 2.626, mornarica 1.359, avijatika 695, poljedelstvo in gozdovi 550 in korporacije 58 milijonov lir. Mlinska industrija se eman-cipira od vrec iz jute Pred nekaj leti so poizkusili v Kanadi, da namesto vreč iz jute uporabljajo za moko vreče iz natronceluloznega papirja. Ker se je izkazal ta način za pakiranje moke zelo prikladen, so ga začeli uporabljati še v drugih državah, tako v Nemčiji, Italiji in Češkoslovaški. Prednost te nove embalaže je predvsem v tem, k©T je mogoče polniti vreče iz na-'tronoeluloznega papirja na mehaničen način s pomočjo posebnega stroja. S tako-imenovanim Bates strojem je mogoče v eni uri napolniti dvesto vreč po 50 kg. Prednost novih vreč pa je tudi v njih večji higieničnosti. Poleg tega je tudi njih transportna uporabnost večja, ker tehtajo 50 kilogramov in ne 85 kakor dosedanje. Sedaj namerava Bates družba uvesti novo embalažo tudi pri nas. Zaradi naše konservativnosti bo sicer proti novtim vrečam najbrže precej odpora, vendar pa bi bilo nove vreče vseeno priporočati. Že vsled tega, ker bi mogli nove vreče izdelovati doma in bi bila s tem dana tudi nova možnost zaslužka za naše ljudi. Juto za vreče pa je treba uvažati, kar zlasti govori proti njim. Vreča iz natron celuloznega papirja se more uporabiti sicer samo enkrat, zato pa tudi ni nevarnosti, da bi se v njih mogla prenesti kakšna bolezen žita, kar je sedaj mogoče. Pa tudi za delavce bi bilo bolje, ker se pri prenašanju samo 50 kg težkih vreč ni bati kilavosti, od katere trpe sedaj pekovski pomočniki prav pogosto. ZA AKTIVIRANJE EVROPSKE TRGOVINSKE BILANCE V angleški poslanski zbornici bo stavljeno na vlado vprašanje, če ne smatra za koristno, da se skliče konferenca zastopnikov Anglije, Francije, Italije, Belgije in Nemčije, ki naj bi razpravljala o skupni akciji vseh teh držav, da se doseže aktiviranje evropske trgovinske bilance na-pram Združenim državam Sev. Amerike. Misli se, da bi bilo potem silno olajšano vprašanje vojnih dolgov. Dr. Pi rčeva sla dna kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Taše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega oknsa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. S Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 9. novembra 1932. Besedilo: Kos, trgovina z mešanim blagom. Izbriše se dosedanji imetnik tvrdke Kos Ivan, vpiše pa nova lastnica Kos Elza roj. Kocijančič, trgovka v Ljubljani, Celovška cesta 63. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. ni., dne 28. oktobra 1932. Firm. 885 — Rg A VI 253/2. * Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 4. novembra 1932. Besedilo: >Obnova< akcijonarsko društvo za. izkoriščivanje sirovina, podružnica v Ljubljani. Izbrišeta se člana upravnega sveta dr. Gustav SchOnberg in Vlatko Ostrič. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. oktobra 1932. Firm. 832 — Rg B III 53/2. * Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 31. oktobra 1932. Besedilo: >Slavija« jugoslovanska zavarovalna banka. Vpiše se član upravnega sveta Vodnik Alojzij, kamnoseški podjetnik v Ljubljani. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. oktobra 1932. Firm. 852 — Rg B II 76/8. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Svečarna Pax, Kopač & Stele, družba z o. z. Na izrednem občnem zboru družabnikov z dne 1. septembra 1931. se je sklenila izprememba družabne pogodbe z dne 31. maja 1929. glede odstavka »Šestič« in prvega stavka odstavka »Osmič« te pogodbe. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. oktobra 1932. Firm. 874. — Rg C IV 44/3. * Sedež: Mirna. Besedilo: Brata Kolenc na Mirni. Po sklepu okrajnega sodišča v Trebnjem od 27. oktobra 1932., opravilna št. p] 326/32—2, se vpiše prisilna uprava tej firmi lastne nepremičnine vi. št. 638, k. o. Mirna. Izšla je Blasnikova MELIKA PRATIKO za navad o leto 1933 ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najsta-rejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek po trebujc vsak dan: Katolitki koledar i nebesnimi, Bolnčniml, luuinlml, vremenskimi In dnevnimi znamenji; — nolnčne In lunine mrke. — lunine spremembe; — poStne do ločbe za Jugoslavijo; — lestvice la kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani In Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroikem, Štajerskem, Prekmurju, Medžlmutju In v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — popis vseh važnih domačih In tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih In odločilnih oseb b slikami; — oznanila predme tov, ki Jih rabi kmetovalec in žena v hiti. — Cena 5 Din. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku: tiskarni J. Blasnka nasl. d. d. v Liubiiani. Prisilni upravnik je Lipovž Ante, bivši knjigovodja na Mirni. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 3. decembra 1932. Firm. 204/32 — Reg. A 218/9. Trim tioročili ZAGREBŠKI TEDENSKI SEJEM Dogon na zadnjem zagrebškem tedenskem sejmu dne 21. t. in. je bil izredno dober. Kupčija na sejmu je bila živahna. Cene za govejo živino so ostale neizpre-menjene, cene svinjam pa so nekoliko nazadovale. Na trg je bilo prignanih: 53 bikov, 615 krav, 206 junic, 461 volov, 103 juncev, 288 telet, 162 konj in žrebet, 488 svinj in 445 pujskov. Dosežene so bile te cene: biki po 3, krave za klanje po 2-50 do 2-75, klolbasarice po l-25 do P50, junice za klanje po 3-50 do 3-75, voli I. vrste po 4-50 do 5, II. po 3-50 do 4, junci po 3-15 do 3-75, svinje špeha-rice po 7-50 do 9, pršutarice po 6 do 6-50 za kilogram žive teže. Pujski so bili po 80 do 140 Din kos, konji par po 800 do 2000 Din, žrebeta po 300 do 400 Din kos; konji za klanje po 0-50 do 0-75 Din za kg žive teže; sremske zaklane svinje po 10 do 11-50, mršave svinje zaklane po 10 do 11-50, zaklana teleta po 7 do 9 in zaklani pujski po 11 do 12 Din za kilogram. Detelje je bilo 38 voz in se je prodajala po 75 do 80 Din za 100 kil, otava (27 voz) je bila po 70 do 80, seno (98 voz) po 60 do 75, slama za steljo (16 voz) po 45 do 50 dinarjev za sto kil. Drv je bilo 46 voz in so se prodajala po 100 do 110 Din za sto kil. NA DUNAJSKI ŽIVINSKI SEJEM z dne 19. t. m. je bilo prignanih 1825 goved, od teh 146 iz Jugoslavije. Cene so bile te: najboljši voli po 1-80 do 1-83, I. vrste po 1-55 do 1-75, II. 1-10 do 1-45, III. 0-85 do 0-90, krave I. vrste po 0-95 do 1-15, II. 0-85 do 0-90, biki po 0-80 do 1-15 in živina za klanje po 0-65 do 0-84 šilin- gov za kilogram Žive teže. Prvovrstni voli so ohranili svojo ceno, dočim so se srednji in slabše vrste pocenili za pet grošev, biki in živina za klanje pa se je podražila za 5 do 10 grošev. Na dunajski svinjski sejem z dne 20. t. m. je bilo prignanih 7260 mesnatih in 4329 pitanih svinj. Cene so bile te: Najboljše špeharice 1-70, I. vrste po 1-64 do 1-68. II. po 1-56 do 1-60, kmečke po 1-50 do 1-65, najboljše mesnate 1-75 do 1-80, I. vrste po 1-40 do 1-65 šilingov za kilogram žive teže. Pitane svinje so se pocenile za osem do dvanajst grošev, mesnate pa za 3 do 5 grošev. Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA Sobota, dne 24. decembra: Zaprto. Nedelja, dne 25. decemlbra, ob 15: Jurček. Izven. Globoko znižane cene. Ob 20: Celjski grofje. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, dne 26. decembra,ob 15: Srce igračk. Globoko znižane cene. Izven. Ob 20: Voda. Izven. Znižane cene. Torek, dne 27. decembra: Zaprto. OPERA Sobota, dne 24. decembra: Zaprto. Nedelja, dne 25. decembra, ob 15: A d el in Mara. Izven. Znižane cene. Ob 20: Pri belem konjičku. Pre-mijera. Izven. Ponedeljek, dne 26. decembra,ob 15: Mala Floramye. Gostuje g. Dubajid iz Zagreba. Izven. Znižane cene. Ob 20: Pri belem konjičku. Izven. Torek, dne 27. decembra: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, dne 25. decembra ob 15.: Celjski grofje. Znižane cene. Nedelja, dne 25. decembra ob 20.: Pri belem konjičku. Premiera. Povišane cene. Izven. Ponedeljek, dne 26. decembra ob 15.: Boc-caccio. Znižane cene. Pcnedeljek, dne 26. decembra ob 20.: Pri belem konjičku. Povišane cene. Izven. Motvoz Grosuplje Jomat slovenski Izdelek -s- Svoji k svojštn! in vvvama «1-