PoStnina plačana ▼ gotovini
Leto XIII., štev. 70
Ljubljana, četrtek 24« marca 1932
Cena t Din
C>pr«VUl&(VW. ItfJUOilOiUL (kO*ti)CTA
ohca 5. - reletoa SL 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. InseratnJ oddelek; Ljubljana. Selen* burcoT* oL 3 - TeL 3492 to 2492. Podružnica Maribor: AJefcaaodrov« cesta it 13. — Teletoa it 2455. Podružnica Cd le: Kocenov« ulica
it 2. - Telefon it 1% Računi »ri pošt iek. ta vodih: Ljub-Man« it 11542 Praha čislo 7C '<Jf» r> 5t 10S 241
NaroCaio* ta+sa ma*cCuc ib — L)ia Kt Wkw<-'i «»vr «0 — LHo
uredngrvo: Ljubljana. KjmflJeva ulica 5 Telefon it 3122 3123 31H 3125 to 3126. Mariboc Aleksandrov« cesta 13 Telefon it. 2440 (ponoči 2582). CVM* Kot enj« wl S Telef «♦ 1<X)
Rokopisa se se vračajo — Oglas, po tarif«
DR. MARINKO VIČ 0 NAJVAŽNEJŠIH SODOBNIH EVROPSKIH PROBLEMIH
Velik govor našega zunanjega ministra v senatu o smernicah zunanje politike naše države — Proračun sprejet soglasno
Reograd, 23. marca, p. Po intenzivnem delu se proračunska razprava v senatu Dri-blžuje zaključku. Senat je snoči zasedal do 1. ponoči ter je končno sprejel proračun ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.
Današnja dopoldanska seja senata se je pričela ob 9.40. Na dnevnem redu je bila razprav,« o proračunu ministrstva za fizično vzgojo naroda. Minister dr. Dragan Kraljevič je podal obširnejši ekspoze o smernicah svojega resora ter poudarjal veliki pomen fizične vzgoje naroda. V debati so govorili senatorji Toma Kovačevič, Emilo Gavrila in dr. Trinajstič. Po odgovoru ministra dr. Kraljeviča na njihove pripombe, je senat ob 10.30 sprejel_ soglasno tudi proračun ministrstva za fizično vzgojo, nakar je bil odrejen kratek odmor.
Ekspoze dr« Marinkovica
Ob 11. je prešel senat k razpravi o proračunu zunanjega ministrstva. Ker je bilo že prej napovedano, da bo pri tej priliki govoril zunanji minister dr. Voja Marinko vič, je vladalo za današnjo 6ejo senata izredno zanimanje. Diplomatska loža je bila popo'ncma zasedena, navzočih je bilo tudi veliko število narodnih poslancev. Se;e so se udeležili tudi člana vlade s predsednikom g. Živkovičem na čpIu. Zunanji minister dr. Marinkovič je stopil točno ob 11., burno pozdravljen, pred mikrofon in imel nato daljši govor o smernicah zunanje politike naše države. Njegova izvajanja so senatorji ponovno prekinili z burnim odobravanjem.
Minister dr. Marinkovič je najprej poudaril, da je že minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer kot njegov zastopnik razložil v Narodni skupščini glavne poteze naše zunanje politike. Razprava o proračunu zunanjega ministrstva v senatu pa nudi njemu priliko, da obraziloži podrobno gotova važna mednarodna vprašanja. ki se rešujeiu v sedanipm času :n se d rektn-o tičejo tudi naše države. V prvo vrsto spada
vprašanje omejitve oboroževanja
s katerim se bavi velika mednarodna konferenca v Ženevi. Pogodba o Društvu narodov določa, da se morajo njegove članice sporazumeti, kako naj ir omejile svoje oboroževanje, v kolikor to dopušča nacionalna varnost Ker je to vprašanje zelo zapleteno in sp v n;em križajo razna politič-no-tehnična vprašan ia. je Društvo narodov delalo več let. da pripravi možnost za tak sporazum Poslednjih oet let je delala na tem skoro brez prestanka posebna komisija Društva narodov orioravljalna komisija za ompi'tev oboroževanja. Komisija v gotovih načelnih vprašanjih ni mogla priti do sporazuma. Njeni sklepi so bili sprejeti z večino glasov in države, ki so b^e proti, so si pridržale pravico, da branijo svoje nacionalno stališče na plenarni konferenc? sami. Ko je bi'a tako dosežpna načelna podlaga, na katero pa niso pristale vse države, je bil izdelan načrt konvencije za omejitev oboroževanja, pri katerem smo tudi mi sodelovali v pripravljalni komisiji. Spričo takega stanja stvari je bilo absolutno potrebno. da se načelna vprašanja, o katerih ni bilo mogoče priti do popolnega sporazuma v pripravljalni komisiji, obravnavajo diplomatsko, preden se sestane razorožitvena konferenca.
Dne 2. februarja se je pričelo zasedanje splošne razorožitvene konference. Upali smo, da bodo do tega dne vsa vprašanja, o katerih so obstojala nesoglasja, urejena diplomatskim potom \Ta žalost pa tega ni bilo mogoče doseči in tako s» je konferenca sesta:a 2. februarja, ne da bi bila rešena glavna načelna vprašanja. Delo razorožitvene konference se razvija zato zp!o počasi. V načelni debati, ki je trajala ves februar, so najprej posamezne države obrazložile svoja v ostalem večinoma že znana staiišča. ko pa bi morala pričeti razprava o poedinih načelnih vprašanjih, glede katerih obstoiajo ve-1'ka nesoglasja, se je na žalost pojavila potreba sklicanja izrednega zasedanja skupščine Društva narodov zaradi kita jsko-jait»o>nskega snora. ki je »pravilo vso to zadevo za nekaj časa v zastoj. Konferenca je imela le toliko časa. da je soglasno zavrnila predlog o takojšnji popo'ni razorožitvi, ker je bil nesprejem-Ijv Glavno delo konference pa je ostalo rekončano in konferenca ie bila odgodena do 11. aprila
Zavedamo se velike odgovornosti, ki jo ima v tem pogledu naša država. Naša armada ie ne samo garancija za našo varnost. temveč istočasno tudi glavni element miru na Balkanu. (Burno odobravanje vseh prisotnih senatorjev in poslancev.) Kdor hoče objektivno motrili razmere, temu fe takoj jasno, da skrbi Jugoslavija ne samo za svoj mir. temveč tudi za mir vseh ostalih narodov in držav v svojem sosedstvu (Burno odobravanje.) Mi čutimo in se zavedamo te odgovornosti, ki jo imamo tako napram tebi. kakor napram veliki zajedni-ri narodov. Moč. ki jo imamo, stoji v službi Društva narodov in mi nimamo nobenega drugega cilja ("Živahno odobravanje.)
Renaracifski problem
Vprašanje, ki je že leto dni na dnevnem redu, je vprašanje reperacij. Smatrali smo že. da je definitivno rešeno, ko je bil sprejet Youngov načrt, ki je bil s konvencijami podpisan v Haagu in je na ta način po-
stal sestavni del mednarodnega sistema pogodb. Ker pa je Nemčija v prvi polovici preteklega leta zašla v finančne in gospodarske težave, je predsednik Zedinjenih držav pokrenil akcijo, da pomore Nemčiji in ji ponudi olaišavo. da se prepreči prehuda kriza. Stavil je predlog, naj se plačevanje vseh mednarodnih dolgov odgodi za leto dni. Naša vlada je tedaj opozorila Ameriko, da evropski dolžniki, ki dolgujejo Zedinjenim državam, lahko krijejo te svoje dolgove nanram Ameriki približno z izkupičkom nemških reparacij. Vse države, razen Francije, bi brez rezerve sprejele tako rešitev, ker bi od tega ne utrpele velike škode. Naša država pa, ki ni imela prej sreče, da bi svoje izdatke za obnovo opustošene dežeie krila s krediti iz Zedinjenih držav, jih je morala kriti z reparacijami. Zaradi tega je prejemala na račun reparacij tudi okrog 50 milijonov mark več nego so znašali njeni dolgovi napram Ameriki, Britaniji in Franciji. Hoovrov načrt je pomenil torej za naš državni proračun in naše finančne zmožnosti ogromno izgubo. Na to naše opozorilo smo dobili od Amerike odgovor, da segajo naši pomisleki preveč v podrobnosti in da se bo dalo o njih razpravljati šele, ko se bodo glavni nemški upniki v načelu sporazumeli glede H oo v rove ga predloga. Ko pa so medtem glavni upniki sprejeli Hoovrov predlog in ga celo nekoliko retuširali, smo prejeli iz Washing-tona odgovor, da je smatrala Amerika naše vprašanje kot povsem evropsko zadevo, v katero se ne more vmešavati. Komisija ekspertov, ki je v avgustu preteklega leta zasedala v Londonu, je "riznala utemeljenost naših argumentov, toda izrazila se Je nekompetentno. da bi v tej zadevi sprejela kakršnokoli rešitev. Vlade, ki so sestavile to komisijo, so zavzele enako stališče kakor komisija sama, češ, da so njeni sklepi rezultat kompromisa in sporazuma med posameznimi državami.
Pod takimi pogoji seveda nismo mogli sprejeti in podpisati londonskega protokola in sporazuma. Vztrajali smo pri svojih pravicah. moratorija nismo sprejeli. V okviru moratorija pa je banka za mednarodna plačila zavzela stališče, da nam ni dolžna plačati vsega, kar nam je vsak mesec pripadalo na račun nemških reparacij. Tudi Nemčija sama je prenehala plačevati.
Pogajati se z nemško vlado nam ni kazalo. Ona se je na enak način obvezala na prani vsem svojim upnikom, da bo plačevala svoje dajatve preko banke za mednarodna izplačila. Kljub vsemu temu pa smo in še danes vztrajamo v celoti pri vseh teh svojih pravicah. (Buren aplavz.)
Toda reparacije niso edini, niti glavni vzrok gospodarske in finančne krize. Tako] se je pokazalo, da z enoletnim moratorijem ne bo dosežena nobena večia olajšava in da se ne bodo j>okazali nikaki pravi rezultati, ki bi mogli vplivati na izboljšanje svetovnih gospodarskih in finančnih razmer, še posebej pa na razmere v Nemčiji, Razmere so se slabšale dan za dnem. Pokazala se je potreba nove rešitve problema. Sklicana je bila konferenca, ki naj bi se vršila meseca januarja v Lausanni Ker pa pred konferenco ni bilo mogoče doseči sporazuma niti o najbolj osnovnih vprašanjih, je bila konferenca odgodena na kasnejši čas. Med Veliko Britanijo in Francijo je bil dosežen sporazum. da se bo vršila v mesecu juniju. Izključeno je. da bi ravno mi morali prevzeti nase največje žrtve za rešitev svetovne finančne krize in za olajšanje nemškega gospodarskega [x>ložaja.
V Zedinjenih državah je razpoloženje ta ko, da ni niti govora o brisanju medzavez-niških dolgov in bi torej mi ne prišli nobene kompenzacije za vse ono, na kar bi eventualno pristali. Izgleda, kakor da nas hočejo prisiliti, da bi Nemčiji poklonili dolg, ki nam ga je dolžna. Naše zadržanje izgleda na zunaj sicer nepomirljivo. v bistvu pa ni tako. Pripravljeni smo prevzeti nase sorazmerni del žrtev, re sprejmejo takšno žrtev tudi ostale države upnice. Toda predvsem ie potrebno, da druge države računajo z našim položajem in tudi z našimi dosedanjimi žrtvami
Mi smo imeli namen, da plačamo dolgove. za katere smo se zadolžili pri Zedinjenih državah. Angliji in Franciji. Mi bi tudi te svoje dolgove plačali, če bi se te države strogo ravnale po vlogi, ki jim je bila dovoljena, to je, če bi one sprejele zase moratorij, naše vprašanje pa pustile na stran. Toda te države so se brez pravice vmešavale v zadeve in so po našem mišljenju intervenirale pri mednarodni banki za izplačila ter so ji dale navodila, kako naj postopa. Po teh navodilih nam Narodna banka noče plačati, kar nam pripada za ves čas. dokler Nemčija zopet ne uvede svoiih plačil. Mi pa Smo se postaviti na stališče. da imamo pravico odreči plačevanje naših dolgov tem upnikom, ki so si prisvojili pravico, sprejeti tudi v našem imenu moratorij, ki za nas ni bil mogoč. (Buren aplavz.)
Jugoslavija in Podunavje
Tretje vprašanje, katero hočem podrobno pojasniti, je vprašanje o trav. podonavskem sporazumu. Avstrija in Madžarska sta v zelo težavnih finančnih in go-spodarskin razmerah. Iznod iz krize je očividno težak, vendar ne ta,k, da bi bilo treba že obupati Velika Britan in a je v mesecu decembru pričela v zvezi z ostalimi velikimi sila.mi akciijo, da bi se našla gospodarska pomoč Madžarski in Avstriji. Pri tem je postavila tezo, da so sedanie podunavske države po svojem pretežnem delu pred 15 leti sestavljale eno samo Gospodarsko področje. Ker se je to področje po vojni razcepilo, so nastale v
prvotno enotnem gospodarsKem sistemu motnje, ki so povzročile krizo. Zaradi tega je biilo po mnenju strokovnjakov Velike Britanije potrebno, da se na kak način spet najde eaotna rešitev vseh gospodarskih funkcij srednje-evropskih držav. Taka rešitev je po angleškem naziranju tigala v carinski uniji med petima podunavskimi državami.
Premisa, na kateri je bil zasnovan predlog Velike Britanije, pa ni bila točna. Kriza, ki je nastala na vsem kontinentu in še onstran njegovih mej, ni nastala zaradi tega, ker se je razbilo gospodarsko področje Avstro-Ogrske. (Burno odobravanje). Av-stro-Ogrska nikoli ni igrala velike gospodarske vloge na svetu, če se je njeno gospodarsko področje razbilo, to ni mogel biti osnovni vzrok za vsesplošno krizo. Predlog Velike Britanije se je izkazal zato kot nesprejemljiv in sprejeti ga niso hotele niti podunavske države. K sreči Velika Britanija na njem ni insistirala.
Pričetkom marca je nato Francija Izdala memorandum, v katerem je francoska vlada zavzela svoje stališče napram vprašanju podunavskega sporazuma. Postavila se je na stališče, da je potreben pred vsem sporazum med podunavskimi državami samimi brez sodelovanja in brez vmešavanja velikih sil. šele na podlagi tega sporazuma bi bilo nato omogočeno, da se podpre gospodarski razvoj podunavskih držav In da se najdejo krediti in finančna pomoč vsaki posamezni izmed njih.
Gospoda moja! Francoski ipredlogii pa še niso k on čnovalij avn 1, ker med štirimi silami, ki so bile pozvane k sodelovanju, še ni prišlo do sporazuma. Vrh tega so neite velike sile zavzele stališče, da morajo sodelovati pri srednje-evropskem sporazumu.
Francija in mislim tudi Angliija seveda nista mogli pristati na to, temveč vztrajate pri ,predilogu, da naj se i.nteresirane podunavske države same sporazumejo med seboj. Mislim, da je to stališče trudi popolnoma upravičeno in pravilno.
Panevropska ideja
V zadnjih dveh letih se je eden največjih državnikov v Evropi naš veliki prijatelj pokojni Briand, (klici Slava mu!) trudil z vsemi svojimi močmi in vsemi silami svoji n argumentov, da bi ustvaril splošen sporazum med evropskimi državami. Jaz sem pokojnega Brianda v splošnem interesu podpiral, vendar ipa mu od prvega trenotka nisem prikrival, da tak sporawum ni mogoč. Dejal sem, da je treba najprej pričeti z malimi regionalnimi sporazumi in potem preiti k širšim, da bi se končno došlo do najširšega. Trenotni neuspeh panevropske ideje je pokazal, da ostaja samo še ena po sebna pot in to Je pot regionalnih sporazumov. Izkušnje, ki smo jih imeli lansko leto s takozvanim gospodarskim sporazumom med Nemčijo ii Avstrijo, ki se je kratko imenoval Arvschluss, so pokazale, da morejo regionalni sporazumi odgovarjati svojim nalogam samo. ako se iz njih absolutno izključijo politične primesi, kajti drugače ne morejo ničesar doprinesti k ureditvi razmer. Ker se je nekje pač moralo prijeti, je francoska vlada prišla na misel, naj se izvrši to v Srednji Evropi, in sicer med petimi podunavskimi državami, kojih politika ni enaka in bi bile zato politično nevtralne, ako bi se izključilo vmešavanje velikih sil. Ali bo to vprašanje uspelo, pa je težko reči. Pet podunavskih držav ima rešiti težavno in važno na-
flogo, da najde novo formulo ne samo za nas, temveč tudi za one, ki naj pridejo za dO , nami.
Naipraviti moramo tak sporazum, ki se bo lahko povsem prirodno razširil tudi na ostale države, s katerimi imamo neposredne Interese. Upam, da bodo velesile uvidele, da je v njihovem interesu, ako se omogoči ureditev ter olajša naše delo. Mi smo v tem pogledu daM vsa zgotovi.la onim, (ti so največ interesirani in nikdar ne mislimo gotovih naših upravičenih prijateljskih in trgovskih zvez zanemariti ter žrtvovati, da bi poiskali nekaj novega. Odgovorili smo zato na predlog francoske vlade, da smo ga pripravljeni sprejeti in lojalno poskušati, da se doseže sporazum ter bomo storili vse, kar je mogoče, da pride do sporazuma.
To je v ostalem v popolnem skladu z vso našo zunanjo politiko, ne le gospodarsko, marveč tudi nacionalno. Mi smo v vsakem pogledu za mednarodno sodelovanje, in hočemo sodelovati ,pri vsakem poskusu, iti bi doprinesel več reda in več konsolidacije svetu. (Viharno odobravanje Ln ploskanje.)
Proračun soglasno sprejet
Ko je zunanji minister dr. Marinkovič zaključil svoj ekspoze. ie predsednik doktor Pavelič sporočil, da so senatorji, ki so se prijavili k diskusiji o proračunu ministrstva za zunanje zadeve, umaknili s-vo:e govore. Proračun je bil nato soglasno izglasovan. Objavo glasovanja so sprejeli senatorji z navdušenim odobravanjem in z vzkliki dr. Marinkoviču.
Sledil je kratek odmor. Ob 13. uri se je seja senata nadaljevala. Na dnevni red je prišel proračun finančnega ministrstva. Finančni minister dr. Djordjevic je senatu v jedrnatih besedah pojasnil proračun. Izjavil je. da je pričakovati novih dohod kov. Vlada je pri sestavljanju proračuna odločno branila državne interese Skrbela bo. da se o'aišajo vse težave in da se re-gul ira naš denarni obtok. Z optimizmom da se bodo v bližnji '-odoenosti razmere povsem izboljšale. je prosil, naj senat sprejme proračun finančnega ministrstva. Ker se ni nihče oglasil k besedi, je sledilo
Venlzelos v demisiji
Venizelos bo izročil danes predsedniku Zaimisu de-misijo — Velike finančne stiske grške države
Atene, 23. marca. AA. Po ekspozeju, ki sta ga na povratku iz Pariza predložita ministra Mihalakopulos in Maris predsedniku vlade Venizelosu. je sklep finančnega odbora Društva narodov za Grčijo negativen. Zato Grčija ne bo mogla 1 aprila plačati kuponov v višini 375 000 funtov šterlingov Grška vlada bo počakala še do jutri, da pride uradni odgovor finančnega odbora Društva narodov, nato pa bo Venizelos v četrtek predal predsedniku republike Zai misu ostavko. Doznava se. da bo Venizelos pri tej priliki priporočal, naj se sestavi široka koncentracijska vlada, v katero bi stopil tudi on. Če ne bi bilo mogoče sestaviti koncen-
tracijske vlade, se bo poskušala ustvariti vlada široke koalicije, ako pa tudi to ne bi bilo mogoče, potem bo Venizelos priporočil, naj se sestavi vlada osebnosti, ki imajo zaupanje vseh republikanskih strank, posebno pa liberalne stranke.
Venizelos bo prepustil Zaimisu in šefom posameznih strank, naj sami urede vprašanje nove vlade.
Za šefa bodoče koncentracijske lade bi utegnila priti v poštev Kafandaris in Mihalakopulos.	glede na nejasen tk»-ložaj ni mogoče danes postaviti nikakih prognoz. Zanesljivo je le to, da bo Venizelos izročil predsedniku republike ostavk® svoje vlade.
Odmev izjav dr, Beneša v Franciji
Češkoslovaški gospodarstveniki o podunavskem sodelovanju - Priprave mednarodne trgovske zbornice za re-
gijonalne sporazume
Pariz, 23. marca AA. Izjavo češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša o vprašanju sodelovanja med podunavskimi državami komentirajo mnogi listi.
»Oeuvre« ugotavlja, da je Benešev govor pokazal odločno stališče češkoslovaške vlade, ki se ne sklada s francoskim naziranjem in tudi ne z naziranjem Nemčije in Italije o podunavskem problemu. Predlog Nemčije in Italije o ustanovitvi trgovinskega kartela na širokem temelju je obsojen na smrt.
»Echo de Pariš« naglaša v svojem članku obzirnost, ki jo je dr. Beneš pokaral nasproti Nemčiji in Italiji, ki zavzemata največje mesto v trgovini petih podunavskih držav.
»Ordre« meni, da se da madžarsko-ru-munsko zbližanje prav tako težko doseči, kakor zbližanje med Francijo in Nemčijo. List misli, da bi morala Francija, preden začne razgovore z Avstrijo in Madžarsko, v prvi vrsti okrepiti svoje zveze s posameznimi državami Male antante.
Praga, 23. marca AA. Znani gospodarski strokovnjak g. Klimegki je objavil v »Narodnih Listyh« članek o gospodarskem sporazumu med podunavskimi državami, v katerem tolmači stališče češkoslovaških gospodarskih krogov tako-le:
Mi nismo v načelu proti dogovoru med podunavskimi državami, vendar pa ne brez pridržkov. Predvsem lahko pristanemo na preferenčni sistem samo v tisti meri, kakor bi to storile tudi druge države. Našega izvoza gre danes samo četrtina v dunavski bazen, in še to se bo zmanj šalo, kakor se zdi. Mi za>to ne moremo brez pristanka večine naših klientov skleniti preferenčne pogodbe z manjšino svojih klientov.
Drugi glavni pogoj, ki ga postavljamo za pristanek k uresničenju predlaganega gospodarskega dogovora med podunavskimi državami, je ta, da se mora popolnoma razčistiti vorašanie mednarodnih dolgov v Srednji Evropi in problem transfer-ta. Finančni odbor Društva narodov ni našel ugodne rešitve, ko je lansko jesen priporočil državam-dolžnicam, naj za vsako ceno ohranijo aktivnost svoje plačilne bilance in s tem tudi možnost za vrača-
Kralj
za brezposelne delavce
Beograd, 23. marca. t. Fond za gradnjo in vzdrževanje delavskih ustanov je s sodelovanjem beograjskih ženskih društev organiziral in pričel zbirati prostovoljne prispevke v korist nezaposlenih delavcev in njihovih rodbin. Nj. Vel. kralj ie naklonil fondu v ta namen vsoto 12.000 Din ter je s tem ponovno dokazal svojo plemenitost in stremljenje, da bi v sedanjih težkih časih res pomagal in podprl vsako akcijo, ki gre za tem, da bi se olajšala beda naših delavskih slojev.
glasovanje o proračunu, ki je bil soglasno sprejet.
Sledila je ra-zprava o proračunu izrednih kreditov, o proračunu dohodkov in finančnem zakonu, ki so bili isto tako sprejeti.
Popoldanska seja
Popoldne je bilo najprej glasovanje o celotnem državnem proračunu za dobo 1932-33. Za proračun je glasovalo 57 senatorjev, nihče proti. S tem je senat definitivno sprejel državni proračun izdatkov in dohodkov in finančni zakon.
Na dnevnem redu so bili nato še zakon o spremembi zakona o neposrednih davkih. zakon o davku na samce ter osebe z 9 in več otroki, ki sta bila sprejeta s 50 glasovi. Istotako tudi zakon o taksah.
Sledila je razprava o likvidaciji žitnega režima. Po govoru ministra Demetroviča, ki je dal daljše pojasnilo o zakonskem načrtu ter naglasil glavne smernice zakona, je bil tudi žitni zakon izglasovan.
Zadnja točka dnevnega reda je bila volitev senatskega odbora za zakonski predlog o muzejih in očuvanju zgodovinskih spomenikov in starin, ki so ga stavili senator dr. Valentin Rožič in tovariši. Izvoljen je bil odbor 10 senatorjev. Predsedujoči je prosil izvoljene senatorje, naj se takoj konstituirajo.
Ob 20.30 je bila seja senata zaključena. Naslednja seja bo sklicana pismeno Dnevni red prihodnje seje bo določitev dnevnega reda. Predsedstvo je ob zakliuč-ku vsem katoliškim senatorjem čestitalo k velikonočnim praznikom.
nje svojih dolgov velesilami, na ta način, da omeje svoje uvoze in razvijejo na maksimum svoje izvoze. Iz tega se je rodila popolna paraliza trgovinskih odnošajev m plačil med državami Srednje Evrope.
Preden pojde češkoslovaška v gospodarsko federacijo podunavskih držav, mora zanesljivo vedeti, da bodo države, ki so danes insolventne, kakor n. pr. Avstrija in Madžarska, v kratkem ozdravele in da bodo mogle poravnati svoje obveze. češkoslovaška ne more sama financirati svojega izvoza v te države in prevzeti bremena plačevanja njihovih zapadlih c«oi-gov upnikom.
Pariz, 23. marca d. Ob prMiftci zasedanja sveta mednarodne trgovske zbornic« v Parizu dne 11. t. m. je bilo sklenjeno, da se poeovejo nacionalni odbori Nemčije, Avstrije, Anglije. Francije, Madžarske, Italije, Poljske, Rumunije, ČSR, Jugoslavije m kot opazovalci bolgarski člani mednarodne trgovske zbornice na konferenco, ki t>o od 16. do 24. aprila letos v Innsbrucka ter se bo bavila s položajem v Srednji Evropi. Mednarodna trgovska zbornica je že priznala potrebo regionalnih zaružitev kot prvo stopnjo evropske rešitve ter se je sporazumela o načelih, ki naj bi bdla podlaga zaključku gospodarskih zvez v Evropi. Tozadevni sklepi so bili izročeni Društvu narodov. Konferenca v Innsbrucku se bo predvsem bavila z vprašanjem, v kateri obliki in s kakšnimi metodami bi se moglo . izvesti gospodarsko zbližanje v Srednji Evropi na carinsko-političnem področju. Bavila se bo z vprašanjem, na Katere države naj bi se raztegnilo to zbližanje in kako naj bi se uredile razmere z drugimi državami. Glavni predmet posvetovanj bo vprašanje ožjega sodelovanja vzhodnih agrarnih držav. Razen tega se bodo obravnavala tudi finančna vprašanja.
Pariz, 23. marca. s. Ministrski predsednik Tardieu je sprejel poljskega zunanjega ministra Zaleskega, ki sta ga spremljal« tukajšnji poljski poslanik in namestnik ministrskega predsednika. Razgovarjala sta se, kakor domnevajo, o francoskem podonavskem načrtu in morebitni pritegnitvi Poljske v srednjeevropski gospodarski blok
Premestitve učiteljev
Beograd, 23. marca. p. Z odlokom ministrstva prosvete so premeščeni nasledbjl učitelji, odnosno učiteljice: Anton Vrabl « Grosuplja v Crepaj v dunavsko banovino, Roza Čeme iz Rudnika v pisarno sre»ke&» šolskega nadzornika v Ljubljani, Just Mar-telanc iz Rožakovega v Črnomelj. Ludorik Ivnik iz Rožnega dola v šibenik, Albina Zakrajšek-Malavašič z Vrhnike v Blatno Brezovico, Zdenka Bloudek iz Velikih La$5 v Ribnico in Franc Golež od Sv. Trojica v Slov. goricah v Št. Ilj.
Nove položnice z opomini
Beograd, 23. marca. AA. Poštna hranilnica je dala v promet nov obrazec položnice-opomina (št. 128 S). Te položnice z opomini bodo redne položnice in bodo istočasno imele prostor za opomine dolžnikom. Tako bodo praktično lahko služile trgovskemu svetu, da bodo mogli pošiljati dolžnikom opomin in položnico z opozorilom, da se- dolg lahko poravna s položnico po Poštni hranilnici.
Obrazec stane 20 par pri naročilu 1000 kosov. Pri naročilu nad tisoč kosov se računa prvi tisoč po 20 par kos. ostali pa po 17 par. Najmanjše naročilo je 500 kosov.
Knjige o naši zunanji trgovini
Beograd, 23. marca. AA. Carinski oddelek finančnega ministrstva ie izdal »Statistiko zunanje trgovine kraljevine Jugoslavije za leto 1931«. Knjiga vsebuje podrobne podatke o gibanju naše zunanje trgovine v preteklem letu. Obsega 670 strani velike oblike s srbsko-francoskim besedilom in se dobi pri vseh večjih carinarnah za 200 Din.
Insol venca velike madžarske tvrdke
Budimpešta, 23 marca g. Senzacija dneva v gospodarskih krogih je insolvenca ^vrdke s svilenimi izdelki Simona Fischer-ia in druga. Celotna pasiva znašajo nad 4 milijone pengov, aktiva pa so samo skladišče v vrednosti miliiora pengov. Razen tegp ima tvrdka 900.000 pengov ter-jAtev pri strankah.
Naše uredništvo
ž)tSofup &
g% p g% ••	Pomladanski plašči in obleke v ve-
ICCft feicci ta	liki izberi zelo poceni, solidno in
■	'	okusno.
Miklošičeva cesta štev. 16, I. nadstr.
Finančna akcija Društva narodov
Poročilo finančnega odbora DN o položaju v srednjih in vzhodnih
evropskih državah
f cnovno smo že opozorili, da nalaga novi državni proračun izredno težka bremena zlasti državnim uslužbencem, aktivnim tn upokojenim. Proračun je ] v obliki, v kakršni ie p a sir al poslansko zbornico, sinoči sprejet tudi v senatu in nato v par dneh objavljen, v veljavo pa bo stopil 1. aprila, ko pričenja za našo državo novo proračunsko leto. Dalekosežne redukcije proračunskih postavk, ki so bile izsiljene po splošnem obubožanju prebivalstva, so globoko zarezale tudi v osebne izdatke države in prišle do izraza v občutnem znižaniu draginjskih doklad za vse državne nameščence, deloma pa celo v odpustu večjega števila doslej v djzav-ni službi zaposlenih oseb. zlasti železničarjev.
Žalostna je usoda državnih delavcev in nameščencev, ki izgubljajo zaslužek in kruh ravno sedaj, v dobi najhujše gospodarske krize. Povečali bodo armado brezposelnih iz zasebnega gospodarstva in le malo bo tako srečnih. da si bodo mogli najti drugo zaposlitev. Skrb za nezaposlene, ki je pri nas šele v prvih početkih organiziranja. se bo samoumevno morala raztegniti tudi na reducirane d.ržavne nameščence. ki so v marsikaterem pogledu morda še na slabšem kakor odpuščeno industrijsko delavstvo. Vrh tega mora biti odločna zahteva javnosti in sveta dolžnost vseh merodainih čini-teljev, da bodo te žrtve krize samo tako dolgo, dokler je to res neizbežno. Cim se bo položaj izboljšal ali bo državna uprava rabila novih moči, mo-rain imeti prvenstveno pravico za na-meščenje oni, ki so bili sedaj reducirani.
Hude žrtve pa zahteva pod pritiskom gospodarske krize sestavljeni državni proračun tudi od uradništva in onih drugih državnih nameščencev, ki jih ni zadel redukcijski nož in so še ostali v službi. 2e dosedaj so morali biti pravi življenjski umetniki, ako so hoteh živeti pošteno in vsaj skromno preživljati svojo rodbino. Odslej bodo skrbi za vsakdanje življenje še večje m skrita beda se bo naselila v marsikatero uradniško stanovanje. Pes so se v zadnjem letu pocenile nekatere življenjske potrebščine. večina pa jih ie ostala na stari višini, v prvi vrsti stanovanja, ki zahtevajo nesorazmerno velik del uradniških preiemkov.
Državi in javnosti pa ne mo>re in ne srne biti vse eno. kako in v kakih razmerah živi uradništvo. Dobro uradni-štvo. pošteno in strokovno sposobno, je hrbtenica vsake državne tmrave. je glavni pogoj za koristno državno ad-
Volitve v Saarskem ozemlju
Isti dari, ko so se vršile volitve predsednika nemške republike, so se vršile tudi volitve v deželni zbor Saarskega ozemlja. Volitve same po sebi niso važne, zakaj saarski deželni zbor je samo posvetovalni organ, dočim izvršuje oblast posebna vladna komisija, ki jo je ustanovilo Društvo narodov. Kliub temu pa so saarske volitve prav interesantne iz več ozirov.
Pred vsem je biio zanimivo doznati, kakšno je politično razpoloženje volilcev v tej deželi, ki je po narodnosti prebivalstva povsem nemška, ki pa ima drugo upravo in se je zaradi carinske skupnosti s Francijo izognila marsikateremu pretresliaiu gospodarske krize, ki tare zlasti Nemčijo. Za zaupanje volilcev se je potegovala obilica strank, organiziranih v glavnem po istih načelih kakor v Nemčiji, saj jc nastopila tudi hitlerjevska narodno - socijalistična stranka. Tudi volilni red, ki ni bistveno drugačen, omogoča primerjanja z volitvami v Nemčiji.
Volilni rezultat ie pokazal, da se razpoloženje volilcev spreminja precej podobno kakor na Nemškem, dasi vendarle nekoliko manj ekstremistično. Katoliški centrum. ki je imel od 30 poslanskih mest, kolikor jih šteje saarski de-želni zbor, doslej 14 v svoji posesti, jih je ohranil prav toliko, je pa pridobil pc številu oddanih glasov. Komunisti, ki so imeli doslej samo tri poslance so jih pridobili na novo pet, tako da razpolagajo sedaj z osmimi mandati. Zato pa so socialisti nazadovali od dosedanjih petih mandatov na tri. Hitlerjevski narodni socijalisti. ki so sedaj prvikrat nastopili, so si osvojili dve poslanski mesti, zato pa je nemška nacijonalna stranka izgubila svoj edini mandat. Na dve ostali stranki odpadejo še trije mandati.
Sedaj izvoljeni deželni zbor ohrani svojo funkcijo za tri leta. tedaj do I. 1935. ko je po mirovni pogodbi določen za saarsko ozemlje plebiscit, ki bo imel odločiti, ali naj dežela ostane v sedanjem mednarodnopravnem položaju tudi še nadalje, ali naj se združi s Francijo, ali pa naj se priključi zopet Nemčiji. Imel bo tedaj priliko soodločati vsaj v posvetovalnem smislu o marsičem, kar bo v zvezi z izvedbo plebiscita. Zato ni brez pomena rezultat, ki so ga prinesle volitve, zlasti pa dejstvo, da so v njem poleg centruma kot najmočnejše stranke zelo močni komunisti in da si je vanj pridobila dostop tudi hitlerievska stranka, ki bo nedvomno napela vse sile, da si pridobi odločujočo besedo pri plebiscitnem aktu v 1. 1935., bodisi v tej ali oni oblik'
Zdravstveno stanje Poincareja neizpremenjeno
Champigny, 23. marca. AA. V nasprotju z vznemirjujočimi vestmi, ki krožijo v inozemstvu, je zdravstveno stanje bivšega predsednika francoske republike Poincareja neizpremenjeno. (Včerajšnja dunajska N. Fr. Presse je namreč objavila, da je Poincare že umrl. — O. ur.)
ministracijo in s tem za uspešen napredek splošnosti. Skrb za uradništvo je zato skrb za državo, za celoto.
Posebno važna in odlična pa je vloga uradništva v naši ožja domovini. Uradništvo je bilo med Slovenci glavni nosilec kulturnega in nacionalnega življenja, ki še danes sloni v pretežni meri na njem in občutno trpi pod vsako krizo, ki zadene uradniške sloje, aktivne ali upokojene. Bilo je in je še učitelj in svetovalec, pravi prijatelj prebivalstva in tudi naše priprosto ljudstvo zato v uradništvu ne vidi nekaj tujega, nasprotnega, temveč del sebe samega. Ako izvzamemo redke izjeme, je razmerje med uradniki in prebivalci povsod prisrčno, prijateljsko. Naše ljudstvo zato tudi dobro razume, da mora biti pošteno uradništvo pošteno plačano, in mu ne zavida njegovega socialnega položaja, čeprav se od zunaj vidi često mnogo lepši in boljši, kakor je v resnici. Bele vrane so zato ljudje, ki so v načelu zagovarjali znižanje uradniških prejemkov, in še ti sodijo tako le iz nepoznavanja razmer ali pa iz za-grenjenosti nad svojo nesrečo.
Ekspozeji ministrov ter govori poslancev in senatorjev v poslanski zbornici in senatu so pokazali, da se tudi vlada in člani Narodnega predstavništva v polni meri zavedajo življenjskega pomena uradništva za državno in narodno celoto. Iz vseh izjav se je videlo, da je vlada, ko je sestavljala reducirani proračun, ter poslanci in senatorji. ko so o ujem razpravljali, le s težkim srcem pristali na znižanje uradniških prejemkov. Toda položaj je zahteval takojšnje in izdatno skrčenje državnih izdatkov, kar pa je bilo nemogoče doseči brez reduciranja osebnih izdatkov, ki tvorijo zelo velik del vsega proračuna. Nihče izmed govornikov v proračunski razpravi ni mogel pokazati. kako naj bi se kril primanjkljaj, ki bi nastal, ako bi se ne znižali tudi osebni izdatki, nihče pa si tudi ni upal trditi, da bi bilo v današnjih razmerah bolje prištediti enako vsoto z ^odpustom odgovarjajočega števila državnih nameščencev.
Tako je ostalo pri znižanju uradniških prejemkov. Vsa razsodna javnost pa se strinja z govorniki, ki so v parlamentu in senatu odločno poudarjali provizorični značaj te boleče ooeraci-je. Naloga odgovornih voditeljev državne polivke in odgovornih predstavnikov naroda ie. da s primernimi ukrepi olajša k) za časa krize bremena uradništva. trajno pa izboljšajo n:egov po-IoŽ3' kakor hitro bo dana prva možnost.
Vrhovni zdravniški disciplinarni svei
Beograd, 23. marca. AA. Minister za socijalno politik-o in narodno zdravje je predpisal uredbo o vrhovnem zdravniškem disciplinarnem svetu, ki se ustanovi pri ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje, tvorilo pa ga bo pet članov in pet namestnikov. Posle tajnika in vsa druga upravna dela vrhovnega disciplinarnega sveta bo vršel uradnik-pravnik ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje, ki ga bo postavil načelnik sanitetnega oddelka ministrstva. Vrhovni tožilec pri vrhovnem zdravniškem disciplinarnem svetu, odnosno njegov namestnik, bo imel vse pravice tožilca zbornice po zakonu o zdravnikih.
Vrhovni zdravniški disciplinami svet bo reševal pritožibe proti razsodbam disciplinarnih svetov, proti rešitvam disciplinarnih svetov glede ustavitve prakse, in o rešitvah disciplinarnih svetov glede obnove procesa.
Razen pritok bo razpravljal o sporih glede pristojnosti med zdravniškimi disciplinarnimi 9veti več zbornic m podobno, na podlagi poročila referenta, vendar po svojem svobodnem prepričanju. Sklepal oo z večino glasov.
Članom vrhovnega zdravniškega disciplinarnega sveta, ki morajo potovati na seie. pripada odškodnina kakor za državne uradnike druge skupine. Vsem Planom in vrhovnemu tožilcu pripadajo dnevnice za dni, bo se vrše seje. Te izdatke kakor tudi druge izdatke sveta nosi zveza zdravniških zbornic, pozneje pa pridejo vsi izdatki de-finitivno v breme vseh zdravnikih zbornic.
Uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Služibenih Ncmnah«.
13. obletnica ustanovitve prve fašistične organizacije
Rim, 23. marca ž. Danes so praznovali fašisti po vsej Italiji in posebej v Rimu 13. obletnico ustanovitve fašističnih organizacij. Pr.va fašistična organizacija, ki si je postavila za geslo borbo proti ted?n'emu režimu, je bila ustanovljena 23. marca 1919 v Miianu.
Mussolini je izdal za dmašnjo obletnico proglas na fašiste, v katerem pravi, da je po zaslugi fašizma kljub ekonomski krizi in pomanjkanju v »Italiji vse mirno in docela disciplinirano, kar priča., da je ideja, ki jo je fašizem proglasil pred 13. leti, globoko vkoreninjena v državi. Mussolini je obljubil, da bo vedno bolj driga-l moralno in fizično silo naroda.
Danes popoldne ob 16. uri se je v palači Littorio sestal nacionalni svet fašistične stranke. Zborovanja so se udeležili člani centralnega fašističnega direktorica s tajnikom Staracejem na čelu, tajniki fašistične stranice v posameznih pokrajinah in ostali fašistični veljaki. Mussolini je Imel na tem zborovanju pomemben govor.
Vsem onim, ki so se udeležili ustanovitve prve fašistične organizacije pred 13 Leti so bile danes razdeljene posebne izkaznice. V vseh pokrajinskih centrih so se vršila zborovanja, na katerih so izročili pred dobrim letom dni ustanovljenim mladinskim fašističnim borbenim organizacijam nove prapore.
Beneš o Podunavju
d. _ Praga, 22. marca
Danes Je minister dr. Beneš podal zunanjepolitičnemu odboru češkoslovaškega parlamenta izčrpno poročilo o zunanji politiki in se je pri tem osobito obširno ba-vil z vprašanjem Podunavja, z dosedanjim razvojem tega problema ter s stališčem Nemčije in Italije do Tardieujevega predloga. Iz njegovega govora se j* dala čutiti izvestna rezerviranost, ki pa ne velja toliko francoskemu načrtu, kolikor fazi razvoja, ko so se polastile rešitve vprašanja velesile ter ga zavlekle v vrtinec boja za politični prestiž. Ta umestna m razumljiva rezerviranost celo učinkovito podpira Tardieujevo zahtevo, da naj bo problem izključno stvar prizadetih manjših držav, ki naj po svojem preudarku urede svoje vzajemne gospodarske odnose in določijo obseg bodoče zveze.
Petero držav, ki so določene, da se iz njih stvori predvidena nepolitična enota, se da po značaju svoje zunanje politike deliti v dve skupini. Avstrija in Madžarska tvorita prvo, Češkoslovaška, Jugoslavija in Rumunija pa drugo skupino. Avstrija in Madžarska bolehata vsaka na svoji posebni politični bolezni, na pokretu za an-šlus in na zahtevi po reviziji mirovnih pogodb. Njima nedavna preteklost jima ne da, da bi se sprijaznili z dejanskim stanjem, ustvarjenim s svetovno vojno, ki je osvobodila manjše narode izpod oblasti Dunaja in Budimpešte. Tema dvema državama pa stoje nasoroti ostale tri, ki streme za tem, da bi obdržale svojo samostojnost, jo gradile dalje v vseh pravcih. stoječ pri tem na čvrstem temelju mednarodnih pogodb. Pri njih zato ni niti najmanjše težnje, ki bi bila slična avstrijskemu pekretu anšlusa. ni pa tudi nikakršne volje po izpremembi dejanskega političnega stanja v Podunavju.
Slednje tri vedi pri vsem njihovem dejanju in nehanj-u zdrava ambicija, da si zagotove popolno samostojnost tudi napram velikim državam, da o svojih zadevah odločajo same in da uravnajo svojo politiko tako. da ne bodo vedno predmet in torišče boja velesil. Minister Beneš je to željo izrekel zelo decidirano ter ji dal tudi zelo realno obliko, ko je zahteval, da naj se velesile nauče smatrati nasledstvene države kakor smatrajo n. pr. Belgijo in Nizozemsko ali skandinavske dežele. Dr. Beneš je pri tem govoril predvsem o Nemčiji, ki se še ni otresla predvojnega viljemovskega nazora o poslanstvu nemškega naroda, ki je v svojem bistvu gol imperializem in ki zahteva zase >prostor na soncu« na škodo manjših, zlasti slovanskih narodov.
Temu svojemu staremu pravcu je nemška politika takoj dala izraza s tem, da je naglasila svoje posebne narodne interese v Podunavju in obenem stavila Avstriji, Madžarski in Rumuniji konkretne carinskcpolitične predloge, ki naj francosko iniciativo obrezuspešijo že takoj v začetku. Tardieujev načrt naglaša, da morajo velesile v dosego podunavske zveze doprinesti tudi nekaj žrtev, kajti brez teh se ne da vzpostaviti znosno gospodarsko stanje v nasledstvenih državah. Nemčija pa se je prva zbala za svojo gospodarsko korist in politično veljavo. Poudarila je. da bi ji nova zveza odtujila Avstrijo, dasi so temelji zveze izrazito nepolitični in ie Avstrija danes v narodnopoliti&nem pogledu tako močno nemška, da gotovo ni povoda za slično bojazen. V vsem postopanju Nemčije se očituje stari nauk o predvojni Srednji Evropi, ki so jo Nemci smatrali za izključno domeno svoje ekspan-zivne politike. Prilike pa so se tako temeljito izpremen;ile, da ni mogoče sanjati o povratku stanja pred 1. 1918. in je celo močno dvomljivo, da-li si Avstrija in Madžarska res tako zelo želita berlinskega varuštva.
Podobna slutnja preveva tudi Italijo, ki se ji Rumunija in Madžarska ne zdita do-voljna protiutež proti slovanskemu delu zveze. Dr. Beneš zavrača tako nemško kakor italijansko bojazen z ugotovitvijo, da gre prizadetim državam za nevtralizaci-jo Podunavja v političnem oziru in da mora biti to dejstvo Nemčiji in Italiji do-voljno jamstvo. da zveza ni naperjena proti njima, niti se bo kdaj dala usmeriti v ta pravec. Prvi pogoj za to je seveda zahteva, da se tudi velesile ne bodo vrne, navale v zadeve podunavsike zveze, Ra&ior to poudarja tudi franeodki načrt.
V končnih izvajanjih, ko se je dr. Beneš do talm i 1 stališča češkoslovaške napram podunavskemu načrtu, pa se je glasil ekspoze vkljub raznim klavzulam zelo skeptično. Poleg osnovne razlike med obema skupinama (češkoslovaško. Rumunija, Jugoslavija in Avstrija, Madžarska) prihajajo v poštev za. češkoslovaško še razni drugi razlogi čisto finančno političnega značaja. Dr. Beneš dvomi, ali bi Avstrija in Madžarska pri svoji znani finančni nemoči bili v korist novi tvorbi. Omenja, da Avstnja in Madžarska nista zmožni plačevati mednarodnih obveznosti in to stanje se ne da popraviti brez finančne obnove, ki bi se morala izvršiti z mednarodno pomočjo. Se pomembnejši pa so pomisleki za čsl. narodno gospodarstvo. Po mnenju gospodarstvenikov je podunav-ska zveza opasnost za valuto, za industrijo in za kmetijstvo, kar vse spravlja v strah javnost, ki se zato za podunavsko zvezo ne navdušuje preveč.
Do uresničenja teze Da je nedvomno še daleč. Treba bo š» dolgotrajnih pogajanj, dokler se velesile sporazumejo za francoski načrt. Nato bi prišlo do konference peterih podunavskih držav, ki bi svobodno in brez vseh ozirov same določile cilj in značaj zveze. Kadar bo to izvršeno, pa bi se morala še izvesti sanacija Avstrije in Madžarske. Podunavje je tedaj še zelo problematična zadeva in dosedanji razvoj problema ne daje baš veliko nade na skorajšnje uresničenje Tardieujeve zamisli, ki pa je kljub temu silno dragocena in za bodočnost velepomembna pobuda.
Stališče Češkoslovaške o problemu oo-dunavske zveze je minister Beneš reasu-miral z naslednjimi zaključnimi besedami: »češkoslovaška ima svoj program za primer, da pride do srednjeevropske gospodarske zveze, ki se ji bo lojalno pridružila ter bo rada sodelovala v nje prospeb Pripravljena pa je tudi na to. da se velesile ali podunavske države ne bodo sporazumele. V zadnjem primeru bo nadaljevala svoje dosedanje delo. Ničesar ne bo dobila, ničesaT izgubila «
Na vsako velikonočno voščilo kolek protitiiberkulozne lige!
Pariz, 23. marca. s. Po 23 dnevnem posvetovanju je finančni odbor Društva narodov zaključil svoje delo. Poročilo bo predloženo svetu Društva narodov, ki 6e bo sestal sredi aprila. poročilo vsebuje v uvodu ugotovitev, da ie treba ohraniti načelo prioritete za državna posojila, ki >o bila dovoljena pod vodstvom Društva narodov in na priporočilo finančnega odbora. Za Avstrijo je po mnenju finančnega jd-bora nuino potrebna kreditna p^moč. da se tako omogoči plačilo obresti za inozemske dolgove. Enako je mnenje finančnega od-
--^B
Razpust Majpedskega deželnega zbora
Klajpeda, 23. marca, d. Novi deželno-zborski predsednik Simaitis je prečitai včeraj v deželnem zfboru vladno izjavo, ki poudarja med dragim, da bo potrebno odstraniti iz službe na kkijpedsk^tn pudrooju vse uradnike, ki niso .litovski državljani. Med debato o vladni izijaivi so večinske stranke predlagale, r.aj se sedanjemu di-rektoriju izreče nezaupnica. Ker so se tudi zastopniki socialnih demokratov in delavske stranke izrekli proti direktoriju Si-maitisa, je bila nezaupnica večinskih strank sprejeta z 22 glasovi proti 5. Takoj po glasovanju je predsednik Simakis prečital guvernerjev ukaz, s katerim se klajpedski j deželni zibor razipušča.
Berlin, 23. maica. g. Državna viada jc izvedla v Kovnu, Londonu, Parizu in R mu demaršo, ki je naperjena proti razpustu kiajpadskega, deželnega zbora. Tudi sign.a-tarne države so, kakor se zatrjuje z vladne strani, poslale Litvi novo kolektivno noto, v kateii poudarjajo protizakonitost postopanja sedanjega klajpedskaga direktorija. Po klajpedskcm statutu mora dobiti d rek-torij zaupnico deželnega zbora, če hoče ostati na krmilu. Nove volitve v kUjpedski deželni zbor bodo dne 4. maja. Nemčija zahteva od signatarnih držav tudi ukrepe za zaščito popolne voULne svobode.
Veliko obrtniško zborovanje v Ljutomeru
V soboto 19. t. m. se je pod geslom j-Obrtni dan« vršilo v Ljutomeru veliko obrtniško zborovanje, ki so ga sklicale obrtne strokovne zadruge in Obrtno trgovsko društvo v Ljutomeru. Iz Ljutomera in bližnje okolice se je zborovanja udeležilo okrog 300 obrtnikov, kar dokazuje veliko stanovsko zavednost ljutomerskega obrtništva. Po uvodnih pozdiavih in toplih besedah slikarskega mojstra g. Horvata, ki je predsedoval zboru, je tajnik Zveze obrtnih društev dravske banovine v Celju g. Drago 2abkar podal obširen m stvaren referat o novem obrtnem zakonu. Opozoril je ziborovalce na vse bistvene predpise novega zakona, posebno pa fe na ene točke, ki predpisujejo pri javi j en je obrtnih listov in spremembo napisov nad vhodom v obratovaiišee. Dasi je trajal njegov referat nad poldrugo uro. je bil tako razumljivo podan, da so mu zboroval-ci ves čas predavanja pazljivo sledili.
Kot drugi govornik je referiral g. Jakob Zadravec iz Središča o socialni zakonodaji, o davčni zakonodaji in slednjič o žitnem režimu. Tudi izvajanja g. Zadrav-ca so bila sprejela s polnim odobravanjem. Končno je povzel besedo ponovno g. £ab-kar, ki je navzočim obrazložil načrt novega zakona o razdolžitvi kmetov.
Na predlog g. Horvata je zbor sklenil, da se pošljejo vdanostna izjava Nj. Veličanstvu kralju, pozdravne izjave pa g. ministru za trgovino in industrijo dr. Kra-merju, pomočniku ministra za trgovino in industrijo g. Mchoriču. banu dravske banovine g. dr. Marušiču in predsedstvu Zbornice za TOI v Ljubljani.
Sprejete so bile naslednje resolucije: Ministrstvo za trgovino in industrijo se naproša, da ugotovi potom ankete obrtniških zastopnikov in strokovnjakov vse one trdote v obrtnem zakonu ki so na kvar obrtništvu in jih predloži Narodnemu predstavništvu v svrho noveliranja obrtnega zakona. Finančno ministrstvo pa se naproša, da izposiuje zmanjšanje osnovnega davka za pridobnino za dva odstotka in ukinienje dopolnilnega davka za vse male obrtnike. Bodoči zakon o socialnem zavarovanju delavcev naj se izvede ob sodelovanju obrtniških zastopnikov. Nadalje ie zbor sklenil naprositi gospoda narodne-Ta poslanca Zemljiča ki ga je v ljutomerskemu srezu volilo izmed 2000 obrtnikih volivcev najmanj 1800. da se v par-' amen tu zavzame z* obrtniške koristi.
Zločin sproboskrunstva
V vasi Gk»žani je umrl pTed nekaj dnevi kmetici Miloševičevi edini sin Mladen. Nesrečna mati, ki je zelo ljubila svojega sina je žrtvovala vse, da ga pokoplje po starem običaju, kakor pokopavajo bogate mladeniče Ti stari običaji pa predpisujeio, da se da mričem na zadnjo pot najboljše oblačilo, nekaj denarja in še kaki drugi draU' spominki. Svojega mrtvega sina je mati oblekla v popolnoma novo obleko, dala je v rakev nekaj denaria nov plašč in lepo novo preprogo, pri pogrebu pa ao številni sosedje po starem običaju zbrali precej denarja ter ga dali v rakev. preden so io zaprli Po srbskih vaseh zapirajo namreč rakve šele. preden iih zasujejo.
O lepem pogrebu je govorila vsa okolica in so o tem -zvedel- tud- neznan- zločinci Neka i dni po pogrebu >e našla mat' grob razkopan in ko je to prijavila v ob čnskem uradu, se je takoj ugotovil gnusen zločin Neznani pohlepniH so grob od kopali, odtrgali od rakve pokrov ter pobrali ves denar, nrliča pa celo napol slekli. Zaradi tega redkeg« zločina vlada v vasi silno ogorčenje in vsi si prizadevajo ter podpirajo orožnike da bi čim prej izsledili skru-nilce groba.
bora o Grčiji. Za Bolgarijo je potrebno znižanje inozemskih obresti za 50 odst., ker sicer ne bo mogoče odpraviti sedanjih trantdernih težav. Za Madžarsko se priporoča ohranitev moratorija do izboljšanja gospodarskega položaja, dokler ne pride med upniki Madžarske do sporazuma. Finančni odbor se bo ponovno sestal sr^di aprila, da bo proučil prakt čno možnost gospodarskega sodelovanja med podunavskimi državami ter podal glede ta^a finančno strokovno mnenje.
Nova organizacija bolgarskih zemljoradnikov
Sofija, 23. marca. AA. Zemljoradmki, nezadovoljni z delom sedanje vlade, so imeli v Sofiji konferenco, na kateri so sklenili odločno borbo proti sedanjemu vodstvu zemljoradniške zveze in zahtevajo, da na] se stranka vrne k politiki pokojnega Aleksandra Shimbolijskega in njegovih tovarišev. Na konferenci je bil izvoljen začasni glavni odbor z začasnim izvršilnim odr borom, ki naj izvede to preorijentacijo. Nova organizacija se bo imenovala »Bolgarska z e ml je de Is k a narodna zveza Aleksandra Stambolijskega«. Na čelu nove politične grupacije je ugledni zemljcradnik Georgije Markov, ki je bil svojčas poslanec.
21 milijonov brezposelnih
ženeva, 23. marca g. Po statistiki mednarodnega urada za delo znaša število brezposelnih na svetu 21 milijonov, od katerih jih ima Amerika 9.3 milijona. Vsak peti delavec je v Ameriki brez posla. Najbolj prizadeta je vsekakor Nemčija, ki ima nad 6 milijonov brezposelnih.
Političen atentat v Lvovu
Varšava, 23. marca. d. V Lvovu je bH včeraj dopoldne ustreljen na cesti policijski komisar Czechowski, ko je šel od doma. Ker gre za uradnika, ki je vodil policijske ukrepe proti ukrajinskim bojnim organizacijam, domnevajo policijske oblasti, da so atentat izvršili ukrajinski zarotniki. O atentatorjih ni doslej nobenega sledu. Kljub temu ie bilo aretiranih več ukrajinskih politikov, med njimi bivši poslanec in tajnik ukrajinske narodne stranke »Uo-do« dr. Makaruško.
Žrtve ciklona v Severni Ameriki
Newyork, 23. marca. d. Število smrtnih žrtev, ki jih je zahteval silni orkan v južnih državah pretekli ponedeljek, je naraslo že na 240. Zračni vrtinci, ki so segali v ob'ake, so drveli preko ozemlja petih držav ter so zapustili za seboj 150 m široko sled opustošenja. Reševalna dela napredujejo zelo počasi, ker so prometne zveze v opustošenem ozemlju prekinjene in so zaradi velikih hudournikov postale neprehodne. V zasilnih bolnišnicah je bilo doslej nameščenih nad SOO ranjencev.
Obsodba vlomilcev v Boštanjn
Zagreb, 23. marca n. Popoldne je tukajšnje okrožno sodišče izreklo obsodbo v procesu proti Slovencema Ivanu Jekeju ta. Emilu Mlakarju ter trem njunim tovarišem zaradi vloma, proti obema SJovence-ma pa zaradi roparskega napada na župnika Engolherta Rakove a v Boštanju. Je-ke je bil obsojen na ? let, Mlakar pa na 6 let ječe.
Žrtve požigov v
Murska Sobota, 23. marca-
V petek ie začelo goreti pri posestniku Janoša Benku v Prosečki vasi. Pogorelo j« gospodarsko poslopje do tal, mnogo krme io poljedelskega orodja.
Ko se je odpravil Benko k počitku, je slišal okrog biše pritajeno stopicanje in ts-j koj nato je opazil na dvorišču sumljivo i svetl kanje. Tisti hip je že skočila žena s | postelje, planila k oknu in kriknila od gro-i ze. Gospodarsko poslopje, ki je le 8 m | oddaljeno od stanovanjske hiše. je b'k> že j vse v plamenu. Ko je pritekla gospodinja ; na dvorišče, je še videla nekoga teči od | pogorišča proti cesti. Zapomnila si je samo, da je eznanec nosil bel plašč.
Na pomoč prihitelim sosedom in gasilcem se je po velikem trudu posrečilo ogenj omejiti in odstraniti nevarnost za sosednje hiše. Pogoreli posestnik trni občutno škodo, ker gospodarsko poslopje ni bilo zavarovano. Orožništvo je uvedlo strogo poizvedovanje in ie zločincu baje že na sledu.
Kakor je »Jutro« že poročalo, je nekaj dni prej nastal požar v Sotini in se je pri gašenju ponesrečil gasilec Franc Borovniak. ki se še zdravi v bolnici. Kakor nam naknadno poročajo, se ie pri gašenju ponesrečil tudi Tlletni Štefan Borovnjak. ki Je te dni poškodbam podlegel Obema ponesrečencema je padlo tramovje gorečega stropa na glavo in iima vžgalo obraz, hrbet in roke. Tudi France Borovniak še ni iz žnvljenjske nevarnosti, njegovo stanje je skrajno kritično.
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Večinoma oblačno, mestoma *labe padavine zmerno hladno — Situacija vferajšnieca dne: Nad večjim eelom kontinenta orevla-duje anticiklon z majhnimi izobaričnim: eraduacijamt Le nad Sredo7emskim morjem in Jadranom vztraja depresija, ki ie povzročila v Primorju vzhodne in severne vetrove, v zalediu pa padavine in ponekod tudi sneg. Pritisk ie v splošnem padel za 0.5 do 3 mm. naiboli na vzhodu, najmanj na severozapadu.
Dunajska vremenska napoved ra četrtek: Sedanje hladno vreme bo držalo; ponekod bo morda še snežilo.
Maši krafi In ljudje
Božji mir
Ni prazna beseda trditev, da kulturno stopnjo vsakega naroda označuje kultura srca. Z drugimi besedami: narod stoji na potrebni kulturni stopnji le takrat, ako je v njem razvit čut socialne pomoči in pravičnosti, ako ima vsak posameznik smisel za potrebe splošnosti in zlasti za potrebe socialno najbolj prizadetih slojev naroda. Narod, v katerem ta smisel in čut ne prihajata stalno in vidno do vsesplošnega izražanja in do koristnih učinkov, nima v sebi one kulturne sile. katera je zlasti v današnjih časih nujen predpogoj v borbi za obstanek. — Ravna nasprotno je resnica: težka gospodarska kriza mora v vsakem
mo veliko srce, katero s svojim močnim utripom kliče v svet: Mir božji bodi med vami mir bodi vašim dušam, mir dajmo vsem, ki so revni in ubogi!
Pomladno sonce sveti na pot vsem sinovom in sestram naroda, ko hodijo okoli, da pridigujejo mir božji in rose v duše in srca pravo, čisto kulturo: smisel za revne in uboge, trpeče in stradajoče, ki se ne morejo veseliti pomladi.
Mi smo skromni in mali, vendar pa po svoji kulturi vredni, da tudi naša srca in duše sredi grozot materijalizma proglase božji mir sebi in vsem, ki so ustvarjeni po božji podobi. Božji mir bodi v nas. ko bo do lepo zapeli velikonočni zvonovi in oznanjali vstajenje Krista, ki je trpel in umiral, da živimo mi. Ko bo božji mir v nas, naj se duše in srca zganejo v ljubezni do onih, na katere misli Osrednja protituberkulozna liga, ko vam priporoča, da z nakupom ligi-nih kolkov okrasite božji mir v vaših do movih.
narodu potencirati kulturno izražanje duš in src — in ne. da srca in duše zapiramo, češ »kriza je«. S temi izgovori obeležena narodova kultura ni kultura sile in moči, katera mora planiti v boj, kadar narod gi-neva v socialni in gospodarski bedi. Prava kultura mora biti sposobna največjih in naj-plemenitejših žrtev. Čim večja je kultura v narodu, katero bi istovetili s socialno pravično urejenim življenjem v narodu, tem manjše morajo biti posledice raznih kriz. Kulturen narod živi tako, da je vedno za vse, tudi za najtežje čase pripravljen in da njegova kulturna jakost vedno bdi nad usodo vsakega posameznika in nad usodo posameznih stanov in slojev. Tam, kjer krize mečejo ljudi brez zaščite na cesto, ni kulture in splošnega pojmovanja dolžnosti do naroda. Mesto kulturne biagodejnosti divja grd materijalizem, dokler se sam onemogel ne zruši na tla.
Plemeniti vzgled globoke in resne kulture nam nudi bratski češkoslovaški narod. ZaU > je njegova država v notranjosti močna in na zunaj avtoritativna. Pod stvarnimi in sugestivnimi vplivi velikega nositelja Češkoslovaške kulture prezidenta Masaryka ie ta narod po osvobojenju razvil najaktivnejše delovanje v zavesti, da bo le socialno zaščiten posameznik zna! in hotel biti dober državljan. Ta mlada slovanska država je s svojimi vztrajnimi in globoko sega-jočimi prizadevanji na polju utrditve in razširitve narodove srčne kulture nadkrilila mr,oge kulturno starejše narode — kljub temu, da je njen politični položaj neugoden in gospodarska struktura izredno zamotana. Kljub visokim socialnim bremenom je njena finančna in gospodarska moč jaka in zavidanja vredna. To pomeni, da socialno-kulturna zaščita naroda ni mogla poslabševati gospodarskega razmaha in finančne sile te mlade države, kar se rado trdi pri nas Skrivnost velikega napredka leži v dušah in v srcih naroda!
^ elika noč! Praznik vstajenja in oživlje-nja prirode, katera naj nam rodi zopet naš vsakdanji kruh. Pomladi vse se veseli, samo oni ne, ki so lačni, žejni, bolni. Kako tesno je pri srcu, ako vidimo na eni strani zdravo življenje, na drugi strani umiranje, sklonjene giave! In zopet je bi! češkoslovaški narod prvi, ki je s svojo resnično kulturo globoko doumel velike simbole v prirodi: simbole življenja in umiranja, umiranja, da žive drugi. Največja češka socialno-kultur-na organizacija Rdeči križ proglaša ob velikonočnih praznikih »Božji mir«. To veličastno slavje kulture in socialnosti naroda otvaria sam prezident republike, ob navzočnosti ministrov in poslancev, ob navzočnosti zastopnikov vseh kulturnih narodov in ob veliki udeležbi naroda. — Na velikonočno soboto je tako v Pragi zbrano eno sa-
V slučaju zastrupljenja povzročenega po zastrupljenju prkvarjenih jodll, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfij-' opiju, kokainu, je uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela nav; jo, da pri - strupi jen ju s svince-n star« _ oiz-kušena »Franz Josefova« vod odpravi samo trdovratno zapeko, temveč da učinkuje tudi kot specifično protisred-stvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekar -^h, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ob desetletnici Jadranske straže
Ljubljana, 23. marca Letos je minilo 10 let, odkar se je ustanovila Jadranska straža, naša najmočnejša in edina nacionalna organizacija z občim jugoslovenski m pomorskim programom. S svojim zamahom je v teku desetletja objela vso našo državo. Narod si je prisvoji! in vzljubil ideje, smotre, delo iin stremljenje Jadranske straže, ki predstavlja danes s stotisoč člani in pomladkom, s preko 500 podružnicami v državi in v inozemstvu in svojimi glasili, ki se tiskajo v 25.000 izvodih mesečno, močan jugoslovenski, pomor-sko-jadranski pokret, ki se ne more več ustaviti. Pomorska zavest je probujena, ona prodira in osvaja, ona bo zmagala! Jadranska straža je pod visoko zaščito Nj. Kr. Vis. prestolonaslednika Petra nacionalno in kulturno združenje vseh Jugoslove-nov, ne glede na pleme, vero in politično opredeljenost. Njeni visoki smotri se pa morejo uresničiti popolnoma samo, ako močna po morsko-jadranska zavest prepoji ves narod in ako se oiačiio vrste Jadranske straže.
V proslavo lOIetnice Jadranske straže se bo vršila v Ljubljani v veliki dvorani hotela Uniona dne 2. aprila slavnostna akademija z izbranim umetniškim programom. Vsi člani in prijatelji Jadranske stiraže naj posetijo to akademijo v čim večiem številu in izkažejo s tem svoje simpatije do naše organizacije. Vstop ni vezan na posebna vabila. Vstopnina pa je tako nizka, da Je poset vsakomur omogočen.
Spored je naslednji: 1. Svetel Heri: Fanfare. 2. Slavnostna uvertura, izvaja godba Narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloga« pod vodstvom g. dirigenta He-rija Svetla. 3. Jubilejna alegorija. Sodelujeta pomladka mestne ženske realne gimnazije in drž. trgovske akademije. Med alegorijo se izvaja slavnostna koračnica prof. Berana, 4. Pozdrav predsednika in slavnostni nagovor g. senatorja dr. Rožiča. 5. Lajovic Anton: Bujni vetri v polju; Štritof Niko: Micka bi rada .Turka dobila; poje gdč. Anita Mezetova, sopranistka in gost kr. opere v Ljubljani. 6. E. Hildach: Pomlad; J. Hatze: Majka: poje g. Likovič Joža, baritonist, gojenec ljubljanskega kon-servatorija. 7. Marx: Preludiu.m; Bussoni: Oktavna etuda; izvaja na klavir gdč. Boža Šapla, gojenka ljubljanskega konserva-torija. 8. Lajovic Anton: Romanca; Čajkovski: Zapoj mi pesem, o mati; poje gospod Žagar Drago, baritonist, gojenec ljub ljanskega konservatoriia. 9. Lajovic Anton: P_esem_ o tkalcu; Štritof Niko: Dve narodni; poje ga. Zlata Gjungjenac-Gavella, pri-
Kulturni pregled
Dr. Stanko Vurnik f
Prezgodnja smrt je iztrgala iz vrst slovenskih kulturnih delavcev mladega, mnogo obetajočega etnologa, muzikologa, esejista in kritika dr. Stanka Vurnika. Po daljši bolezni — tuberkulozi grla in pljuč — je včeraj izdihnil v hiralnici sv. Jožefa na Vi-dovdanski cesti. Ni še dolgo, kar se je v krogu njegovih znancev razširila tolažljiva vest. da bo prebolel zavratno bolezen. Trenutno izboljšanje pa je bilo samo omama. Še silneje je pritisnila bolezen in naposled je smrt pobrala, kar je bilo njenega.
Tudi vsi oni, ki se v marsičem niso strinjali z rajnkim dr. Vurnikom, ki pa so po-.nali njegove sposobnosti, obsežno znanje in plemenita stremlienja, bodo vzkliknili ob tej črni vesti: Škoda ga je! Hudo je umreti v polni moški dobi — bil je star 34 let — sredi tolikih zasnov in neizvršenih načrtov. V prejšnjih časih se je slovenska kultura zavijala v črno zaradi smrti mladih pesnikov. Danes, ko se lepo razvija naša znanost »grobovi tulijo« tudi mladim znanstvenikom.
Pokojni dr. Stanko Vurnik se je znanstveno izšolal na naši univerzi. Bil je učenec umetnostnega zgodovinarja univ. prof. dr. Izidona Cankarja. Ni se bavil samo z zgodovino likovne umetnosti, marveč je pridno študiral tudi etnologijo, glasbeno teorijo in zgodovino: proučeval je modroslovje in splošno estetiko ter že zgodaj sodeloval v raznih revijah in listih. Iz glasbene teorije je spisal »Uvod v glasbo«, ki je izhajal v reviji »Dom in svel«. Prvi del je izšel tudi v posebni knjigi. Bil je več let glasbena referent »Slovenca«. Zanimalo ga je zmanstve
no proučetanje naše narodne popevke — področje, ki je v veliki meri še neobdelano in ki bi stilnemu raziskovalcu nudilo mnogo hvaležnega gradiva. Smrt je prekrižala tudi ta načrt. Vidno sled je zapustil v slovenski etnologiji. Njegovo raziskovanje slovenske hiše je pokazalo, koliko dragocenih izsledkov bi nam bil lahko še prinesel, če bi mu bilo sojeno daljše in bolj urejeno življenje. Razprava o slovenski hiši in nje tipih je izšla lani v »Etnologu«, glasilu našega Narodopisnega muzeia, v katerem je bil dr. Vurnik nameščen kot kustos. Iz etnografske stroke je spisal tudi vrsto manjših razprav, prav kakor iz domače umetnostne zgodovine.
Vrhu strokovno-znanstvenega dela so ga zanimala spTošnejša, filozofska vprašanja Njegov članek »K problemu sodobne kulture«, ki je izšel 1. 1930 v »Domu in svetu«, je vzbudil živahne odmeve in polemike v »Ljublj. Zvonu« in »Naši dobi« Ž njim je dr. Vurnik formuliral svoi odnos do sedanjosti in podal ostro kritiko racijonalistič-nega in materialističnega duha v današnji kulturi. Opredelil se ie za nekoliko motno, danes le v osamljenih pijetističnih krogib živeče katoličanstvo.
Stanko Vurnik je bil letih 1923 in 1924 član redakcije »Jutra«. Udejstvoval se je v našem listu kot kulturni in posebej še glasbeni poročevalec. Svoj stik z novinarstvom, ki pa mu ni ostalo poklic, ie ohranil do zadnjega.
S pokojnikom je zapustil svet brez dvom« nadarjen in sposoben mož. Vsem, ki so ga poznali, ostane dr. Stanko Vurnik v trainem spominu 1
madona kr. opere v Ljubljani. 10. Lajovic Anton: Zacvela je roža iin Ah, tako mi je prišla mladost; poje g. Josip Gostič, tenorist kr. opere v Ljubljani 11. Dev Oskar: Na poljani; Suk Ivan: Ban Varaždinski i kralj Matjaž; Prelovec Zorko: Nageljni rdeči; izvaja Slovenski vokalni kvintet. Pevske točke spremljajo gg. Štritof Niko. dirigent kr. opere (točki 9 in 10). Gallatia Rajnold (točko 5 in 8), Prinčič Vladimir (točko 6). — Po sporedu bo družabna žaba va. Igral bo jazz-orkester »Sloge«. Vstopnina: parterni sedeži po 20. 15 in 10 Din. balkonski sedeži po 5 in stojišča po 2 Dm. Predprodaja v trgovini I. Tičar, Šelenbur-gova ulica.
Alpinski smučarski tečaji pod vrhom Triglava
Po velikonočnih praznikih se prično na Staničevi koči alpinski smučarski tečaji, prvi dne 1. aprila pod vodstvom smučarskega učitelja JZSS ravnatelja Jožeta Po-gačarja. Udeležniki se zbero 31. marca v hotelu »Triglav« v Mojstrani, odkoder bo prihodnje jutro odhod na Staničevo kočo. Tečaj bo trajal 10 dni in se bo završil 9 smučarsko ruro h koči pri Sedmerih jezerih in sestopom v Bohinj. Cena tečaju z vso oskrbo je 800 Din.
Dne 11. aprila se prične osemdnevni teča.1 pri koči pri Sedmerih jezerih pod vodstvom smučarskega učitelja JZSS dr. Staneta Kmeta in se bo završil s turo na Staničevo kočo in sestopom v Mojstrano. Skupni odhod 11. aprila zjutraj preko Planine na Kraju h koči pri Sedmerih jezerih. Cena tečaju je 600 Din in 100 Din prijavnine. — 14. aprila se prične desetdnevni tečaj v alpinskem terenskem smuku pod vodstvom znanega alpinskega smučarja in smučarskega učitelja JZSS g. Janeza Kvedra. Ta tečaj je namenjen že izvežbanim smučarjem in se prične z odhodom iz Mojstrane dne 14. aprila na Staničevo kočo. od tod preko Kredarice na Velo polje, da!?f za Debelim vrhom na planino Ovčarijo in h koči pri Sedmerih jezerih, dalje preko Lan-■evice na Bogatinsko sedlo in na planino Govnjač Sestop v Bohinj. Cena 1000 Din in 150 Din prijavnine.
S 15. aprilom pa se prične na Staničevi koči (ki bo stalno oskrbovana) smučarska šola našega priznanega mednarodnega tekmovalca in smučarskega učitelja JZSS inž. Janka Janše, ki bo poučeval do konca maja. S to šolo bodo zvezani tudi manjši Izleti in daljše ture. Cena oskrbi za osem dni je 640 Din, za 14 dni 1050 Din. Prijavnina za 1 teden je 120 Din, za 14 dni 160 Din, za posamezne dni pa 25 Din. Seveda bo ves ta čas Staničeva koča na razpolago tudi vsem ostalim smučarjem in turistom.
V Mojstrani so na razpolago nosači za prtljago. Plača se 5 Din za kilogram teže. Vprašati je za nosače pri zaupniku SPD g. Gregorju Lahu (poleg hotela »Triglav«). Vse prijave in vprašanja glede tečajev pa je nasloviti na Janeza Bitenca, Staničeva koča. p. Mojstrana. Da se tečaji izvedejo, je potrebno vsaj deset udeležencev, sicer poedini tečaji odpadejo.
Nočni poboj v trzinski gostilni
Ljubljana, 23. marca. Pred splošno bolnico na Zaloški cesti se je davi ustavil z vozičkom gostilničar Jože Petek iz Trzina. Stopil je v sprejemno pisarno in povedal, da je pripeljal v bolnico 201etnega Josipa Rebolja, sina posestnika iz Trzina in pa svojega bratranca Šimenca. Na vprašanje, kaj je Rebolju, je Petek dejal, da je ustreljen v trebuh. Naposled je_ tudi priznal, da ga je ustrelil on sam in sicer v silobranu. Močno oslabljenega Rebolja so takoj nato prenesli na ki-rurgični oddelek, kjer so ga zdravniki nemudoma operirali. Med tem je Petka že aretiral od uprave bolnice pozvani stražnik in ga je odvedel najprvo na stražnico, pozneje pa v zapor policijske uprave.
Pri zaslišanju je 301etni Jože Petek izpovedal, da je bila njegova gostilna ponoči pozorišče hudega pretepa. Bilo je okrog polnoči, ko sta prišla v gostilno Josip Rebolj in neki njegov tovariš. Čez čas se jima je pridružilo še več fantov, ki so zahtevali vina. Tisti čas se je pripeljal z avtom iz Domžal tudi neki uradnik, ki je enako imel s seboj večjo druščino. Med novo družbo in fanti je kmalu nastal prepir zaradi malenkosti. Iz prepira pa se je seve kar hitro izcimil pretep, v katerega se Je vmešal tudi gostilničarjev bratranec Maks
Zagrebško pismo
Koneerti Dore Gnssich. — Pesem slovanskih
narodov. — Zagrebška filharmonija. _
Brucknerjeva »Bolezen mladosti«. — Goethe-jeva proslava.
.	Zagreb, 22. marca.
Pianistka Dora Gnssich, o kateri sem poročal v enem zadnjih pisem, je priredila v tem tednu še dva klavirska večera: torej kar tri koncerte v kratkem razdobju. Nj^n drugi klavirski večer je bil posvečen delu Bacha in Chopina, tretii pa Beethovnu in Schumannu. Tako torej Dora Gussich v treh zapovrstnih večerih ni izvajala niti enega domačega dela... Najboljši je bil njen nastop na drugem večeru, in sicer pri Bachu. Bilo je to vprav prijetno presenečenje in v Bachovi polifoni glasbi je Dora Gussich pokazala vso veličino svojega talenta. Tudi v Chopinovih skladbah je imela veiike trenutke. Znatno slabši vtisk je zapustil njen tretii večer, in sicer pri Beethovnu, med tem ko se ji je Schumann še bolj prilegel. Resu-me treh klavirskih večerov: za našo domačo ametnost nikakšen plus. V reproduktivni smeri pa smo spoznali umetnico, ki jo lahko resno upoštevamo.
Hrvaško obrtniško in delavsko pevsko društvo »SI obod a je priredilo koncert slovanskih narodnih pesmi. Prireditev je bila pod protektoratom Zajednice slovenskih društava v Zagrebu. Zbor je dirigiral prof. Krsto Odak. pred koncertom pa je imel uvodno besedo vpokojeni pomočnik prosvetnega ministra, književnik dr. Nikola Andrič Program je obsegal narodne pesmi Rusov Ukrajincev. Poljakov. Lužiških Srbovo. Čehov. Slovakov. Bolgarov. Srbov, Slovencev in Hrvatov. Slednji so bili razdeljeni še re-gijonalno, in sicer Gradiščanski Hrvatje. Medžimurski, Zagorci. Slavonoi, Bosanci, Primorci, Dalmatinci, IstranL Potemtakem
Blesteči pribor
napravi
VIM
Nože, vilice in žlice natrite z malo Vima na mokri krpi.Tudi najhujši madeži od sadja ali rje takoj izginejo. Vi m ne pušča nikdar brazgotin in je dober tako za vsa težja kakor tudi za lažja čiščenja v hiši in kuhinji.
VIM čisti vse
JVl
Šimenc. Med splošnim ruvanjem in pretepanjem je Šimenca nekdo udaril s steklenico po glavi, da je obležal. Gostilničarju se je naposled posrečilo, da je goste izrinil iz lokala in vrata zaklenil. Fantje pa se nikakor niso mogli pomiriti in so znova navalili na vrata, jih vrgli s tečajev tn vdrli nazaj v gostilno. Takrat pa je gostilničar pograbil na steni visečo lovsko puško in ustrelil. Zadel, je Rebolja naravnost v trebuh, da se je zgrudil na mestu. V vast je nastalo strahovito razburjenje. Čim pa se je panika polegla in je nastopilo znosno pomirjenje, je Petek napregel konja, naložil oba ranjenca na voz ter ju zapeljal v Ljubljano.
Dočim Simenčevo stanje v bolnici ni tako hudo, visi Rebolj še vedno med življenjem in smrtjo. Orožniki iz Trzina so zaradi nočnega pretepa uvedli obširno preiskavo, ki bo natanko dognala, kdo je pretep povzročil.
Pragerska tragedija
Maribor, 23. marca.
Danes je bila pred mariborskim okrožnim sodiščem razprava proti Ani G., ženi trgovskega in zavarovalniškega zastopnika s Pragerskega. Nesrečna žena je bila obtožena detomora, ker je v duševni zmedenosti, kakor smo o tem pretresljivem dogodku takrat obširneje poročali, prerezala svoji trimesečni hčerki Slavici žile na obeh rokah, nato pa ji zasadila še nož v srce, da je dete kmalu za tem umrlo.
Vsa bleda in izmučena je stala obtožen-ka pred sodniki, ki pa so nesrečno mater oprostili takoj po prečitanju zdravniškega mnenja, ki pravi med drugim, da bo nesrečno ženo treba stalno nadzirati, da ne stori še drugemu otroku (dveletni Mariji) kaj žalega.
Tržaške in goriške novice
Trst, 23. marca.
O Trstu pišejo zopet, da je eno najdražjih mest v Italiji. Trgovci odgovarjajo, da se morajo boriti ne le s težkočami svetovne krize, marveč še s posebnimi neprili-kami, ki so zadele Trst; eno glavnih bremen, katero uničuje tržaško trgovino, pa so davščine. V »Popolu« trdi neki meščan, da ima na vesti sedanjo draginjo vsakdanjih živil v tržaškem mestu skupina vele-tržcev ,in poziva prefekta, župana in pokrajinskega fašističnega tajnika, da naj
smo spoznali narodne pesmi desetih slovanskih narodov. Zal da vse niso bile dovolj reprezentativne z skladatelje, ki so jih otv delovali, niti zadosti značilne za dotični narod. Slišali smo okrog štirideset pesmi za moški zbor, v katerih je delno prišla do izraza široka otožnost slovanske duše, delno pa vesela razpoloženost slovanskega ljudstva. Dvorana je bila skoraj polna in občinstvo je koncert prijazno sprejelo.
*
Zagrebška filharmoniia je priredila simfoničen koncert. Kot solist je bil nastopil svetovni goslač Joseph Szigeti. Orkester je dirigiral operni ravnatelj Krešimir Barano-vič. Izvajali so najpei Haydnovo Oxfordsko simfonijo v g-duru. št. 99 v vzornem slogu in s krasnim glasbenim podajanjem. Nato ;e Szi?eti odsviral Mozartov in Brahmsov koncert za violino s spremijevanjem klavirja. ^Szigeti se je odlikoval kot prvovrstni goslač. in sicer v čisto glasbenem kakor v tehničnem oziru. Zlasti izvajanje Brahmsovega koncerta ie bilo umenostni dogodek, ki je nudil izreden užitek.
Dramski studio našega gledališča je izvajal Brucknerievo dramo »Bolest mladosti« (v treh dejaniih) Pred vsem je treba ugotoviti. da to. kar smo gledali na odru. ni bilo bolezen mladosti, marveč bolezen nekolikih Bnicknerjevih tipov, kakor ie dobro zapisal neki zagrebški kritik. Naša mladina je bolna za drugačnimi rečmi, a posamezniki iz ogromne množice ne morejo biti odločilni za vso generacijo. Ta perverzna, ponekod od sile pusta in neprepricevalna drama prinaša pole«? močnih dramatskih poudarkov tudi nekoliko izrazito patoloških tipov z njim ustrezaiočimi dejanji. Tn nastopa neki moški, atlet, virtuoz v ljubezni, kt uživa, eno dekle, katero ga ljubi, krade za nj ali se prodaja po ulicah... Desiree,
energično presekajo zvezo egoistov, ki deU škodo gospodarskemu in industrijskemu življenju v Trstu. »Piccolo« izvaja, da se je tržaška prehrana kar nepričakovano podražila. Moka, mast, riž, krompir, fižol, maslo itd., vse se je podražilo za eno, dve ali tri lire pri kilogramu. Tržaški oblastniki dobro poznajo zvezo izkoriščevalcev položaja, aR v tej zvezi so veljavni ljudje iz starih provinc, sami podporniki fašizma, in proti takim gospodom imajo prefekt, župan in fašistični tajnik mak> moči aH nič.
Avgust Ipavec je bil šel čez mejo brez oblastnega dovoljenja. Ko se je vrnil, so ga prijeli in postavili v Gorici pred sodnika. ki ga je obsodil na 3 mesece zapora tn 3000 lir globe. — 471etni Mario GentH-mt pa je prišel od nekod z juga na Bovško tn se nastanil v Kalu. Tam je začel zalezovati deklico Emilijo Mlekuževo in dovofc! si je ž njo reči, zaradi katerih so ga njent starši ovadili sodni oblasti. Zagrozil jim Je. da jim bo hišo zažgal. Ovaden je bil tudi zaradi tega. Vršila se je preiskava proti G en t il in i ju zaradi onega početja z Mleku-ževo deklico, pa je bila kmalu ustavljena. V Gorici se je vršila te dni razprava prod Gentiliniju zaradi navedene grožnje. Gen-tilrni je bil oproščen obtožbe na temelju zadnjega amnestijskega dekreta.
V	trgovino zlatarja in ura rja Jakoba Si>-Kgoj a v ulici Carducci v Gorici so udrli ponoči tatovi, prevrtali blagajno in odnesli iz blagajne, izložbe v oknu in delovnega prostora zlate predmete v visoki vrednosti. Srebrnih se niti niso dotaknili. ŠuligoJ ima zavarovano svojo prodajalno proti tatvini za 60 tisoč lir. Policija išče drzne vlomilce. G. Šuligoj se je dvignil iz malih pričetkov do u-glednega veščaka v svojt stroki in je obdržal svoje dobro ime tudi v sedanji dobi.
Pred dvema dnevoma je manevriralo nad goriškim letališčem vojaško lovsko letalo, ki ga je vodil podčastnik Barbetti. Ko je Barbetti izvajal neko vajo v višini 600 m, se mu je manever ponesrečil, letalo je padlo na letališče, letalec se je smrtno ponesrečil.
V	Ledinah je 70 let stari Josip Kralj iz Deskel zbiral staro strelivo. Ko je pobral neko granato, mu je padla iz rok in eksplodirala. Raztrgala mu je levo nogo in dobil je hude poškodbe po vsem telesu. V obupnem stanju je bil prepeljan v goriško bolnico.
kontesa, ki je kot 17 letno dekle pobegnila z doma in ki je na vseučilišču odlično položila vse izpite, se nič ne sramuje, da ljubi svojo prijateljico Marijo. In ta »moderna« devojka se hudo razburja, ko ji Marija ne dovoli na ulico, da bi tudi ona postala pocestnica kakor mala Lucy in se vdajala komurkoli. To so tipi, ki jih prinaša Bruk-
knerjevo »razodetje«...
*
_ Pen-klub ;e priredil v Narodnem gledališču Goethejevo proslavo, ki je prekosila vse pričakovanje. V razprodanem gledališču se je zbrala vsa duševna elita Zagreba, ki t® proslavo spremljala ? zanimanjem in respek-tom. Veliki Goethejev duh je združil vse ljudi kulturne Evrope vsaj za nekaj dni v duhovno občestvo, ki so jo prevevale ista misli in občutja.
Pri proslavi so sodelovali naši najuglednejši pevci in igralci, književniki i. dr. Poleg predavanja vseuč. prof. dr. Matla iz Gradca (ki izborno govori naš jezik), dr. Schfitza in enega najboljših poznavalcev Goetheja dr. Milana Curčina je treba omeniti kot naijacjo umetnostno senzacijo večera recitacijo Goethejevega prevoda >Ha-sanaginice« (govorila članica naše drame Ančica Kernic) S to točko smo doživeli idealen in pretresljiv Čin. Na odru ie bilo nameščena najnovejše delo kiparja Ivana Mošt roviča: Goethejeva soha. Žiga Hirschler.
Beograjski literarni spor se na daljni©.
Včerajšnja »Politika« je objavila nadaljnje podpise književnikov in drugih kulturnih delavcev, ki se zavzemajo v sponi Crnjanski—Bogdanovič (glej včerajšnje »Jutro«) za Bogdanoviča in 8 tem zoper kampanjo proti tuji knjiei. kakor jo vodi Crnjanski. Že prej je apel podpiralo 25 književnikov. Sedaj se jim je pridružilo še 34 nadaPnub podpisnikov.
DAIHSK1 LJUBLJANA
NE ZAOSTAJA
To dokazuje prekrasna izbera najmodernejših damskih plaščev, kostumov in oblek pri tvrdki FK. LUKIC v Stritarjevi ulici. Pariz, Dunaj ne nudita krasnejših oblačil kot naša domača tvrdka.
Domače ve
*	Praški župan v Jugoslaviji. Praški pri-jriator dr. Baxa je s svojo soprogo predvčerajšnjim prispel na Sušak, kjer ostane preko velikonočnih .praznikov kot gost dr. Ivana OrKča. Po praznikih napravi s parobro-dom izlet vzdolž naše obale do Boke Ko-fcorske.
*	Vojaške vesti. V generalštabno stroko sta kot oficirja za generalštabne posle u.rščena artilerijska kapetana 2. razreda Ernest Peterlin in Milan Prašen; pehotni kapetan I. razreda Rudolf Juvanc je trajno upokojen, pehotni kapetan 1. razreda Branko Mamula je kot upravnik skladišča pri-deljen komandi ljubljanskega vojnega okrožja, »Izpiit za čin aktivnega inženjerske-ga kapitana 2. razreda v vojni mornarici so opravili poročniki Peter Rozman, Vin-cenc Jalen in Dušan Rozman, ženitev je dovoljena: pehotnemu poročniku Vinku Bu-latoviču z gdč. Vero Zamidovo iz Ljubljane. hčerko upokojenega direktorja bivšega deželnega odbora; artiljerijskemu poročniku Frančišku Zidarju z Danico Stepanovi-<evo, hčerko trgovca iz Velikega Šenja v dunavski banovini; sanitetnemu pomočniku 4. razreda Veselinu Ruvidiču z gdč. Ano Pogačn'kovo, hčerko upokojenega šumar-skega nadsvetnika v Sarajevu, ter poročniku fregate Zenonu Adamiču z gdč. Alberti-no Učesankovo, hčerko rudarskega direktorja iz Zagreba.
*	Belgijski turisti na Jadranu. V torek popoldne je prispela na Sušak skupina 200 belgijsk— turistov. Belgijskim gostom na čast je bil v hotelu ^.Jadran« prirejen banket. Včeraj zjutraj so na parobrodu »Prestolonaslednik Peter« odpotovali na Rab, dalje posetijo Split, Dubrovnik, Boko Ko-torsko Ln Cetinje ter si bodo na povratku ogledali tudi Sarajevo, Brod in Zagreb. Belgijske izletnike vodi direktor bruseljske agencije Muiler.
+ Promocija. Na univerzi kralja Aleksandra I. bo promoviran v petek 25. t. m. ob n. absoivirani pravnik g. Branko Alujevič, po rodu z Visa, za doktorja prava. — Diplomirala sta na pravni fakulteti ljubljanske univerze gg. Miloš Stare iz Doba pri Domžalah in Dušan Kermavner iz Ljubljane.
*	Nov sodni tolmač. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo odvetnika dr. Ivana Kimovca za sodnega tolmača za nemški in italijanski jezik pni okrajnem sodišču v Kranju.
Če potuješ peš ali z vozom, z avtom ali železnico, ne pozabi vzeti s seboj »Sadvito« sadje v čokoladi. Poživila, okrepila in nasitila te bo. Vrečice sortira-nega sadja Din 5.—.
*	Sprejem gojencev v pehotno podoficir-sko šolo. V 4. p enotno podoficirsko šolo kraljice Marije v Zagrebu se sprejme v pri-četku maja večje število gojencev iz civila in iz stamega kadTa. Sprejemajo se kandidati, ki so jugoslovenski državljani s primerno šolsko izobrazbo — vsaj celotno ljudsko šolo ali kak razred srednje ali meščanske šole —, dobrega vedenja ter neože-njend. Natančni pogoji so razvidni iz natečaja v 7. letošnji številki »Vojnega lista«, poizvedo pa se tudi lahko pri vseh vojnih okrožjih. Zakon nudi do^ro kvalificiranim podoficirjem možnost, da postanejo oficirji in napredujejo v oficirskih činih do podpolkovnika.
» Izlet Triglavanov v PrekmurJe. JAD Triglav bo priredil v dneh 2. in 3. aprila na pobudo Krožka prekmurskih akademikov iz'et v Prekmurje. da seznani svoje članstvo z najsevernejšim Ln dosedaj najmanj znanim delom naše ožje domovine; saj bo to prvi primer, da kulturno akademsko društvo obišče našo zemljo onkraj Mure. Ob tej priliki se bo vršil v Murski Soboti družabni večer, kjer se bodo izvajale pevske, glasbene, recitativne in melodram-ske točke. Poleg društvenega orkestra to okteta bo sodeloval tudi odlični koncertni solist, starešina g. Marjan Rus Tovariši, ki se nameravajo udeležiti ekskurzije, pa se še niso prijavili, naj store to čimprej, da tako olajšajo tehnične pripra.ve. Tudi gg. starešine vljudno vabi odbor, da se prireditve po možnosti udeleže. Vožnja bo čet.rtinska.
» Smučarjem! Za velikonočne praznike vabi SPD na Veliko planino. Za smučarje stoji poleg stare planinske koče lepa nova depandansa, ki nudi vse udobnosti za prenočevanje. Cene so zmerle, kuhinja dobra. Velika planina ie znana r>o svoji legi čn nudi dobro in manj izvežbanlm smučarjem idealno smuko. Tudi turistom je dostop mogoč do koče na Veliki planini, ker je pot zgažena. _ Turni tečaj pri Staničevj koči pod okriljem SPD se bo vršil od 26. marca do 3. aprila pod vodstvom g. inž. Rudolfa Kondelke.
*	Oskrbovani planinski domovi: v Triglavskem pogorju stara Aljaževa koča (ne-oskrbovana), Erjavčeva koča na Vršiču (odprta in oskrbovana ob nedeljah in praznikih ter v dnevih pred nedeljami in prazniki); v Kamniških planinah: Dom v Kam-niški Bistrici. Koča na Veliki planini to
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v LJubljani 23. marca 1932
Številke za označbo traja pomenijo: 1. Čas opazovanja. 2. stanje barometra
6	»mer tn brzina vetra 6 oblačnost 1—10 8 temperatura. 4. relativna vlaga ▼
7	vrata oadavin, 8 padavine t mm — Temperatura: prve Številke pomenilo nal
vlilo. <1ru<e najnl^o temneratn.ro
Ljubljana: 7, 763.9, —2.0, 67, WSW2, 6, Ljubljana: 14, 761.0, +2.8, 89, E8, 9, —; Maribor: 7, 766.9, +2.2, 80, N2, 7,
__Zagreb: 7, 763.8, —0.4, 70, NNE4.
10, —; Beograd: 7, 758.9, 0.0, 90, mirno. 10, sneg, 2.0; Skoplje: 7, 757.0, — 0.S, W2, 10, sneg, 2.0; Skoplje: 7, 757.0, —0.8, 90. NW2, 10, sneg, 1.0
Temperatura: v Ljubljani 6.8, —2.8, v Mariboru 4.8, 2.0, v Zagrebu 6.0, —1.0, v Beogradu 0.0, _1.0, v Sarajevu 2.0, —5.0, v Skoplju 5.0. —1.0.
Sonce vzhaja ob 6.1, zahaja ob 18.15; tema vzhaja ob 19.57, zahaja ob 6.11.
Dom na Krvavcu; v Karavankah: Valva-zorjeva koča pod Stolom. Planinski dom na Kofca.n (stalno odprto). Odprte in oskrbova-strici, Koča na Veliki planini in Dom na Krvavcu. — Nadalje so odprte in oskrbova-en vse leto: novo zgrajena postojanka na Sv. gori, koča na Sv. planini, novozgrajeni Dom na Mrzlici, vse koče na Pohorju. Celjska koča nad Celjem, Piskernikova in Ti-lerjeva koča v logarski dolini in Mozir-ska koča na Mozi.rski planini. Prešernova koča na Stolu bo odprta in oskrbovana za silo od 26. do 28. t. m. ter 3. in 4. aprila. Malnarjeva koča pod črno prstjo bo odprta ii oskrbovana v primeru lepega vremena v času od 24. do 30. marca. Svet okoli Mai-narjeve koče je za smučanje prvovrsten, zlasti so krasni smučarski izleti okoli Kob-le. Planincem, osobito smučarjem se ta prilika zelo priporoča. Triglavski dom na Kredarici je odprt in oskrbovan do 4. aprila, Krekova koga na Ratitovcu pa do 6. aprila
Krasne obleke
za moške, lante in dečke površnike, trench-coate itd. prodaja tvrdka	3618
JOSIP IVANČ5Č
DUNAJSKA CESTA ŠT. 7 od danes naprej po neverjetno znižanih cenah. — Vse obleke so ročnega, domačega izdelka. — Oglejte si izložbe na Dunajski cesti 7 in v Šelenburgovi ulici 1.
*	Službeni list dravske banovine objavlja v 23. številki: Uredbo o razporejanju zvanj zvanienikov I. in II. kategorije in služiteljev v resoru ministrstva za promet; uredbo o draginjskih dokladah državnih usleužbencev; pravilnik o opravljanju drž. strokovnega izpita uradniških pripravnikov šumarske stroke s fakuJteton izobrazbo; navodila bansike uprave za sestavljanje, opremljanje in predlaganje občinskih računov v letu 1932 ter razne objave ta >Služben,ih Nov in«.
*	Natečaj za zdravnike. Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih že leznic v Ljubljani razpisuje: službo honorarnega prometnega zdravnika s sedežem v šišfci; siužbo honorarnega promet, zdravnika s sedežem v Kočevju ter po eno mesto kontrolnega zobozdravnika v Ljubljani in Mariboru Pravilno opremljene prošnje naj se v roku 8 dni predlože oblastni upravi bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, Celovška cesta 4.
*	K Dorofilu o občnem zboru Vodnikove družbe. V včerajšnjem poročilu o občnem zboru Vodnikove družbe je ipomotoma izostalo, da so bili v nadzorstvo izvoljeni gg. župan dr. Fuc, podpolkovnik Alfonz žerjav in ravnatelj Franc Jeran.
*	Ukradena srečka zadela. V trafiki Olge Morgensternove v Novem Sadu so v soboto ponoči vlomili doslej neznani tatovi ter razen smotk in cigaret odnesli tudi več srečk razredne loterije, med temi srečko štev. 45 tisoč 750, ki je zadela večji dobitek. Poskrbljeno je, da se dobitek za omenjeno srečko ne bo izplačal nepoklicanemu dona-šalcu srečke.
« Novorojenček v Sori. Te dni so opazili ljudje pri zapornicah tovarne v Goričanah trupelce novorojenčka. Ležalo je v globini par metrov in deroča voda ga je kmalu odnesla naprej. Iskanje za detetom ob /odi je ostalo brezuspešno. Domnevajo, da je Sora prinesla trupelce iz gornjega konca svojega toka, zato iščejo orožniki mater v vaseh, ležečih višje gori ob Sori.
*	Smrt v savskih valovih. V ponedeljek popoldne je s savskega mostu pri Zagrebu skočila v močno naraslo Savo približno 20 let stara deklica. Poslujoči policijski stražnik je opazili usodni skok nesrečne mladenke in slišal njen obupni vzklik, a njenega sklepa ni mogel preprečiti. Deroči valovi so jo potegnili v svoje naročje in izginila je v motni Savi. Trupla mlade obupanke še niso našli.
» Strašen zločin zapuščene deklice. V Su-
botici se je v ponedeljek zvečer odigrala lijubavna tragedija, ki je zahtevala življenje učitelja Boška Mojickega. Subotiška občina ima na vseh svojih naselbinah ljudske šole. Taka šola je tudi na Masarvko-vi naselbini, kjer je pred šestimi leti na-
POMAGA ZARES. Trilysin očisti lase, prhljaja, Trilysin zaustavlja izpadanje las, Trilysin vpliva ugodno na porast las Trilysin se dobiva v vseh lekarnah, dro-gerijah, parfumerijah in boljših brivskih salonih. Cena: velika steklenica 75 Din, mala steklenica 42 Din. Brošuro o preparatu vam pošlje na zahtevo brezplačno: Mr. Ph. Josip Hoffmann, Zagreb. Mošinskoga ul. 5.
Vse čitatetje „Jutra"
vnovič opozarjamo, da izhajajo v knjižnih zbirkah Tiskovne zadruge izbrana domača leposlovna dela in vzgledni prevodi iz svetovnih literatur.
„DUPPING"
Ruski Eau de Cologne, liter a Din 30.—, toči Parfumerija URAN, Mestni trg 11. 3712
kupujte naše domače proizvode: prašek za pecivo, vanilin sladkor in puding praške znamke »Adria«. 3S65 TRGOVCI, forsirajte naše domače proizvode, mi jamčimo za najboljšo kakovost istih.
stopil učiteljsko službo Boško Mojic'ci. Zaljubil se je v hčerko železniškega čuvaja Paniko Pejičevo. Zahajal je v hišo njenih staršev in obljubil, da bo vzel Faniko za
ženo. Obljube ni izpolnil. Preteklo soboto se je zaročil z neko učiteljico, svoj: bivši nevesti pa je prišel sam odpovedati zaroko. V sil ni razburjenosti je zapuščena nevesta pograbila sekiro ter ga s tako silo udarila po glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla. Po zdravniški izjavi so njegovi dnevi šteti. Fanika je v obupu skočila v domači vodnjak, iz katerega pa so ;o še živo rešili. Izročena je bila subotiški po'..-oiji, ki vodi preiskavo.
*	Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani priporoča svojo veliko zalogo muzi-kalij, in to največ ruskih ter bogato izbiro skladb vseh drugih svetovnih skadate-ljev. Na zalogi leposlovje in znanost iz domače in svetovne književnosti. Brezobvez-no vse na vpogled r knjigarni. Ceniki se razpošiljajo brezplačno.
*	Za veliko noč rabite Cirifl - Metodove razglednice. S tem podpirate druž'>o in domačo obrt.
*	Arborin, preizkušeno in splošno najboljše sredstvo za pomladansko zatiranje škodljivcev in bolezni na sadnem drevju, dalje cepilno smolo najfinejše kvalitete priporoča sadjarjem in vrtnarjem tvrdka: »Chemotecana«, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču).
*	Kupujte fotoamaterske velikonočne razglednice v založbi Foto-Tourist, Liub-Ijana. šelenburgova ulica 6.-I Dobe se tudi v vsoo trafikah in trgovinah s papirjem
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva plisira in lika tovarna JOS. REICH.
1:2 Lfisbljaite
n— Vokalni koncert slovenskih zborov,
ki so včlanjeni v Hubadovi ž up i Jm. neslovenskega pevačkega saveza, bo v nedeljo 3. apriia ob 15. v veliki un.ionski dvorani. Do danes je priglašenih 16 moških in mešanih zborov, da nastopijo na tem koncertu. Ta koncert bo nekaka predtekma za tekmovanje slovenskih pevskih zborov dravske banovine, ki se vrši v ponedeljek 15. majnika na •!. slovenskem glasbenem festivalu, katerega prireja Glasbena Matica ljubljanska ob proslavi svoje 60-letnice. — Vse občinstvo, ki se zanima za napredek našega zborovskega petja, opozarjamo, da so vstopnice za nedeljski koncert že v predprodaji v Matični knjigarni po običaj-nin koncertnih cenah.
u_ Pravljice pripoveduje jutri ob 17. v
beli dvorani Union a gdč. Maša Slavčeva, članica drame. K obilni udeležba vabi naše malčke TKD Atena.
u— Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor«. Drevi ob 20. bo reden članski sestanek s predavanjem pisatelja g. L. Mrzeia o našem kraškem pesnilcu Srečku Kosovelu.
u— Dve nezgodi. Pred kavarno »Central« na Sv. Petra nasitpu so se včeraj ob 13. sankali po mokrem snegu na bregu Ljubljanice majhni dečki, med njimi 11-letmi Slavko Draškovič iz Zelene jame. Ta je bil eden najpodjetnejših. Pa je naneslo, da je zdrknil v vodo. Ljudje so pozvali na .pomoč rševalce v Mestnem domu, ki so še pravočasno rešili dečka ta mrzle kopeli. _ V šelenbuirgovi ulici je neki kolesar podrl 20-ietnega dijaka Uroša Legata, sitanu-jočega na Poljanski cesti. Legat se je pri padcu preceij hudo poškodoval na ramenu in je biil prepeljan v splošno bolnico.
u— Perišča na Gradaščici so hvalevredna naprava za Trnovčanke, žal pa so vsa razen onega nasproti trnovskemu žaipmi-šču zelo pomanjkljiva. Ono v Koleziji je tako ozko, da perice ne morejo postaviti niti šikafa poleg sebe. Glavna napaka je v tem, da spodnja stapnjica nima opore, na katero bi perica mogla opreta penilnik. Prav zaradi tega nedostatka je zdrknil te dni neki perici <v vodo perilnik, za njim pa je padlo v vodo perilo še dvema pericama. Ena izmed njiju se je še vzdržala na stopnici, druga pa je izgubila ravnotežje in štrbu.nkni.la za perilom v vodo. če ne bi bilo nikogar v bližini, bi reva gotovo utonila. Slučajno pa je onaraoval ta prizor neki moški, ki je hitro stekel k sosedu ipo lestvo in potegnil žensko vso premočeno dz vode. Prav bi bilo, da hi se pri kolavdaciii taki nedostatki, ki motijo perice, omejilii lin po-zenje tudi ta boljšal i.
u— Policijska racija. Včeraj ponoči je priredila policija po mestu in deloma tudi nea periferiji veliko racijo. Na ulicah so bili ustavljeni razni moškii, o katerih so policijski organi domnevali, da nimajo posla ah pa so se jim videli sumljivi v kriminalnem pogledu. Do jutranjih ur so spravili v skupinah z avtom na policijo preko 50 moških in nekaj žensk. Zasliševali so danes te ljudi kar štirje uradniki, vendar so našli med njimi le skromno število nepo-štenjakovičev, ki bodo izročeni sodišču. Večina prijetih so biLi mladi ljudje, ki so prišli v mesto v veri, da bodo našli kak zaslužek, mnogi izmed njih so tudi s Pri-morja.
u_ Srajce, kravate, naramnice In žepne
robce kupite dobro in ugodno pri šterk nasl. K ar nič nik. Stari trg 18.
u— Otroške oblekce, predpasnike in dam-sko perilo kurpite najceneje pri Albinu Turku, Prešernova 48.
Iz Maribora
a— Goethejeva proslava v Mariboru. Tudi Maribor je počastil spomin Goetheja ob 100-letnic, njegove smrti. V Ljudski univerzi je o nesmrtnem Goetheju predaval prof. dr. Fran Sušnik, v veliki dvorani Uniona pa je bila proslava posvečena Goetheju, ki jo ie priredil mariborski Manner-gesangs-Verein. Obe proslavi sta bili dobro obiskani.
a_ Občni zbor francoskega krožka. V
torek zvečer je imel mariborski francoski krožek v realni gimnaziji svoj deseti redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo precejšnje število članstva. Uvodoma je gospa Maistrova, ki predseduje krožku že od ustanovitve, pozdravila navzoče in izrekla prisrčno zahvalo francoski vladi za potrebno podporo. Tajnik krožka g. prot. Gasparin je poročal o krožkinih prireditvah v lanskem poslovnem letu. Krožek je priredil več zelo uspelih predavanj in družabnih večerov. Iz blagajniškega poročila, katerega je podal blag. krožka g. prof. dir. Kotnik, je razvidno zadovoljivo denarno stanje. Knjižničar g. prof. Karba je ugotovil lep prirastek leposlovnih knjig, po katerih pridno sega 82 čitaiteljev. Krožek namerava letos v apriJni primerno proslaviti svojo desetletnico.
a_ Tat v šoli. Ob priliki razstave, fc1 jo
je priredilo Slov. žensko društvo v II. dekliški meščanski šoli, tfe neznan storilec od-
nesel s hodnika v prvem nadstropju sedem manjših in veliko sliko čeških in jugoslo-venskin narodnih noš. Upraviteljstvo šole sumi. da se je tat priklatil med obiskovalci razstave ali pa. da se je utihotapil nekdo od onih ki hodijo v mestno ogrevalnico, katera je v podpritličju šole. Upraviteljstvo in policija opozarjata trgovce in privatnike pred nakupom ukradenih slik.
a— Karambol mestnega avtobusa s tovornim avtomobilom. V torek popoldne sta trčila na cesti blizu Bresternice nek tovor-eni avto in mesi.ui avtobus, ki vozi na progi Maribor - Selnica. Na srečo Da sta imela oba šoferja toliko prisotnosti, da sta mof.no za%rr!a in tako preprečila morebitno katastrofo Na avtobusu so se razbile na eni strani šipe in poškodovali okviri, tovorne mu avtu pa se ni nič zgodilo.
naj se kupujejo naši domači proizvodi:
pratek za pecivo, vanilin - sladkor, rumenilo in puding praiki znamke »ADRIA«
a— Strašen zločin? Pod tem naslovom smo Drinesii včeraj vest. da so našli v ne kem gozdu blizu Fale selniški orožniki na drevesu obešeno neko mladenko, laprva *o orožniki domnevali, da je mladenka postala žrtev zlofina dn so o tem obvestili državno Dravdništvo, ki je odredilo komisijo, katera se je podala tja in ugotovila, da je šla mladenka prostovoljno v smrt. Pri njej so našli poslovilno pismo, v katerem navaja. da je obupala nad življenjem zaradi družinskih razmer. K njenemu obupu pa je dosti pripomoglo tudi to. kakor sama piše. ker se ni mogla poročiti z ženinom, ki je nekje v Franeiji. Hudo pa jo je potrla tudi smrt matere, katera ji je pred kratkim umrla Iz dokumentov, ki jin je nesrečna mladenka imela pri sebi, je .razvidno, da je hčerka posestnika, stara 27 let, Frančiška Medvedova ta Dobrenja pri Pesnici. Truplo nesrečnice so prepeljali na selniško pokopališče.
Iz Celja
e_ Zadnja pot dobrotnice ubogih. V ponedeljek so pokopali na mestnem pokopališču go. Ano Kopriva, znano bivšo gostil-ničarko pri KiVbišu. Na zadnji poti so jo spremili številni znanci in prijatelji, mnogo pa je bilo tudi hvaležnih ljudi, ki jim je pokojnica po vseh svojih močeh pomagala v najtežjih dnen brezposelnosti, bede in težav. V zadnje slovo ji je zapela ginlji-ve žalostinke ^Svoboda«. Naj v miru počiva blaga dobrotnica ubogih!
e_ Novi odbor Obrtnega društva. Na
torkovem občnem zboru izvoljeni odbor Obrtnega društva r Celju se je konstituiral takole: p.redsedniik g. Vinko Kukovec, podpredsednik g. Anton Lečnik, tajnik g. Jernej Goičer, blagajnik g. Franjo žohar, odborniki: gg. Karol Golob, Mitloš Hohnjee, Josip Pelikan in Franjo Veho v ar. Namestniki so gg. Vlado Cajhen, Miha Dobrave in Miha Krajnc. Pregledovalca računov sta gg. Konrad Gologranc in Karol Pere.
e— Celjski in okoliški turisti In smučarji se opozarjajo, da bo Kocbekov dom na Korošici odprt in popolnoma oskrbovan od jutri do vštetega ponedeljka 4. aprila.
e— Žrtev neprevidnega avtomobilista. V ponedeljek zvečer se je vračal z enovprež-nini vozom proti domu po cesti skozi Bras-lovče 36-letni posestnčk Avgust Žagar z Ložnice pr.i Celju. Stopal je zaradi slabe ceste spredaj pri konju in ga držal za uzdo. Nenadoma mu je privozil nasproti neznan avtomohilist z veliko brzino dn tako neprevidno, da je podrl po desni strani ceste nodečega Žagarja, ki je obležal na cesti
Velika partija
perzifskih preprog.
Tako velike partije, namreč toliko kosov teh oriientalskih dragocenosti, kot jih je prišlo včeraj v Ljubljano, prav "otovo Ljubljana še ni videla. Tvrdka M. Mutevelič, ki ima svoj lokal v pasaži palače »Viktorije« na Aleksandrovi cesti, ki je edina naša stalna zaloga perzijskih in orijentslskih prenro0'. je prejela to veliko pošiljko, ki predstavlja že prav ogromno premoženje. Naravno, da more cenjeno občinstvo, ki se zanima ra preproge, brezobvezno za nakup ogledati si prekrasne preproge. Le malokdaj se nudi poznavalcu oriientalskih preprog prilika, videti hkrati 25 pristnih buhara-preprog, dalje več bajno lepih kuba-šir-vahan, kirman, tukbaf, afganistan preprog in mnogo drugih dragocenih vrst. Občinstvo opozarjamo na to izredno velemestno zalogo in razstavo in si naj jo zlasti oni, ki bi eventualno hoteli za pir-he pokloniti ali si nabaviti kako preprogo, pustijo razkazati posamezne kose. Denar, naložen v pristnih perzijskih preprogah, je zlasti varno naložen, ker je vrednost pristnih preprog vedno večja,
z zlomljeno levo nogo v gležnju. Avtomo-bili.st ni imel na vozilu nobene svetilo k e prižgane, tako da ni mogel ponesrečenec niti ugotoviti evidenčne številke avtomobila. Žagar se zdravi v celjski bolnici.
e— Stekel pes jo je ugriznil. V bodnloo je bila pred dnevi pripeljana 2S-letna delavčeva žena Kunigunda Krotmajerjeva z Brezna, občina Rdeči breg pri Mariboru, kd jo je 28. februarja ugriznil domači pes, ki pa je bil stekel. Steklino psa so ugotovili šele potem, ko je poginil neki sosedov konj, ki ga je istotako obgrizel dotični pes. Upajo, da bo nesrečna žena okrevala.
e— Uradni dan Sreskega gremija trgovcev v Celju, ki bi se imel vršiti 25. t. m. v Gornjem gradu za člane iz gornjegrajske-ga sreza, odpade. Vršil se bo prve dni prihodnjega meseca.
e_ Mestni kino ostane zaradi velikega
tedna drevi, jutri in pojutrišnjem zvečer zaprt.
Iz ikoije Loke
si_ Ustanovni občni zbor JRKD z«
Škof jo Loko je bil v torek zvečer v Mestni hiši. Obisk s strani somišljenikov je bil zelo lep. G. Vinko Zahrastnik je pojasnil pravila stranke in krajevne organizacije. G. Stevo Šink je poročal o sestanku r Kranju, sestavi odbora in razne podrobnost i. Prvi odbor 6« je konstituiral naslednje: predsednik Stevo Šink. podpredsednik Vinko Zahras-teiik, blagajnik Kocjan Framc in odborniki Hafner Josip, Deisinger Josip, Luzma-r Mihael, Goljar France in Pecher Joško. V nadzornem odboru sta Hafner iMatevž in Savn i k Anton. Članarina je 2 dinarja letno.
šl— Brezposelnost se je pojavila tudi ▼ vrstah sokdlsfkega članstva in je cela vrsta bratov, ki nimajo nobenega zaslužka. D« se najpotrebnejšim nekoliko odpcmoTe, se je ustanovil v okviru društvene uprave socialni odsek, ki bo od primera do primera razdeljeval podpore v hrani in gotovini. V socialni sklad vplačuje članstvo vsak mesec 1 Din. Odsek vodi dr. Jože Karet
Iz l&raiiia
t— CM pod-užnica je poslan za pirhe za sklad Tomo Zupana 4<>0 D.ik hvala!
NOV ROMAN
n
MICHEL ZEVACO

POZOR! KDOR SI NAROČI »JUTRO« S 1. APRILOM, BO DOBIVAL NAŠ LIST OD VELIKONOČNE ŠTEVILKE, TO JE OD 26. MARCA DO 1. APRILA
ZGODOVINSKI (LJUBEZENSKI) VITEŠKI PUSTOLOVNI EOMAN IZ DOBE KRALJA HENRIKA IV. FRANCOSKEGA
NE ZAMUDITE PRIČETKA V SOBOTO
. a
MARCA

r',„!|
NAROČITE „JUTRO"!
VELIKA UGCDNOST ZA NOVE NAROČNIKE
S TREPETOM ZANIMANJA (Z GROZO IN RADOSTJO), S SOČUTJEM EN SMEHOM BOSTE SPREMLJALI V »JUTRU« USODO
HRABREGA JUNAKA IN KRASNE JUNAKINJE!
/
Iz Trbovelj
t— Trader Horn — velenepeti prizori — borbe z levi, sloni, nosorogi, krokodili. Ujetništvo pri kanibalih. Beg z belo kraljico črncev. Režiser je s filmom prekosil samega sebe. Za Veliko noč vsi v Kino Sokol!
Iz Hrastnika
h— Kino Narodni dom predvaja za Veliko noč krasen fi m: »Poročnik njene Visokosti« s Svetislavorn Petrovičem v glavni vlogi.	_
GLEDALIŠČE
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20. Četrtek, Petek, Sobota. 26.: Zaprto Nedelja, 27. ob 15.: Vest. Izven. Znižane cene. _ Ob 20.: Kar hočete. Premijera. Izven.
Ponedeljek. 28. ob 15.: Trije vaški svetniki. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Kar hočete. Izven.
LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Četrtek, Petek, Sobota. 26.: Zaprto. Nedelja. 27. ob 15.: Viktorija in njen huzar. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Aida. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 28. ob 15.: Brivec seviljski. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Trije mušketirji. Izven. Znižane cene. *
Ljubljanska drama. Naša drama uprizori na velikonočno nedelio in ponedeljek ob 20. Shakespearejevo komedijo >Kar hočete« v prevodu Otona Zupančiča. >Kar hočete« je bila pred osmimi leti israna na našem odru z zelo velikim uspehom v režiji prof. Šesta. Letošnjo uprizoritev te izvrstne Shakespearejeve komedije pa je pripravil bivši ravnatelj drame zagrebškega gledališča, sedanji režiser Narodnega divadla v Brnu. dr. Branko Gavella. V >Kar hočote« nastopijo letos naslednji člani naše drame: ca. Nablocka. sa. Mira Danilova, sa. Gabri-jelčičeva. dalje 5"s. Levar. Cesar. Železni k, Drenovec. Debevec. Jerman, Gresorin. Plut, Sancin, Potokar in Murgelj. Scensko sodbo sla napisala Anton Balatka in zagrebški skladatelj Jožefovič. Pri predstavi sodeluje codba 40. pešpolka.
Ljubljanska opera. V obeh velikonočnih praznikih igra na^a opera veliko Verdijevo opero ria? in komično opero »Seviljski brivec-:, pole? tega pa tudi dve opereti »Viktorija in njen huzar« in >Triie mušketirji«. ki sta na:bo!j uspeli deli našega operetnega repertoarja.
Gospodarstvo
Odpoved klirinške pogodbe z Avstrijo
Kakor smo že včeraj poročali je naša vlada odpovedala Avstriji pogodbo o deviznem klirmgu, ki je stopila v veljavo 20. januarja in bo sedaj po izvršeni odpovedi veljala še do 20. aprila. Kakor poročajo z Dunaja je prišla odpoved jugoslovenske vlade nepričakovano. Še pretekli teden se je v avstrijskih merodajnih krogih razmišljalo o tem. ali ne bi kazalo odpovedati klirinške pogodbe z našo državo, ker Je 20. t. m. po pogodbi prvi termin za odpoved. Končno je prevladalo naziranje. da je treba glede odpovedi počakati do prihodnjega termina. Medtem pa je prišla odpoved od strani Jugoslavije.
Kakor nam nadalje poročajo z Dunaja je jugoslovenska vlada istočasno sporočila avstrijski vladi, da je takoj pripravljena stopati v pogajanja zaradi novega dogovora. V poučenih dunajskih krogih zatrjujejo, da je jugoslovenska odpoved tudi v zvezi z novimi smernicami, ki naj pridejo do veljave v j ugoslo venski uvozni politiki.
Vsekakor se je zaradi razvoja klirinškega prometa pojavilo nezadovoljstvo tako na avstrijski kakor tudi na jugosiovenski strani. Naša država je klirinško pogodbo sklenila na izrecno željo Avstrije. Todi Avstrija ni našla v kliringu onih ugodnosti, ki jih je pričakovala. Vplačila avstrijskih dolžnikov pri avstrijski Narodni banki so doslej v obeh kliringih za stare m nove dolgove dosegla okrog 15 milijon j*' šilingov (120 milijonov Din), vplačila pri jugoslovanski Narodni banki pa okTog 5 milijonov šilingov (40 mfijonov Din). Avstrijski uvoznik1 se pritožujejo, da jim brezobrestno ležijo znatni zneski pri avstrijski Narodni banki, ker do izplačil ju-goslovenskim upnikom more priti zara-
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20. Četrtek. 24. r' Zaprto. Petek. 25.: Zaprto. Sobota. 26.: Zaprto.
Nedelja. 27. ob 15.: Rdeča kapira. Znižane cene. Zadnjič — Ob 20.: Viktorija in njen huzar. Znižane cene. Ponedeljek. 28. ob 15.: Dijak - prosjak. Znižane cene.__Ob '20.: Triie vaški svetniki
eiiKi Kongres
velikonočnih zajcev
je sklenil, da bo z ozirom na današnje težke življenjske prilike
VELIKONOČNO IZNENADENJE
poceni in učinkovito.
Vsled tega nujno priporočamo vsem, ki ob priliki velikonočnih praznikov mislijo na svoje ljubljence, da jim za pirhe podare
za zgradbo katedrale
DOBRODELNEGA DRUŠTVA SV. VINCENCIJA V BEOGRADU.
Na ta način se reši veliki problem velikonočnih daril
poceni in z velikim uspehom. GLAVNI DOBITEK:
Din 55G09.009 (pet milijonov)
Din 2,509.000.' Din 1,250.500." Din 625.090.-
in z delnimi dobitki:
(11 srečka Din 100.— vloga) (12 srečka Din 50.- vloga) (14 srečka Dih 25.— vloga)
kakor tudi ostali dobitki:
dvakrat Din 500.000.— desetkrat Din 100.000.— stokrat Din 10.000.—
ZAMOREJO TO SIJAJNO IDEJO ODLIČNO
NAGRADITI!
žrebanje i. maja 1932
SREČKE PRODAJAJO: vsi župni uradi, kolekture, denarni zavodi, cerkve in dobrodelne ustanove itd.
Centrala: BEOGRAD, Ulica Jovana Ristiea 20
Prodajna podružnica: ZAGREB, Tvrtkova ulica 5.
di slabih vplačil jugoslovenskih uvoznikov, ki kupujejo avstrijsko blago po običaju na večmesečni kredit. Seved? pa so naši izvozniki prav tako nezadovoljni, ke>r ne morejo priti do denarja, čeprav je av-•ftrijski dolžnik svoje obveznosti pri avstrijski Narodni banki že poravnal. Tako imajo naši izvozniki v Avstriji okrog 80 milijonov Din, s katerimi ne morejo raz-
folagati. Ta naša sredstva, ki so se v te-u 2 mesecev nakopičila v Avstriji, vplivajo neugodno tudi na naše devizno gospodarstvo. ker nam sedaj odgovarjajoče devize mankajo v deviznih rezervah Narodne banke.
Kakor nadalje poročajo z Dunaja, namerava Avstrija naši državi predlagati namesto klirinške pogodbe neke vrste kompenzacijsko pogodbo kakor je bila nedavno sklenjena med Avstrijo in Rumunijo.
= Naše državne finance. Po uradnih podatkih so znašali v prvih 10 mesecih tek prorač. leta (april 1031 - januar 1032) vsi državni dohodki 902fi milijonov Din na*pr<»-ti 10.720 milijonom Pin v istem razdobju
1. 1930/81.; primanjkljaj znaša torej nasproti 1. 1930./31. 169M milijonov Din ali 15.8"«. Dohodki od neposrednih davkov so znašali 1498.9 milijona Din (za 31 ntPijona manj nego 1. 1930./31.) dohodki od posrednih davkov 2497.2 (— 487.5). dohodki od monoklov 1849.6 (- 163.7). od državnih gospodarskih podjetij 3107.5 (_ 73.-,.4) in razni dohodki 78.3 (+ 7.1) Od skupnega primanjkljaja v višini 1693 milijonov Din odpade 735 milijonov Din ali 43°/» na državna podjetja. V januarju se položaj ni dalie poslabšal. Skupni državni dohodki so znašali 784.4 mi liiona Din ali za 104.6 milijona Din manj nego v januarju 1931.
= XIV. dražba kož divjih živali v Ljubljani (21. in 22. t. m.). Tradicijonalna dražba kož divjih živali v Ljubljani se je tokrat vršila v znamenju posledic deviznih in valutnih odredb in preobilice biaga na svetovnih tržiščih. Kupcev ie bilo sicer lepo število, tako iz naše države kakor tudi iz Avstrije. Anglije, Italije. Nemčije in Švedske, vendar inozemci niso imeli dovolj plačilnih sredstev in so se omejili le na nakup kvalitetno najboljšega blaga. Snlošna svetovna gospodarska kriza in slabo zanimani« Amerike je znatno potisnilo cene krzna. Blaga je bilo mnogo preveč. Zlasti dobro je bi] založen tre s krznom iz južnih krajev naše države, ki pa ni našlo odjema, izvzemši dalnntin-skih kun belic. Kvaliteta blaga v splošnem ni bila dobra. Prepozno je letošnjo zimo zapadel sneg in pritisnil mraz. Prodaiale so se gorske zlatice do 180 Din za naiiboljše. poljske lisice rlo 130 Din. kune zlatice dn 560 Din. kune belice do 540 Din. veverice zimske do 3.50 Din. dihurji do 80 Din, jazbeci do 50 Din. divji zajci do 3.40 Din. vidre do 400 Din. Za divje in domače mačke, domače zajce, polhe., poljske slabše lisica, podlasice in gamse sploh ni bdo zanimanja. Le lepo blago najde kunca. Cene so odgovarjale onim inozemskih tržišč. Cene kožam divjih živali znatno padajo, pa tudi c«»-na mesu divjačine. Treba bo sorazmerno tudi znižati zakupnine za lovišča.
—	Težkoče v plačilnem prometu z inozemstvom. Kakor poroča »Trgovski list« je Zbornica za TOI v Ljubljani opozorila v posebni spomenici ministrstvo za finance in ministrstvo za trgovino in industrijo na težke razmere, ki so nastale v pogledu plačilnega prometa z inozemstvom. V trgovini in industriji je zadnje čase nastal zastoj zaradi omejenega dodeljevanja deviz. Gospodarske korporaciie dobivajo pritožbe. iz katerih ie razvidno, da povzročajo te omejitve v gospodarstvu vedno večje težkoče. Zaradi denarne krize in drugih ovir zahtevajo v zadnjem času inozemski dobavitelji plačilo vnaprej. Zaradi tega trpi zlasti industrija, ki je glede dobave sirovin navezana na uvoz. Zaradi omejenega dodeljevanja deviz pa tudi trgovci ne moreio poravnati zapadlih obveznost', ki se v nekaterih primerih že iztožuieio.
= Ustanavljanje trgovskih združenj po novem obrtnem zakonu. v Zagrebu in Beogradu. kjer doslej niso imeli prisilnih trgovskih združeni (gremijev) so že pričeli ustanavljati taka prisilna združenja v smislu obrtnega zakona, ki je 9 t. m. stopil v veljavo. V večini primerov bodo obstoječa združenja na društveni podlagi pretvorili v prisilna združenja. V Zagrebu se je 21. t. m. r.a izrednem občnem zboru pretvoril tamošnji Savez trgovcev savske banovine v Udruženje trgovcev za mesto Zagreb. Trgovci raznih strok pa hočejo imeti posebna strokovna združenja v smishi obrtnega zakona in so se zaradi tega obrnili že na me-todajna mesta. V Beogradu sta bili v nedeljo ustanovljeni 2 prisilni strokovni združenji, in sicer za manufakturno in ko-lonijalno stroko.
—	Lekarnarji in Zbornice za TOI. Na podlagi tolmačenja odredbe § 9. zakona o lekarnah in o nadzorstvu nad prometom zdravil od 9. anr"la lO.^O. je poslal davčni oddelek finančnega ministrstva vsem finančnim direkcijam raz ni s, po katerem lekarnarji niso dolžni plačevati dajatev za treovske in obrtne zbornice. Tozadevne daiatve, ki so bile pobrane od lekarnarjev v teku leta 1931. se imajo vrniti po zakonskih predpisih.
= Jugoslovensko podjetje češkoslo>\>aške tvornice Walter. Češkoslovaška tvornica avtomobilov in letalskih motorjev T. \Val-ter & Co. je v Rakovici pri Beogradu zgradila podružnično tvornico motorjev za letala pod firmo Vlajkovič & Co. To novo podjetje je pravkar pričelo obratovati in zaposluje že 150 delavcev in nameščencev. Novo podjetje izdeluje zaenkrat izključno le motorje za letala.
—	Tudi železarna v Zenici bo usta\ila obratovanje. Iz Beograda poročajo, da bo železarska industrija d. d. v Zenici 1. aprila začasno ustavila obratovanje, ker kon-sum pada in se izdelki na zalogi kopičijo Brezposelni delavci dobe posebne podpore Kakor znano je podjetje že pred tedni znatno omejilo obratovanje.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Livarne železa in kovin, družbe z o. z. v Sredniih Gameljnah (poravnalni upravitelj dr. Božo Vodušek. odvetnik v Ljubljani: narok za sklepanie poravnave pri deželnem sodišču v Liublinni 30 aprila ob ool 10., prijavni rok do 24. aprila ponudena kvota 40 odstotkov).
==■ Konkuras je razglašen o imovini Rudolfa Grudnika, izdelovatelja mesarskih potrebščin v Dravljab (upravn;k * mase dr. Henrik Turna, odv. v Ljub^ani: prvi zbor upnikov pri drž. sod. v Ljubljani 26. marca
Schichtov
A■
B.
C.
3 R 8/32
^ Belejše vse bolj kakor s^jiv.	cvetna belina,
ampak nikomur ne sme [ž	iz spomina:
Raztopi Radion v mrzli vodi.
Kuhaj v raztopini perilo 20—30 minut
Izpiraj perilo najprej v gorki, potem v mrzli
vodi.
ob 9., oglasitveni rok do 23. aprila, ugotovitveni narok 30. upriia).
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnika Hinka Trautniana. trgovca v Murski Soboti (poravn. upravitelj dr. Slavko Vesnik, odv. v Murski Soboti, narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Murski Soboti 25. aprila ob 10., prijavni rok do 20. aprila) in o imovini Gabrijela Breznika. trgovca v Ljubljani, Florjanska ul. 1 (poravn. upravnik dr. Janko Brejc, odv. v Ljubljani; narok za sklepanje poravnave pri dež. sod. v Ljubljani 30. aprila ob 11., prijavni rok do 23. aprila). — V konkurz-nem postopanju o imovini Angeloslava Hrastnika, trgovca v Ljubljani, Karlovska 8. je glede na poravnalno ponudbo preza-dolženca (40°'o) določen poravnalni narok na dan 16. aprila ob 10. pri dež. sod, v Ljublja ni.
= Znižanje delniške glavnice. Kraljevska banska uprava je odobrila sklep rednega občnega zbora delničarjev Tovarne klobukov »šešir« d. d. v škofji Loki, da se glavnica zniža od 2,500.000 na 500.000 Din, in sicer z zložitvijo 5 delnic v 1 delnico po 100 Din.
=:Dobava mesa. Dne 26. t. m. se bo vršila pri intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani direktna pogodna za dobavo mesa za čas od 1. aprila do 30. septembra 1932. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi).
— Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 1600 kg železne pločevine, 2900 kg žičnikov, 500 ks bodeče žice, 7o.000 komadov zakovic, 2000 kg železne pocinkane pločevine, 3C0 kg spa-ialnesa kositra. 2400 kg cinkove pločevine in 2000 ms strešne lepenke; prometno-ko-mercijalni oddelek pa do 29. t. m. glede dobave 3000 komadov nalučnikov in 700 kg žgane žice. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI. pogoji pa pri omenjenih oddelkih). Krajevni upravni odbor bra tovske skladnice v Brezi sprejema do aprila ponudbe glede dobave bolniškega materijala (vata. vazelin. med. bencin, ob-vezilni materija!, tonlomeri itd.). Vršile se bodo naslednje ofertne licitaciie: 23. in 25. aprila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave ognjegasnega orodja 22. aprila pri komandi mornarice v Zemu-nu glede dobave 8000 ton inozemskega premoga. 27. aprila glede dobave 10.009 ton domačega premoga. 9. maja glede dobave strojnega olja, motornega olja. plinskega olja. bombaža za čiščenje strojev, industrijskega petroleja, bencina itd.). 12. maja pa glede dobave raznih barv. laka. lanenega olja. sikativa itd. _ (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI).
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2281.22 — 2292.5», Berua L34S.1 i—1355.95, Bruselj 789.58 do 793.52, Curih 1094.35—1099. So. Yx>ndon 206.11- 207 71, Newyork ček 5649.59 do 5677.85. Para 222.59—223.71, Praga 167.97 ■in 168 83. Trst 293 09—295 49.
Zagreb. Amsterdam 2281.22 — 2292.58, Berlin 1345.13 — 1355.93. Bruselj 789.58 d.» 793.52, London 206.11—207.71. Milan 293.09 do 295.49, Newvork kabel 5671.59—5699.85, New-York ček 5649.59—5677.85. Pariz 222.59 do 223.71, Praga 167.97 — 163.83 Cnrih 1094.35—1099.85.
Curih. Pariz 20.3450, London 18.86, New-york 518.25. Bruselj 72.20. Milan 26.8250, Madrid 39. Amsterdam 208.50. Berlin 123.20, Stockhohn 101.60, Oslo 100.70, K obe nh a ven 103.70, Sofija 3.75, Praga 15.35, Varšava 58, Bukarešta S.09.
Ef«»Wti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Swda 223.50—225, za marc 223.50 d en., za aprit 223 — 224, 7°/» investicijsko 61.50—63, 4"» asrarne 31—32. 6°/o begluške 40.75—41.50, 7°/o Blair 54 — 54.50. S" o Blair 58—58.50. 7°/o Drž. hip. banka 53.50—56.
Beograd. Vojna škoda 222. 221.50, 221, 220.50 zaklj., za april 224 zaklj., 7% investicijsko 63.50, 63 zaklj.. 4°/« agrarne 32 bi., 6°/« begluške 40.25, 40.50 zaklj., 8%> Blair 56 den.. 7°/o Blair 53 den., 7°/e Drž. hip. banka 53 den.. Narodna banka 4700 zaklj.. Priv. agrarna banka 250 zaklj.
Ione
23. marca.
Na ljubljanski borzi so danes devize London, Ne\vyork, Bruselj, Amsterdam in Berlin za malenkost popustile, devizi Trst in Praga pa sta se okrepili.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda mirna. Zaključena je bila za kaso po 225 in za april po 223. Dolarski papirji pa so nadalje čvrsti in so se živahno trgovali. V 70/o Blairovem posojilu je prišlo do prometa po 54. 53. 53.50., 54.50 in 54.25 v 8°/o pa po 58. V begluških obveznicah so bili zabeleženi zaključki po 41 in v 4"'o agrarnih obveznicah po 31.
Blagovna tržišča
2ITO
4- Chicago. 23. marca. Začetni tečaji: P3«v niča: za marc 50, za maj 52.50, za julij 54.25, za sentember 56.375; koruza: za maj 35.75, za julij 38.625, za september 40; rž: za j Lili i 44.75.
+ Winnipeg, 23. marca. Začetni teSaji: Pšenica: za maj 59, za julij 60.25, za oktober 63.
+ Novosadska blagovna borza (23. t m.) Tendenca za koruzo čvrsta, sicer nespremenjena. Promet 61 vagonov. Rž: baška 165 — 170. Oves: baški, sremski, banatski 125—130. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 127.50—132.50, baški in sremski, pomladni 67/68 kg 162.50—167.50. Koruza: baška, banatska 94—95: baška, okol. Sombor 95 do 96; baška, sremska za april—junij 95 do 97.50; sremska 93 — 96: sremska, pariteta šid 96 — 98. Moka: baška in banatska jOgg« in lOg« 360 do 380; štev. »2 340 — 360; »5< 305 — 315; >6< 255 do 265: >7< 190 _ 200- >8< 122 50 _ 127 50. — Otrobi: baški. sremski in banatski 92.50—95. Fižol: baški. sremski, beli, brez vreče 210 do 220. Krompir: beli slovenski 117.50 do 122.50
+ Budimpeštanska terminska borza (23. t. m.). Tendenca slabša, promet sredntu Pšenica: za marc 12.70. za maj 13.26—13.27, za julij 13.57—13.59; rž: za marc 15.90, za maj 16.28—16.32; koruza: za mai 15.20 do 15.25.__
Iz S1»ve«i»??adca
sg— Sveti plamen na Sokolskem odru.
V nedeljo 3. iprila se bo uprizoril zvečer v dvorani Sokolskega doma drama »Sveti plamen«. Pridite!
sg— Škrlatica 6e je začela širiti tudi v našem mestu. Prva obolenja so bila opažena v okoliški občini Legen, zdaj pa sta obolela tudi dva otroka v Slovenjgnadcu.
Oglas
Izdajateljsko podjetje »Jug:«, Beograd, Kronska 20. je bilo pooblaščeno za prodajo slik bodoče rimsko-katoliške katedrale v Beogradu in srečk, ki so bile izdane v korist zgradbi iste katedrale.
Ker pa Imenovano podietie ni Izpolnjevalo pogojev, Id so mu bili predpisani za to prodajo, je pristojna oblast z današnjim dnem podjetja odvzela to pooblaščen je.
Smatramo se dolžne, da o tem preklicu pooblastila obvestimo vse interesente s tsrošnio. da vzameio v vednost, da imenovano podjetje nima več nobenih oravnih odnošajev nasproti, nam.	3830
Beograd, dne 18. marca 1932.
Dobrodelno društvo Sv. Vincencija v Beogradu.
Posebnost! stoletnice Goethejeve smrti
Tujci, ki se udeležujejo prireditev ob stoletnici Goethejeve smrti v VVeimaru, imajo priliko videti marsikakšno posebnost, ki je domačini sicer niso deležni. Tako je bila na dan stoletnice Goethejeve smrti in je vsak naslednji dan Goethejeva hiša Am Alten Frauenplan dopoldne zaprta in se odpre za obiskovalce šele ob 14. popoldne. V smrtni uri med 11. in 12. uro dopoldne pa se odpre veža in tujci lahko pogledajo skozi vrata v drugače vedno zaprt prostor, kjer stoji v prijetni temi nadčloveško veliko Goethejevo poprsje, ki ga je napravil kipar Rauoh. Tam je ležal Goethe na mrtvaškem odru do 26. marca, ko so ga odnesli v grobnico k zadnjemu počitku.
Pri Goethejevem pogreb«
Neki BerLinčan, ki je videl Goethejev pogreb in se ni zavedal, koga je izgubilo človeštvo s pokojnikovo smrtjo, je vzkliknil: »Kaikšno reč uganjajo s tem Goethejem! Saj se naravnost zdi, kakor da je umrl kakšen pruski general!«
Koncentracijska vlada
na Japonskem?
Princ Saijoni (na levi)
se imenuje kot naslednik sedanjega japonskega ministrskega predsednika Inukeia, čeprav so dosegli nacionalisti, katerim pripada slednji, pri zadnjih parlamentarnih volitvah uspehe. Odločilni politični činite-Iji smatrajo, da potrebuje zdaj Japonska koncentracijsko vlado, ki bo na zunaj in na znotraj pomirjevalno vplivala
Premišljujete kam?
Svetujem Vam k tvrdki DRAGO SCHWAB v Ljubljani. Že ogled krasnih vzorcev blaga za obleke, površnike, trenchcoate in izredno nizke cene vas bodo prepričale, da se tu najboljše in najcenejše oblečete!
Kreugerjeva edina ljubezen
Po smrti švedskega kralja vžigalic so v mnogih listih pisali, da ni nikoli mislil na to, da bi se oženil. To pa ni točno, kakor je povedal neki njegov stric. Ta pravi, da se je bil Ivar Kreuger kot mlad
Odvetnik Elief Lofgren,
bivši švedski vnanji minister, ki mu je poverjena uprava osebne zapuščine preminulega najbogatejšega Evropca Ivarja Kreu-gerja
človek zaljubil v zelo mlado in lepo Nor-vežanko, ki mu je ljubezen menda tudi vračala. Toda njeni starši so bili proti vsaki zvezi, češ, da je Kreuger preveč reven, da bi lahko hranil ženo. Pozneje se Kreuger ni več menil za ženske, svoje prve ljubezni pa za nikoli pozabil.
»Očetje dobre smrti«, posebnega meniškega reda, pri velikonočni procesiji v rimriU
Kolosej
Finska Mata Hari
Helsinkov, finskega glavnega mesta, se je polastila te dni velika razburjenost, ko so odkrili v njenem elegantnem stanovanju umorjenfco, ki je že tri dni ležala mrtva v njem. Gre za >madamo Craucherjevo«, pustolovko čije pravo ime je bilo Marja Aalito LAndell. Njeno življenje je bilo zelo burno. Večkrat je sedela v ječi zaradi tatvine in vlomov, baje je vsakokrat v ječi rodila otroka, ki ga je takoj predala javni oskrbi. Njena izobrazba je bila takšna, da še pravopisa ni nikoli poznala. Vendar je bila zelo bistroumna in častihlepna, vrhu tega tudi izredno lepa. Postala je komunistinja in je kot govornica vodila mnogo shodov. Baje je do svoje smrti prejemala denarno podporo iz sovjetske Rusije. V njenem stanovanju so se shajale odlične osebnosti, finančniki, učenjaki, častniki in marsikateri miadi pesnik, ki je našel v njeni hiši gostodjuben sprejem, jo je proslavljal v svojih pesmih.
Pred dvema letoma se je seznanila z Viktorjem Kosolo, voditeljem lapovskega gibanja, in čeprav so ga svarili pred njenimi zvezami z boljševiki, ga je znala tako zaplesti v svoje mreže, da ji je ostal do smrti zvest in pokoren prijatelj. Postala je celo agentinja in folagajničarka lapovške organizacije, a ker ji ta ni mogla postreči z visokim in rednim honorarjem, trdijo, da si je dala plačevati različne posle iz Rusije. Potrebovala je res mnogo denarja in se ni strašila niti izsiljevanja, da je prišla do njega. Pred nekaj časa se je razdrlo njeno prijateljstvo z lapovskim generalom Walleniusom in takrat mu je zagrozila z objavo različnega kompromi-tirujočega gradiva, ki je bilo v njenih rokah. Baje je to gradivo izročila tudi nekim, vladi zvestim listom.
V Helsinkih obtožujejo lapcrvsko vodstvo, da je samo odstranilo nevarno žensko s svoje poti. Ze nekoliko dni prej je govorila, da ji lapovci strežejo po življenju in da je za vsak primer spravila na varno razne važne papirie.
Poznavalec umetnosti
V pariških umetniških krogih si šepe-čejo anekdoto, o kateri pa trdijo, da ni nič izmišljena.
Neki industrijec, ki je obogatel po vojni, je odkril v sebi nenadoma velike zmožnosti kot poznavalec umetnosti in si je v dveh letih naložil ogromno zbirko modernih slik — Manet, Monet, Cesanne, Van Gogh, Gaugin, Picasso, Matisse, Bracque itd. Nekega dne je, ves ponosen na ta zaklad, povabil k sebi enega najznamenitejših pariških umetnostnih izvedencev. Dolgo je romal ta od slike do slike, molče mu je sledil hišni gospodar. Ko sta pregledala vse, je vprašal profesorja: »No. kaj pravite, dragi?« — »Kaj pravim?« je menil ta počasi. »Pravim samo to, da ste tu edini original«
ANEKDOTA
Edino in zelo kratko srečanje med Goethejem in Heinejem v VVeimaru je zelo malo znano.
Heine, ki je takrat še brezpogojno častil Goetheja in ki je bil v Nemčiji že slaven mož, je prišel v Weimar samo z namenom, da se seznani z velikim pesnikom. A njegov obisk se je spremenil v razočaranje S srcem, polnim upanja, je stal v sprejemnici in čakal velikega trenutka, ko se bo občudovana mož pojavil na vratih.
Vrata so se odprla Goethe je vstopil in pozdravil obiskovalca z dostojanstveno gesto, ki mu je bila lastna. To bi še šlo — toda takoj nato je pričeJ razgovor o zelo nepričakovanih rečeh, o vremenu, lepih drevesih itd. Hipoma je vprašal pesniškega tovariša, ki je mogel komaj govoriti: »In s čim se bavite sedaj g. Heine?«
Heine je odgovoril hitro: »Z lastnim »Faustom«.« Drugi del Goethejevega Fau-sta« takrat še ni bil izšel.
Po kratkem, mučnem molku je vprašal Goethe z ledenim glasom »In nimate nobenih drugih poslov v Weimaru, g. Heine?«
Heine je odkimal: »Ko stopim čez ta prag, so vsi moji pos?i v Weimaru končani, eksceJenca!«
S kratkim, hladnim pozdravom ga je ^ethe odstavil.
Gospodarska \

An glaski listi ugotavljajo zanimivo dejstvo, da se naklada in prodaja knjig v Angliji navzflic gospodarski krizi zadnjih časov množi. Stopi v katerikoli oddelek angleškega vlaka, povsod boš naletel na damo ali gospoda s knjigo v roki. Medtem ko se v drugih civiliziranih deželah knjižni trg krči, je na Angleškem narobe. To izv haja iz tega, ker vidi Anglež svojega največjega prijatelja v knjigi. V zvezi s porastom knjižnih naklad je tudi to, da Angleži čedalje bolj opuščajo druižiho in družalb-ne prireditve. Zato pa se vedno tesne j« vežejo na dobro knjigo, ki jim je najiboljša svetovalka. Knjižna kultura na Angleškem gre tako daleč, da ima skoro vsaka dekv«. eka družina lastno knjižnico.
Z razorožitvene konference
De Madariaga, španski poslanik v Parizu, ki predseduj« »zračni komisiji« razorožitvene konferenc«
Pol za šalo, pol zares
Idealno letovišče
»Ta kraj je res idealno letovišče! če gojiš šport, se tako utrudiš, da moraš v po, steljo, če pa ne gojiš športa, dremaš od samega dolgega časa.«
Pri zobnem zdravnika
Pacient: »Kaj, petdeset dinarjev zahtevate, ker ste mi izdrli zob? Saj računajo drugod komaj tretjino te vsote!«
Zobni zdravnik: »Mogoče je tako, kakor pravite, ampak vi ste med izdiranjem tako tulili, da so mi pobegnili vsi pacienti iz čakalnice.«
Vsak dan ena
»Ali nista več prijatelja s Tonetom, kei 6i ga tako mrzlo pozdravil?«
Posodil mi je pet ikovačevk
Velikonočna številka ilustrovane tedenske
revije
»ŽIVLJENJE IN SVET44
je izšla in se dobi po vseh trafikah za 2 Din. Velikonočni teden v Rimu
Iz življenja
Tn je bila proglašena mandžurska država
V Mukdenu so sestavili zastopniki štirih kitajskih provinc oklic, s katerim se ustanavlja nova mandžurska država, ljudovlada z 28 milijoni prebivalcev
Stalna Velika noč
Svet Društva narodov je prosil evropske vlade, naj mu še pred 1. majem 1932 sporoče svoje stališče nasproti stalnim velikonočnim praznikom, ki jih je bila sklenila mednarodna konferenca za reformo koledarja oktobra lanskega leta v ženevi. Konferenca j« predlagala vsem katoliškim cerkvam, naj se obhaja Velika noč vsako leto drugo nedeljo v aprilu.
Večji del odposlancev se je v imenu svojih vlad že izjavil za predlog, samo predstavniki Zedinjenih držav in nekaterih drugih vlad niso mogli privoliti v to, ker so bila njihova pooblastila premajhna. Zato je bilo sklenjeno, da se vlade teh držav dodatno izjavijo k predlogu do 1. maja letošnjega leta. Kadar bi bilo to dosežemo, bi se predlog poslal Vatikanu s pro-
Zanimiva dediščina
V Vallecrosiji pri Ventimigliji je umrla 81-letna Jelizaveta Štefanova, vdova po Vasiliju Jarošenku, ki je v carskih časih igral v ruskem političnem in gospodarskem življenju znatno vlogo, po prevratu pa se je rešil s svojim velikim premoženjem v Italijo.
Jelizaveta Štefanova je bila čudakinja. Pod nobenim pogojem ni hotela veljati za staro in se je tudi oblačila ter vedla ka-koT 20-letno dekle. Nekoč je dala poklicati znamenitega kirurga prof. Giuseppa Mora iz Genove, da bi ji izoperiral — starost. približno tako, kakor se odreže nadležen slepič. Prcf. Moro j: seveda ni mogel ugoditi, pač pa ji je poslal na vrat svojega istotako znamenitega tovariša, psihiatra Artura Morsellija. Ta je staro damo malo opazoval, potem je oblasti priporočil, naj jo da pod nadzorstvo in razdedini- kar se je tudi zgodilo. Poiskali so ji varuha.
Toda stara vdova tudi v novih okoliščinah ni nehala uganjati nenavadnih reči. Tako je dala poleg svoje krasne vile zgraditi majhno, lepo hišo. v katero je naselila vse — mačke brez gospodarja, ki so jih mogli v okolici poloviti zanjo. Skrbela je za to. da so imele te mačke v novi hiši prijeten stan in dovoli dobre hrane. Sčasoma se je število teh štirinogatih njenih varovank pomnožilo na preko 300 eksemplarjev. Sosedje seveda niso bili nič preveč srečni nad tem mačjim penziona-tom. a s svojimi pritožbami niso mogli doseči ničesar
Pred nekoliko dnevi je čudakinja, kakor rečeno, umrla. Ostavila je lepo imetje kakšnih 12 milijonov dinarjev. Takoj po rijeni smrti so se začeli od vsepovsod oglašati dediči, ki se jim skomina po tem bogastvu. Celo sovjetska vlada se je oglasila. češ, da je Jarošenko ta denar svoj čas odnesel protizakonito v tujino. Da-li re-flektira sovjetska vlada tudi na mačke pokojne vdove, ni znano.
Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige!
šnjo, naj ga blagohotno prouči.
Sklep konference, ki se je odločila za stalno Veliko noč, ima socialno in gospodarsko ozadje. V sedanjih razmerah se Velika noč obhaja vedno z razlikami do 35 dni, kar seveda neugodno vpliva na industrijo trgovine, sodstvo in na šole. če bo predlagana reforma sprejeta, se bodo velikonočni prazniki gibali namestu v obdobju do 35 dni. samo v obdobju 7 dni. Britski parlament je že zavzel stališče k temu vprašanju in je določil, da se ima obhajati Velika noč vsako leto med 9. in 15. aprilom. Cerkveni zgodovinarji jemljejo namreč 7. aprila kot dejanski dan Kristovega križanja. Ker se je vršilo križanje na petek, bi se obhajala Velika noč po novem koledarju vsakega 9. aprila.
Trockij - brodolomec
Lev Trockij nima sreče, odkar so pa i>gnali iz Rusije. Pred časom je na ouku Prinkipo zgoTela vila. v kateri je stanova) Ogenj je uničil mnogo dragocenih listin in rokopisov, ki so služili nekdanjemu kom sarju za pisanje novejše zgodovine. Po požaru se je Trockij preselil v neki hj*el.
Nedavno je prosil češkoslovaško vlado za dovolitev bivanja v čsl. republiki, a vlada je prošnjo odklonila ker ni bilo iz prošnje razvidno, kaj namerava storil Trockij potem, ko bo njegovo bivanje v češkem kopališču pri kraju. Tudi so •HU-ve. skozi katere bi se bil moral Trockij peljati na Češkoslovaško, odklonile vizum v njegovem potnem listu.
Zdaj poročajo pa še o najnovejšem doživljaju, ki ga je imel Trockij pred dnevi. Ribaril je v motornem čolnu z dvema tovarišema. Nenadoma je potegnil mo5an veter m vrgel čoln na Pasji otok. Pri tem se je motor poškodoval, da je čoln postal nesposoben za vožnjo. Trockij in tovariša so morali prečuti noč na otoku, kjer jih je naslednji dan odkril ribič, ki je slučajno vozil ondi mimo.
Maščevalec ločene žene
Letos v februarju je napadel 37 letini Otmar Pogačnik v Draždanah 40 letnega trgovca Riharda Kriebla. Pred draždamsko poroto, kjer se mora storilec te dni zagovarjati za svoj zločin, je Pogačnik orisal svoje, na doživljajih bogato življenje. Doma je iz Jugoslavije in je vstopil malo pred začetkom svetovne vojne v francosko tujsko legijo. Ko ie tam odslužil svoj rok. se je naselil na majhnem posestveou v Franciji ter se oženil z neko Italijanko. Oktobra 1931 pa je prišel v Draždane, kjer je pohajal ljudsko šolo. Tam 6e je sešel s Krieblovo ženo. ki mu je bila znana še izza mladih let. Od decembra 1931 je bil trgovec Kriebel ločen od svoje žene in jo je le pomanjkljivo podpiral. Pogačniku se je Krieblova tako smilila, da je sklenil iz sočutja do nje izvršiti zločin nad njenim možem. Proces še na končan in bo trajal dva do tri dni.
Švedska zmaga v hockeyu na ledu
Švedsko moštvo, ki je letos auagalo s berlinskih ervroggkih tekmah v hocke^u na ledu
In sveta
Antinikotinist Goethe
Goethe je imel precej različna razmerja do vsakdanjih strupov. V mladih letih, ko je študiral v Lipskem, a tudi pozneje, je zelo cenil pijačo, pivo in vino in si je obojega privoščil v dovolj izdatni meri. Pozneje je postal zmernejši, abstinent pa ni bil nikoli. Poleg tega je bil Goethe velik jedec in celo. kadar je malo jedel, je pojedel več nego povprečni človek. To je pač vsaj doprineslo k vzroku njegovih motenj v prebavilih. Zaradi teh neprijetnosti se je večkrat — vsaj mimogrede — moral odreči pijači.
Eckermann pripoveduje, da je Goethe nekoč svojim gostom pri večerji natočil vina, 6am pa je pil vodo iz Marijanskih Lažni. Kavo je užival večinoma z mlekom, vendar samo v majhnih količinah. V pogledu tobaka pa je bil dosleden antinikotinist. Nekoč je prejel kemik Runge od Goetheja škatlico kavnih zrn, katera rau je poslal neki Grk kot »nekaj izrednega..« Goethe je poslal kavo Rungeu s pismom: ... »To Vam lahko rabi p-i Vaših raziskovanjih.« Imel je prav. Ruinge je kmalu potem odkril v kavi kofein.
J. O. Curvvood
69
IVa nieii sveia
In v tistem trenutku se je divji Smith obrnil kakor vrtavka, da bi tudi z Grahamom izpregovoril svojo besedo.
John Graham je bil stal teh nekaj sekund, kakor da bi ga bila zadela kap, in krčevito stiskal dekle k sebi- Sta! je z.a njo, njeno telo ga je varovalo, njena glava je zakrivala njegovo srce. Med tem, ko se je divji Smith zavrtiil, je Graham izdrl zamokres, m v njegovem obrazu se je zabliskala peklenska zavest, da divji Sinith ne more streljati, ne da bi ubil dekle. Divji Smith ie videl, kako je Graham počasi in odločno vzdignil samokres, in mu kakor uklet zastrmei v zmagoslavni obraz. Samo ta obraz je videl. Od tega obraza do dekletovega je bilo utegnilo biti deset, morda tudi dvanajst centimetrov. Videl ie samo ta hudobni obraz — in iztezajočo se roko, kriveče se prste in črno ustje cevi, ki je merila na njegovo srce. In nato, v tej poslednji sekundi, se je zabliskal samokres divjega Smitha. in Grahamov hudc-bni obraz je bil zdajci kakor odpih-rtjen. Divji Smith — ne Mary — je zdaj zaprl oči. Ko jih je spet odprl, je videl Mary, kako se je sklanjala nad Alanovim truplom in jokala. Stari iskalec zlata je spoštljivo vzdignil samokres, iz katerega je bil sprožil zadnji strel, in pritisnil svoje tanke ustnice na vročo cev-
Nato je stopil k Alanu. Privzdignil mu je glavo, ki je ohlapno visela nizdol, med tem ko si je Mary zakrila obraz z rokami. V
muki svojega srca je molila k Bogu, naj tudi njo pokliče k sebi, zakaj Alan je bil mrtev in brez njega ni hotela živeti.
Proseče je iztegnila roke proti nebu. »Vrni mi ga,« je zašepetala. »vrni mi ga.«
Solze, ki so jo skelele v očeh, ji niso dale opaziti izpremembe, ki je mahoma izpreletela črte divjega Smitha; a njegov glas ji je zdajci udaril na uho, kakor iz daljne daljave. •
»Alana ni zadela svinčenka,« je rekel divji Smith. »Svinčenka je udarila v skalo, in odbit kos kamna mu je priletel prav med oči. Ni mrtev in tudi še ne bo tako kmalu umrl!«
Koliko tednov, mesecev, ali let je bilo minilo od tistega trenutka, ko ga je pred vilinjo votlino minila zavest, tega Alan ne bi mogel povedati. Vedel je le. da je dolgo, neizrekljivo dolgo plaval na belem, mehkem oblaku po širnem prostoru in zaman izkuša! dohiteti dekie s čudno znanim obrazom, ki je na drugem oblaku plavaio pred njim. In ta oblak se je mahoma raztrgal kakor velika ledena gruda, in dekle je strmoglavilo v neizmerno globino, nad katero sta bila plula v svojih oblačnih ladjah. In on je skočil za njo in padal mnogo sto let v brezdno, ki mu ni bilo dna. Potem je zasijala k njemu čudna svetloba — in lesket žarkov je bil okoli njega in zve-nenje cimbal in visokih, pojočih glasov. Nato se je pogreznil v dolgo spanje brez sanj. in ko je odprl oči, se je našel v postelji ir zagledal tik pred seboj obraz z bleščečimi se očmi, ki so ga napeto gledale skozi morje solz.
In glas, ki je prihajal iz tega obraza, je krotko, sladko in radostno zašepetal: »Alan!«
Poizkusil je iztegniti roke- Obraz se je približal in se nežno pritisnili k njegovemu obrazu. Mehke roke so ga objele, mehkejše ust-
nice so poljubljale njegova usta in njegove oči.
To je bilo peti dan po boju v soteski duhov. Šesti dan ie sedel v svoj: postelji pokoncu m sprejel obisk divjega Smitha; m nato so prišli Keok. Nawad!ook. Tatpan. Topkok in Wegaruk. njegova stara, dobra gospodinja Mary ga je le komaj za kak trenutek pustila samega. A Tauruka m Amuka TooHVa n; Vin: opazi' ie K^okino izpre-menieno vedenje in spoznal po njem. da sta njegova glavna pastirja mrtva Vendar se je pa bal izreči neposredno ^rašanie. zakaj bolj od vseh drugih je ljubil ta dva dobra tovariša, s katerima je bil tolikokrat hodil po tundrah.
Divji Smith mu je prvi vse natanko razpovedal — le boja pri votlini ni dosti omenjal, zakaj to je bilo Maryjina stvar.
»Graham je imel s seboj več ko trideset mož, in samo deset jih je ostalo živih.« je rekel stari iskalec zlata. »Šestnajst smo jih pokopali, sedmim ranjencem pa strežemo. Zdaj. ko je Graham mrtev, jih je neznansko strah, da jih ne bi predali sodiščem. Zavedajo se, da so brez Grahama in Rossianda izgubljeni-«
»A naši možje?« je s šibkim glasom vprašal Alan. »Kaj je z mojimi ljudmi?«
»Borili so se kakor vragi.«
«Da, vem. Ali —«
»V brzem pohodu so prišli z gora, niti ure niso počivali.«
»Saj veš, kaj mislim.«
»Ne mnogo, Alan- Sedem jih je ubitih — s Sokwenno vred.« Naštel je imena vseh padlih, a niti Tautuka niti Amuka Toolika ni bilo med njimi.
»In Tautuk?«
^ fi €1 !*
Madžarski Pecsi Vasuts Club v Ljubljani
Izredno neugodne vremenske razmere so onemogočale tudi največje želje naših vodilnih klubov, da pričnejo čimprej s tekmovanji v letošnji sezoni. In ko je nogometna sezona v Zagrebu in Beogradu že v polnem razmahu, se pri nas še vedno čaka na orve pomladanske tekme.
Zaradi tega je že sam sklep naših vodilnih klubov, da priredijo na vel:konočne prazrrke skupen nogometni program zelo pozdraviti.
Akoravno se je obema našima vodilnima kluboma nudila prilika, da zaposlita obe svoji prvi garnituri izven Ljubljane za ugodnejše pogoje, sta se vendar odločila^za r:7iko, da nudita naši športni publiki čim zanimivejši program. Tn to jima je uspelo 7 gostovanjem Pecs-i Vasuts Oluba, ki ran-7 ra med najboljšimi madžarskimi provin-cii°lnimi klubi.
Madžari bodo z ozirom m njihovo tipično icro našim najboljšim igralcem najkoristnejši izpit pred pričetkom letošnje prvenstvene sezone.
Razen tega vlada pri nas za nastope Ilirije in Primorja itak velik interes že zaradi samega antagonisfcičnega karakterja vsake njihove skupne prireditve.
Stalna neizvestnost o srečnejšem ali boljšem izidu bo tudi sedaj glavna privlačna sila te prireditve.
V jutrišnji številki bomo objavili postavo in zadnje rezultate gostov.
Gotovo je, da bosta oba naša kluba mobilizirala ob tej priliki svoje najboljše moči. kajti že naslednjo nedeljo jih pričakujejo osire in težke podsavezne lig'ne tekme.
Obe tekmi bosta odigrani na igrišču Ilirije. ki bo t to svrho posebno pripravljeno.
Mariborski medKlubski odbor LNP
(službeno). V nedeljo 27. in ponedeljek 28. t. m. se bodo vršile naslednje tekme: v nedeljo: ob 10. prijateljska tekma SK S vod ob a mlad. : SK Železničar mlad.; ob 14. predtekma; ob 15.30 mednarodna tekma SK Siidbahn (Gradec) : SK Rapid. V ponedeljek: ob 10. prijateljska tekma SK kapi d rez. : SK Svoboda rez.: ob 14. predtekma' ob 15.30 mednarodna tekma SK Siidbahn (Gradec) : SK Železničar. Službujoči odbornik v nedeljo g. Kemenv, v ponedeljek 2. Amon. V Murski Soboti bo v ponedeljek 28. t. m. ob 14.30 prvenstvena tekma SK Mura : SK Železničar rez. Službujoči odbornik g. Peterka. Tajnik I.
Mariborski smučarski klub. Ob priliki tekme v smuku na Ped za velikonočne praznike bo maševal ** Uletovi koči predsednik Aljaževega kluba 2 dr. Jehart. n sicer na velikonočno nedeljo in ponedeljek. — Visokoalpinski tečaj na Peri se je priče1 ter se ga udeležuje lepo število smučarjev, začetnikov ter izvežbanih. Naknaden vstop je vedno mogoč ter se sore-jemajo prija-ve v Uletovi koči. Tekma v smuku ie določena na velikonočni ponedeljek 28. t. m.: start ob 9 uri. Za tekmo so se prijavili najboljši smučarji iz vse države Zdravniško službo bo imel dr. Maks Žgur
Cross-countrv zr. prvenstvo mesta Maribor priredi dne 27 t. m. ob 11. SK Železnica'' Proia meri 7450 m Start in cilj na igrišču SK Rapida. Pravico do udeležbe imajo sarro verificirani atleti JLAS k' so člani mariborskih klubov Prijavni™ zna ša 10 Din za osebo Prijave sprf»iema do 26 t. cn Josip Fischer delavnica drž železnic na koroškem ko'odvoru Za zmagovalca <e razoisal SK Železničar prehodm pokal Pokal preide v frai:io last dotione-Ca. ki si ga pribori trikrat zaporedoma ali pa oetkrat v presledkih Drugo 'n tretja placram tekmovalci nrejmeio plsketp V časn' nosestnik n^kftla ie Franc Podnečan (SK Železničar). Tekmuje se po pravili1* JLAS
Mednarodni table tenis-turnir SASK
v Gradcu. Preteklo soboto in nedeljo se je vršil v Gradcu mednarodni table tenis-turnir SASK Turnirja so se udeležili po-le<i zelo močnih avstrijskih igralcev tudi član: SK Mure iz Murske Sobote, in to gdč. Cimpermaa in brata Nemec, ti so dosegli zelo ostri konkurenci nad vse čast ne rezultate Rezultati so bili: moški sing-le za Weberjev pokal: 1. Nemec Ludovik. 2 N emei Jan^z (oba SK Mura) 3. Kircn-ner (ASV Gradec) Brata Nemec sta pokazala }d! čno formo in sta nadkriljevala vse nasprotnike. Ženski single: 1 gdč Gro->sek ASV) 2 gdč. Cimperman (Mura) 3 S.ebeT (ASV) Prvakinja Voerske ie le s fežavo premagala našo državno pr-vnk njo Moški double: 1 brata Nem-c (Mura) 2 K>rchner-Stankovič ASV Mu ra) Mired-double: 1. >dČ Cimiperman-Ne-mec Janez. 2 Grossek dr Jentl (ASV) Domači igrale n'so bili kos dobro vngra-nemu paru Mure. Igralci SK Mure so pokazali izvrstno formo Po doseženih rezultatih lahko sklapamo, da imajo na tur-niriu za prvenstvo dravske banovine, ki se bo vršil dne 27. in 28. L m. v Murski .Soboti, najlepše izgilede.
Prvenstvo dravske banovine in mesta Ljubljane v table tenisu v Ljubljani. Na
tozadevno pojasnilo SK Mure smo prejeli v objavo naslednji dopis: Vsekakor je napravilo čude nvtis. da sta dva kluba istočasno razpisala prvenstvo dravske banovine v table tenisu, »Jutro« je najprej objavilo razpis SK Ilirije, pozneje pa še razpis SK Mure s pojasnilom SK Mure, da ima klub tozadevno dovoljenje saveza in da je delegat Mure na glavni skupščini JTTS predlagal, naj se prvenstvo banovine vrši v Murski Soboti. Prav do tu vse lepo. Znano nam je (čeprav SK Ilirija ni bila na skupščini navzoča), da skupščina ni nikdar odobrila oziroma sprejela predloga SK Mure glede spremembe kraja banovinskega prvenstva in ostane edino še zadnje, da 6e držimo pravil, ki striktno določajo (Pravilnik o odigravanju prvenstvenih utakmi-ca), da se ima prvenstvo vršiti v Ljubljani. Na podlagi tega določila pravilnika je Ilirija popolnoma pravilno razpisala banovin-sko prvenstvo v Ljubljani m ni zato iskala nikakega pooblastila, odnosno dovoljenja od strani saveza, ker ji tega tudi ni bilo treba. Neglede na to se nam zdi izključeno, da bi savez odobril, da se vrši prvenstvo v Murski Soboti, ker ne bo ga>zi! svojih pravil in ne bo izdajal takega odobre-nja, ne da bi preje vprašal za mnenje vse tri ljubljanske klube, člane saveza. Ker ima tudi SK Ilirija svojega člana v savez-nem odboru, kateremu so bili do sedaj vedno poslani savezni sklepi, posebno taki ki se tičejo naše banovine, in ni Ilirija dobila nikakega sporočila, da se prvenstvo ne vrši v Ljubljani, vztraja pri svojem razpisu in se bo torej prvenstvo Dravske banovine vršilo skupno z ljubljanskim dne 27. in 28 t. m. v Ljubljani. Table tenis sekcija SK Ilirije.
SK Ilirija. Danes popoldne ob pol 19. bo na igrišču trening za cross-country tekače. Sigurno naj pridejo Banovec, Ilovar, Marchiiotti. Osterman, Senčar Lado in Polde, Šporn, Tinta, Vrečko, Zuccatto, Lejka, Osvald. Prinesite seboj žepne baterije. Garderoba kurjena. Vsi in točno!
SK Ilirija (table-tenis). Dne 24. in 25. t. m. se bo vršil interni turnir. Pozivam gg. br. Griinfelda, Lokoviša, Dečrnana, Stcuparja. Djinovskija, Weissbacherja, Ži-šata, Paverja in Pečata. Izostanek se ne opraviči. Vsak naj prinese po eno »Thema« žogo.
ŽSK Hermes (kolesarska sekcija). Drevi ob 20. važen sestanek vseh kolesarjev v klubovem lokalu v vili Kovaoič. Kettijeva 7.
Vremensko poročilo z Mrzlega studenca. Temperatura —5 stop. C. Vreme jasno, menjajoče se oblačno, veter, seve-ro-vzhod. Snega novega, suh pršič, 15 cm. Smuka idealna. Obetajo se za praznike krasne snežne razmere. Daljše ture so: Mrzli studenec, Rudno poljo—Praprotnica Bohinj — Mrzli studenec — Bled — Mrzli studenec — Koprivnik — Nomenj. Sv. Janez — Bohinj, temp. + 2, vreme jasno, snega 30 cm. sneg prši<\ skakalnica in smuka idealna. Pohorie. temp. —4. vreme oblačno pomalem snežn, 5 cm novega snega pršiča Mariborska koča. Pohorje. Koča na Klopnem vrhu, isto temp. —6. vreme oblačno. Pohorje. Ribniška koča. temp. —4. vreme oblačno, pomalem sneži, 10 cm suhega pršiča. Izgledi /a velikonočne praznike so v Pohorju najboljši.
Izšla je četrta številka ^Sokola«, lista ju-
goslovenskega sokolskega orednjaštva. V uvodniku se spominja list 25ietnice prednja-škesa delovanja br Djoke Tliča. načelnika sokolske žnpp v Beogradu in načelnika So kola I istotam V dališem članku priobčuje br. Jeras potek saveznih smučarskih tekem v Bohinjski Bistrici. Položene =0 tudi okiee vseh tekmovalnih poti ter uradni rezultati. Vodnik jngoslovenske «okolske delegacije za s'ovanske smučarske tekme SSS v št^b-skem Plesu, br. Podgornik pa ie v sledečem članku popisal notek te sokolske prireditve Nadalinja raznravica ie posvečena snaženir telovadnic, poglaviu ki kaže marsikje svoje slahe «trani Nato so obiavliene vaje in navodila župe Ociiek za članske tekme za sokolske čete 19?3.. nakar sledi razpredelnica o raznih važnih pojavih v tehničnem svetu.
Postani in ostani
člatt Vodnikove družbe!
Svojo dolgo let obstoječo, dobro vpeljano, prodajalno
delikates in pivnico Djordjevič & Comp.
Beograd, Knežev spomenik 8
prodam takoj ali s 1. majem radi drugih poslov.	3709
DJOKA Ž. DJORDJEVIČ,
zakupnik Kolarca
9
Ali ste že naročnik o slovenske ilustrovane tedenske revije »Življenje in svet"?
adio
Izvleček iz programov
Četrtek 24 marca.
LJUBLJANA 12.15:: Plošče. — 12.45: Dnenve vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Vinarstvo. — 19: Poglavje iz vzgojeslovja. — 19.30: Obramba zaledja pred vojnimi strupi. — 20: Plošče. _ 20.30: Handelov oratoroij »Samson«.
Veliko
tovarniško
podjetje
IŠČE za svoje vrtnarstvo
vrtnarja
s specialnim poznavanjem po vrtnine in vzdr-žavanja parka. — Obširne ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Br. 756«. 3677
ŠMARJETNA GORA
pri Kranju
Najprikladnejša pomladanska izletna točka. 2e po dobri polurni hoji od postaje Kranj prispeš na vrh šmarjetne gore, od koder se nudi izletniku najlepši razgled po vsej Gorenjski. Gostilna je z najbo'jšo pijačo, gorkimi in mrzlimi jedili dobro preskrbljena.
Za mnogobrojni obisk se priporočata
Matko in Mara Ambrož
3831
Petek 25. marca.
LJUBLJANA 15.40: Uvod v prenos. — 16: \Vagner: sParsifalc. prenos iz gledališča v Zagrebu. _ 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.05: Radio-orkester. — 12.05: Pesmi. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Plošče. — ZAGREB 16: Prenos Wag-nerjevega >Parsifala« iz gledališča. — PRAGA 16: Koncert iz Brna. _ 17.05: Godalni kvintet. — 19.20: Kontrabas in klavir. — 20.40: Koncert na orgle. — 21.30: Klavirske skladbe. — BRNO 16: Pevski koncert. _ 17.05: Prenos iz Prage. — 19.20: Sonoate. — 20: Verdijev ^Requiem<. _ VARŠAVA
17.35: Cerkveni koncert. — 18.05: Orgle. _ 20.15: Nabožna glasba. — DUNAJ 18: Bachov »Pasion sv. Mateja«. — BERLIN 20.45: Nabožna glasba. — 22: Orgle. — 22.20: Tretie dejanje Wagnerjevega »parsifala«. — K6NIGSBERG 16: Pesmi. _ 17: Klavirske skladbe. — 18: Godba na pihala. — 20: Verdijev >ReQuiem«. — MOHLACKER 16.30: Beethovnov koncert — 18.30: Pa-sion sv. Mateja. — 22: Nabožna glasba. — BUDIMPEŠTA 17: Cerkveni koncert. — 18.45: Bachov »Pasion sv. Janeza«. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Koncert solistov.
J
I
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili našega do brega strica, gospoda
Ferda Križanca
na njegovi zadnji poti, ter vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev najprisrčnejša zahvala.
Najlepša hvala pa g. Bajdetu, plemenitemu prijatelju, za vse med boleznijo izkazane dobrote.
Bog plačaj!	3849
IVANKA PUSTOSLEMŠEK.
nečakinja.
•H71
Iščite pri Vašem čevljarju PAiiJVlfl-OKJVIA gumi podplate, ker so trpežnejši in cenejši kot usnje. Za črni in rujavi čevelj.
aitle drž* raz?, loterije
V. razred.
Dne 21. marca 1932 so bili izžrebani naslednji dobitki:
Din 5.000 št. 37.083, 65.387. Din 3.000 št. 13.063.
Din 2.000 št. 10.888, 37.020, 65.327.	_ „„.,..„
Din 1.000 št. 4.475. 5.950, 10.880, 13.039, 19.513, 19.539, 19.544, 31.112, 35.519 35.582, 37.049. 37.087. 37.097, 42.507. 42.583. 45.732, 45.770, 51.588, 52.243, 52 297 54 217 54.293 58.308. 58 352. 58.3*5, 62.203, 62.228, 65.339, 65.378, 69.436, 69^449 69.473, 73 324 80.245, 81.704, 84.482, 86.653, 86.662, 86.692, 86.697, 88.259, 88.297, 98.606, 98.662.
Za točnost stevuH zaradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo. Žrebanje se Bo vršilo vsaK dan do 25 marca Manjše dobitke bomo vedno objavljali naknadno Onim, Ki so oile srečke izžrebane za manjše dobitke bomo na željo srečke zamenjali za ne-lzžrebane da oodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke, to pa le, dokler bo kaj neizžrebanih sre<*k ki iib ie prav malo na razpolago.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z.. Ljubljana, Sv. Petra c. 19

Trajno ondulacijo
Lit 80 Dir f <alon« Hešik Ljubljana Šiška Mfdvr Jova 38. Odprto o-b nc-1-ljah.	51-24
VSEH VRST IZVRŠUJE
•Mastni pogrebni zavod
Občana Ljubljana
LJUBLJANA
Sv PETRA NASIP •
sa+Hi
od	■
Dr. Stanko Vurnik
kustos etnografskega muzeja
e dne 23. t. m. ob 2. uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere, zapustil dolino solz. Naj v miru počiva!
Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 24. marca 1932 b 5. uri popoldne iz mrtvašnice Zavetišča Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti.
V Ljubljani, dne 23. marca 1932.
'INKA, soproga — STANKO in MARJAN, otrok? MATEJ VURNIK. oče.
n *»
Cene malim oglasom
Ženitv• 1» dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Og/ssi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din i.—. Po Dn /.— za besedo te zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«. »Posest«. »Lokali«, »Sta novanja odda*, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslu-iek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za Šifro ali ea d a lan/e naslovu V s> ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pn oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po I Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase ie plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem t naročilom
Službo dobi
Kolesa
Ctasbila
Kupim
Krnim
Živali
Službe išče
Pohištvo
Stanovanje
Oblačila
Stanova njd
Dopisi
Obrt
Lokali
Soboodda
Franc Fujan
splošno krovstvo
Ljubljana, Galjevica št. 9
BG priporoča za v>;i v to stroko »padajoča dela. — Proračuni i.n popravilo sta rih streh.	£>->67-30
Gospodinje!
Obrnite depresiji hrbet! — Z malim zneskom zamorete pri nas mnogo kupiti na ugodne obroke. Nepogrešljive gospodinjske predmete. garniture namiznih prtov, krasna darila za veliko noč, jedilni pribor, nogavice, brisače, kavne servise ln drugo. Šapira, Dunajska ea*ta 36. 8955-6
Pošteno dekle
zelo marljivo, staro 39 let, šče službo kot pomoč gospodinji in k otroku. Na--lov: Iv. Vuenik, Senovo pri Rajhenburgu. 8953-2
Šafar
(nadviničar) soliden. ože-njen, z dobrimi spričevali, išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra«.	8947-2
Viničar
vešč vtoogradstva. sadjar stva to v^eo gospodarskih posloiv. dobi takoj mesto. Prednost imajo oženjem i odraslimi otroci. Ponulne z letnimi spričevali na naslov: Dr. Žiga Spitze,r. Za jrr?b. Kurelčeva uJica 3
8737-1
Za pirhe
ovratne rut«, fniu vezene po 55 Din, rob<"-ki svileni im batist vezeni. razni pred tiska ni prt: či, Breda robčki po 2 Din. Matek & Mikeš. Ljubi ja.na — po!ey hotela Štrukelj. S957-30
Gospodinja
naroči z dopisnico zaboj za premog, za smeti, vodne klopi. mize. stole itd. prt Albertu Cernetu, mizarju v Zg. Šiški, pri remizi, ki zna gospodinjam najbolj poceni in dobro postreči.
385/6-1J
IMA na zalogi vsakovrstne radioaparate proizvodov: Eu-mig, Kapsch, Radione itd.
IZVRŠIJE e'ektrične inštalacije za luč in pogon in popravila likalnikov ter drugih električnih aparatov.
ZALOGA električnih motorjev, števcev, žarnic, svetilnih teles in drugega materijala za električne napeljave, telefonov in zvoncev.	—
PRORAČUN na željo brezplačno. j:	-t. ~ 'S^H
za velikonočno ,.JUTRO"
Natakarico
poklicno, mlado in mteli gen trio išče boljši hotel v Srbiji. Znati mora hrvaško in nemško. Plača po d-v jrovoiru m sposobnosti, sta iv>vanje. hrana, kurjava in razsvetljava. Obširne po midbe s fotografijo na »Hotel Grand«, Negotin. Srbija.	8S19-1
2 osebna avtomobila in motor, kolo
vse v dobrem stanju naprodaj v Frančiškanski ul. št. 4, pritličje (skladišče).
89:3-10
Vsaka beseda 1 D:n. ta dajanje naslova ali 'Jt šifro pa 5 Din. f3!)
Čevlji na obroke
»Tempo«. Gledališka ulica 4 (nasprot.1 g! ed.Uišča). 114-6
Preklic
Podpisana obžalujem vse. kar sem neresničnega govorila o g Edvardu Petan, šoferju v Kočevju, in se mu zahvaljujem. da je odstopil od kazenskega pregona. Kočevje, dne 7. februarja 1932. — Štefanija Žagar, strojnikova žena in pos. t Kočevju. 8897-31
Mizarji
Najcenejše m najboljše suholepljene veaane plošče (Sperplatten) dobite na skladišču tovarne »Ukod«. Sušak-Ljubljana, Dunajska c. 31 dvorišče. Pošilja se na deželo v vsaki množi ai. Zahtevajte cenak. 129-6
že v soboto zjutraj,
sprejemamo samo še danes in jutri.
Motorno kolo
s prikolico, v dobrem stanju. z elektr. razsvetljavo KKtf) ccm. ugodno naprodaj za 10.(100 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek ■ Jutrac pod »Motorno kolo«.	8929-10
Perfektno kuharico
zanesljivo, pridno in po šteno. kot pomoč go-po-di nji od 7. ure zjutraj io večera, ali samo za d> ■poldne sprejme boljša dm-tira. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. Šfl'6-1
Dobro blago
Metlarno
dobro vpeljano, i vsem inventarjem prodam takoj pr. zelo nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku Jut.ra 8747-6
Hladna!
Cel večer seim m<vika.l tja v tisto ipeč, pa Vas nisem videl. — Pridite nocoj k »Sesti«« ob 9. uri. Čaka kapelnik.	8649-34
OBLASTNO DOVOLJENA RAZPRODAJA NA VELIKO
Opremljeno sobo
veliko, svetlo in cisto, s posebnim vhodom, parke tom in elektriko, v centru mesta oddam 6 1. aprilom stalnemu boljšemu gospodu Naslon pove oglas, oddelek »Jutra«.	8761-23
Starejšo
samostojno gospo ali go-»pi>dič!»o išče ravno tak yosp<d z malim sinčkom. Nnmško pisane ponudbe na <igla5. oddelek ».Jutra« pod šitro »Wirtschafteriffl«.
8895-1
7. 2 izložbama, sredi mesta oddam proti odknpnini Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	88S3-19
Vsaka beseda 1 Din ia dajanje naslova ai m šifro pa 5 Din. (37
za besedo. Ogla«! &o-cijalnega značaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova aH za šifro 3 Din, oziroma 5 Din.	(M)
Starinsko orožje
naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 8036-(
Telefon 2059
PREMOG suha drva
samoveznic, blaga za izdelavo istih, dodatkov itd. se vrši dnevno po jako ugodnih cenah, od prejšnje tvrdke »KRAVATA« družba z o. z. v Ljubljani, v lokalu Krojaška ulica 3 (Mestni trg). £695
Mlekarno
v prometnem kraju oddam zaradi preselitve. Dopise na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Mlekarna«.
802049
Tonko!
Vesel« praznike Ti želi Žane!
Vrtnarja
sprejmem takoj na deželo.
ponudbe z opisom dosedanjega službovanja in zahtevki na naslov, »Lesna« Ljubljana, poštni predal it. 314.	8896-1
3 nova kolesa
nemške znamke, naprodaj za vsako ceno na Miklošičevi cesti 7/III — vhod poleg slaščičarne. S958-11
Svetlo sobo
lepo opremljeno oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 8776-23
Vsaka beseda 1 Din: za lajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (16)
Vsaka beseda 1 Din j za da tanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (26)
POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5
Sostanovalca
sprejmem v lepo, zračno ln solnčno sobo, cvetni, s hrano po zmerni ceni. Cesta v Rožno dolino 40. pritličje destno.	8ŠSS-23
Kdor nadi prehrano plača za vsako besedo 1 Din; kdor išče prehrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova alii šifro 3 Din. oziroma 5 Din. (14) Tr^-ki	i
Cialvanizeria
sprejmemo takoj. Zahte-va mo brezhibno poliranje in •vsestransko prakso. Lutz. Ljubljana VII.	8847-1
Šoferji, pozor!
Družabnika s 25.000 Din iščem k malo rabljenemu tovornemu aivtomobilu in dobro vpeljanemu prevozništvu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Velik zaslužek«.
Kratek klavir
lobro ohranjen poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8083-26
Razpis
Središnji ured za osigura-nje radnika u Zagrebu
razpisao je ofert. licitaciji!
za gvoždjarske i eiektričar. radove
za zgradbti Okružnog Ure-da u Beogradu, koja ee s« držati, i to za gvoždjar-ske radove na dan 10. 3prila t. a za elektri-čarske na dan 20. aprila t. g. kod Grad.jevee Uprave u Bežigradu. Milorada Draškoviča ul. br. 9/1 — gde se inogu dobiti sve podloge i upute za oa-aj raspis.	8S78-37
Ugiasi trg. značaja po 1 Din beseda; za drt-janje naslova ali za šifro a Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7)
zadruge »Jugosport« r. z. z o. z. v Ljubljani
ki se bo vršil v četrtek, dne 31. marca 3932 ob 18. uri v posebni sobi gostilne »Pri Levu«, Gosposvetska cesta.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Dopolnilne volitve članov načelstva.
4.	Dopolnilne volitve članov nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Gl. § 28. pravil je občni zbor sklepčen, ako je zastopana ena tretjina "deležev. Ako pa ni toliko zastopanih, se vrši čez poj ure nov občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa veljavno brez obzira na število zastopanih deležev.	ODBOR.
Kletno sobo
krasno opremljeno ugod.no oddam zakoncema ali gospod« v Ei.nšpilerjovii ulica št. 33, Bežigrad. 8908-2-5
Gostilničarji
in restavraterji
Zelo ugodno prodam sko-rov nov večji gramofon, najmodernejše oblike, lep in močan g!as, s 30 plo-ščajni. Ponudbe na naslon Marijo Miklavčič, vila Erjavec, Stična.	8691-26
Dekle
ki zna pospra-in je vajeno sprejmem t-i k o j og'3siifm oddell
Otroka
boljših staršev vzamem v dobro oskrbo. Mleko v hiši. Naslov prve oglasni ■ iddelek »Jutra« v Ljub-1 ;ani.	80!iM4
Na obroke
lahko kupite kar potrebu jete skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani. Trgv«vski dom, Gregorčičeva ulica 27 (pri banski palači).	5139-7
Gospodično
sprejmem po nizki ceni na stanova«j!e in dobro domačo hraino. Na?lov v oglas, oddelku ».hitra«. 8903-1
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naskyva ali za šifro pa 5 Din. (20)
Brivskega
pomočnika
<)ji.-»ri ga dela m 3 ga nje s p : brvaki salon ulici 6.
Kovčeg-gramofon
prima. .poceni naprodaj na Miklošičevi ceeti 7/III — vhod poleg slaščičarne.
Ugodna prilika
za nakup!
Mlin in žaga v Sv. Petru
v Savinjski dolini, blirz-u državne ceste, s prvovrstno vodno močjo takoj naprodaj pod zelo ugodnimi pogoja. Pni mlinu, ki se nahaja v veliki enonadst.r. stanovanjski hiši, je žaga venecijanka v najboljšem sta.nju, gospodarsko poslopje in 2 orala kulturne zemlje. Na.slo<v v oglasnem oddelku »Jutra«. 8804-20
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (17)
Brezplačno
Vam pošljemo prvih osem-najst nadaljevanj pretresljivega ljubavnega romana
»Most vzdihov«
k! ga je napisal sloviti pisatelj Zevaco. Pišite na tuiravo »Družinskega tednika Romanam	8938-7
Opremljeno sobo
. po, z balkonom in elek-.rično razsvetljaTO takoj oddani 2 gospodoma na Poljanski &tjsti štev. 13/11 levo.	8926-23
Pečar
(OTenschlager) naj se takoj zglasi v Dekarni Požar -v Mostah.	8949-1
Trgovski iOi\ai
že mnogo let obsitoječ, na zelo prometnem kraju oddam v najem. Stanovanje v hiši. Ponudbe na oglas. o«Idelek ».Jmtra-« i»od šifro »Do'l>ec promet«. S99i3-<1!7
Vsaka beseda ! Din: za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (27)
Mladega šoferja
mehanika sprejme takoj ■tvrdka Ivan Jelačin. Ljubljana, Emonska cesta 2.
Opremljeno sobo
s posebnim vthodnm oild:im Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	8960-Ž3
SAMOPRODAJO
stroke: pijač alkoholnih in brezalkoholnih, življenjskih potrebščin in droge
prevzame že dolgo let odlično vpeljana solventna tvrdka z odgovarjajočimi skladiščnimi prostori kakor tudi z organizacijo za prodajo in dostavo z avtomobilom. — Prvovrstne reference. — Dopise nasloviti na Jugoslovensko Rudolf Mosse a. d. Beograd pošt pretinac 409 pod »Sistematski rad 138«.
Jahalnega konja
kupi Matko Maretič, Ljubljana, Gospoevetska e. 5 8S56-27
Preso za seno
in večje količine sena ter slame kupujem, dostavljeno v Ljubljano (Bežigrad) Ponudbe na naslov: Kir-biseh, Celje.	8942-7
Opremljeno sobo
ever*t. s hrano oddam s 1. aprilom blizu policije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« ~	«9V)-2f
Enodružinsko hišo
7. vrtom kupim takoj. Natančne ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »91i)«.	S&10-20
Vsaka beseda 1 Di:i za dajanje rta »lova ali za šifro r>a 5 Din. (831
Zgubljen zajček
Kdor ga j« dobil se naproša, da ga proti nagradi vrne v Hrenovi ulic-i 16.
8901-28
Beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo vnstrukcije, plačajo vsako besedo .">0 par; za šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4)
Kanadske orehe
ter semena dr upih gozdnih in lepotičnih dreves nudi »Šuma«. Ljubljana, Dvora-kova ulica 3.	891S-33
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro pa 3 Din. (6)
Bel pes s črno liso
-e je izgubil. Proti nagradi ga je oddati Cesta na Rožnik 41.	8017-27
Vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (23-a)
CAMERMKOVA šoferska šola
Ljubljana. Dunajska c. 36. Prvg oblastveno koncesijo m rana. Prospekt lo iasv>nj — pišite panji 0 6 e n c e ■prejema vsak ta«. 251
iki beseda 1 Dtn. ta dajanje naslova alt i* ?;fro oa 5 Din. C35N.
Prazno sooo
s po«-bnim vhodom, v Si ški išče gospodična s 1 aprilom. Ponud.be na ogl oddelek »Jutra« pod šifrt »Svetla«.	8830-23/:
Lovski pes
(nemSki kratkodlakar) z »namko 4&S, z rano na zadnjem luv-em stegnu, ru-:ave barve (tigrast.) se je izgubil. Proti nagradi ga ■e oddati na nasiov: Ing. Hainno Luck.mainn, Ljubljana, Kario^aka cesta 18.
8915-S7
Telef. št
Vsakovrstno zlato
Kupuje ik> najvišjih »enah
CERNE — juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica
Vegova ulica šfev. S
nudi prvovrstna dalmatinska in štajerska vina liter c ^ 9 Din naprej. — Pletene butiljke, 2 litra, svetovno zna: : »Pelješac« Din 28 — pletene butiljke, 1 liter, svetovE i znani »Pelješac« Din 15.	384 t
Vsaka beseda 1 Din; za lajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (15)
Dežnikarsko obrt
uvedeno, z lepo urejeno trgovino t dobrim prometom, v strogem centru večjega provincijalnega mesta ugodno prodam z vsem inventarjem, delavnico in trgovino. Na željo kupca tudi izdelano blago. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stev. 33496«.
8740-6
Tvrdka
Iv. Schumi
Dolenjska cesta, nudi lepa suha drva in prvovrsten premog
Javorjeve deske
bele in &uhe, debele od 2 do 10 cm, kupim takoj. Poinudbe z navedbo cene na naslov: Milan Horvat, Jesenice, Cerkvena ul. 4.
8S76-15
Sobico
iščem, ali gr tiri kot sostanovalec k miime.mu gospodu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifre »1:50«'.	8875-23/a
Vsaka beseda 50 par; za dajenje nasilova ali zs šifro pa 3 Din. (2)
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa o Din. (12)
Šoier in mesarski pomočnik
i večletno prakso, želi s 1. aprilom nameščenje — po možnosti v obeh navedenih poslih. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
8SS1-2
Vsaka besela 1 Din -a lajanje aaslons al'
ta šifro r» ■> Din. (29
Opremljeno sobo
separirano — s posebnim vhodom s stopnjic, ne vezano, išče starejši gospod Ponudbe pod značko «Pri tramvaju« na oglasni od delek »Jutra«. 8851-23/a
Brezplačno
na poskušnjo pošljemo vsakomur prvovrsten »Rataoo« nožič za britje. Posebne reklamne cene za preprodajalce. Pisati na nasiov: »King«, Beograd. Rtanjska br. 3.	8930-6
Svetlo spalnico |
dobro ohranjeno prodam. I Naslov v oglasnem oddelku 1 »Jutra«.	88S4-12
Najboljši liker za želodec je
Potrta neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da mi je umrla moja ljubljena mama, gospa
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslona ali ia šifro pa 5 Din. (2il)
Mizarji!
Kdo-r misli kupiti priročen in praktičen stroj, naj »biš&e l« tvrdko Peter Angelo, Ljubljana. Dvora sova 6 (Gospodarska zve-..a). — Zahtevajte ponudbo ib brezplačen obisk inže njerja.	129-29
Pohištvo
za eno sobo pocetni prodam Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	8899-12
Enosob. stanovanje
podpritlično. s pritnkiinami oddam v Zeleni jami — Prešernova ulica štev. 24. Vprašati v Pohlinovi ulici št. 2.	8777-21
Dekle
pridno in pošteno, želi nameščanje kot sobarica ali dnkle za vse. Vajena je tudi kuhe. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Št. 4,15«.	8900-2
Trgovsko opravo
za modno trgovino, kompletno ali posamezen prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8S85-6
Vsaka beseda 1 Di.n za dajanj« naslova al za šifro im 5 Din. (IS
ki krepi in zdravi
Pogreb nepozabne mi pokojnice bo v četrtek, dne 24. marca 1932 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti. Kralja Petra cesta 22, na mestno pokopališče na Jesenicah.
Jesenice, dne 23. marca 1932.	3846
ŠTEFI LUIN in SORODNIKI.
ŽELODEC
Kupim stroj
za izdelavo cementnih dvo-zareznih strešnikov, malo rabljen in dobro ohranjen Ponudbe z navedbo cene in število modelov na naslov: Janko Erjavec, Stična, kolodvor.	8890-29
Stanovanje
sobe, kuhinje in vrt dam na Klančku št. Moste.	S
Vino čez ulico
Beli haložan liteir	7 Din
cviček	„	9	„
črno dalmat.	,,	9	,,
rizling	„	9	„
rdeč burgunder	„	13	„
muškat silvanec ,,	13	,,
Ia sadjevec	„	4	„
praško šunko
razno salamo, sir, konzerve, sardine, slive, rozine, razno žganje, likerje in desert. vina ima najceneje S. J. J e r a j v Ljubljani.
Sv. Petra cesta štev. 38.
oai."
Trg. oglasi po 1 Dn beseda; za dajanje naslova ali za šifro o Dir Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; ia dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13)
edini proizvajalec LOVKO SEBENIK Ljubljana VII.
tdgar Rice BurroughS:
Tarzan, kralf Aiuml
Stanovanje
v I. nadstropju oddam za tr/) Dn v Šp. Šiški, Vodovodna cesta štev. 73.
8S60-21
Nov motor
še nerabljen, 6 HP. ki porabi 2 1 bencina na 100 km z Boschovo elektr. razsvetljavo prodani za Din 14.250. Janko Erjavec, trgovina dvokoles in motorjem, Stična.	8892-29
Damske plašče
za pomlad nudi že od 195 Din. otroške pa od 120 Din naprej F. I. Goričar. Ljubljana. Sv. Petra C. 29 poseben oddelek za damsko konfekcijo. 7900-13
Lepo stanovanje
3 s-ob, kuhinje in pritiiklin oddam za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
€leiiftF naj ostane doma!
Rjava suknja
moška, popolnoma nova poceni naprodaj. Poizve se pri g. Maliču, Ljubljana, Slomškova ulica št. 1/I1I riesno.	S922-13
Šivalni stroj
popolnoma nov za 1300 Din naprodaj na Miklošičevi cesti 7'III, vhod poleg slaščičarne. tS59-29
Vsaka beseda 2 Din: za dajanj« naslova ali šifre pa 5 Din. (24)
Vsaka beseda 50 pa.r; za dajanj« naslova aH za Šifro 3 Din. (21-a)
Zaradi trpežnosti, elegance m nizke cene je naš čevelj ne-nadkriljiv domač izdelek.
Odklanjajte tuje ceneno blago, ki žuli Vaše noge, še bolj pa Vaše žepe.	3705
PRODAJALNA
Stanovanje
4—5 sob, komfortno, v centru, iščem za L avgust. Ponudbe na ogl. oddelek »Jut.ra« r>od »Moderno«.
»la
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali sa šifro Da 5 Din. (19)
Gostilno
oddamo na račun ali v \ najem samo kavcije zmož- | tlim reflekta.ntom na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Osebna pravk"-. 8817-19
Vs»ka be-seda 50 par: za dajanje naslov« ali za šifro 3 Din. (23)
Sostanovalko
sprejmem takoj. Nudim ji ugodno zelo dobro hran« ter vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8855-23
Trgovina
modnega blaga, sredi mesta naprodaj t zalogo »li brez. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bodočnost«.	8751-19