Ssa plačana v gotovini DELAVSKA ENOTNOST 'Glasilo sindikatov Slovenije • štev. 22. • 28. maja 1954 • leto xiii. • cena 10 din PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SES OB KONGRESU ..SVOBOD VnclriiidcttnsMlidiiištcf $0 sc vedno vzgajal! revolucionarji _ 'Osloj, naša misel, vsaj za Ire-n"tek postoj! * prihodnjih dneh bodo o Ce-^ Zavihrali rdeči delavski pra-e°ri kongresu naših >Sooboat v e°zdrav. Na tisoče nesebičnih de-a°skih src, ki ljubeče plemeni- det praktično zavrgle krilatico, ki so jo hoteli vsiliti kot vodilno načelo prosvetnemu delovanju posamezni malomeščani, češ da so revolucionarne delavske in partizanske pesmi in druge kulturne stvaritve preživele, nesodobne. V Kongres so prišli pozdravit tudi pionirji če°t t's°čeTa drobna, vsakdanja, | in ° U^ruiai°^a’ v pozne večere] 0 Ure oddiha pomaknjena pro- | j.fna prizadevanja, da iz njih človeška toplina, ta zibel to-in 1 ,n pomembnih početij dejanj, bo širom po naši doti /nfli prisluhnilo skromno, s / 0 neizmerno življenjsko zavze- j njim, ki so jih poslale' ‘ obodet iz svojih vrst na ta ^embm delavsko prosvetni t >Svobodalu so te kulturne ustvaritve oživele in z njimi je oživelo', sto in stotine želja po kulturnih j stvaritvah, ki bi v njih dihal] revolucionarni duh našega časa, ! silni ustvarjalni elan naših ljudi, | ki je sposoben prebroditi in pre-boleli tisočere naših bolečin, ker j oe, kaj hoče in ker ve, da gre za j našo usodo. Prav zaradi delavskega vzduš- j ja, ki je zavladalo v mnogih ^Svobodah«, so delavci začeli ta | društva vse bolj pojmovati kot svoja, kot tista, ki je njih obstoj, delovanje, napredek in hotenje odvisen od delovanja samih članov. Tako pa je delovaJije teh »Svobod« krenilo v smeri, ki jo je tovariš Kardelj na kongresu komunistov Slovenije takole začrtal: »Po mojem mnenju napravi človek prvi korak h kulturi, kadar sam kar koli prispeva h kulturnemu ustvarjanju; s prvo pesmijo, ki jo zapoje v zboru, s prvimi javnimi besedami, ki jih izreče na javnem sestanku, s prvo afirmacijo, ki jo kot človek doseže v sistemu družbenega upravljanja.« Kali takega dela v naših »Svobodah« ne manjka! Koliko ljudi je v krogu svojih delavskih tovarišev zapelo v »Svobodah« spo-jo prvo delavsko pesem, ki so se je morda tedne in tedne učili, koliko jih je prvič izreklo v tem krogu svojo samostojno misel, morda tedne in tedne tuhtnno in oblikovano. In prav po tem na videz čisto neznatnem, skoraj neopaznem koraku, ki pa je za vsakogar, kdor ga napravi, veliko doživetje, marsikdo odločneje, tvorno poseže v družbeno dogajanje. Ob takih življenjsko odločilnih korakih pa vsakdo potrebuje skrbnega vodnika in učitelja, kajti prvi korak h kulturi je tesno povezan tudi s prvimi koraki v zavestno presojo družbenega dogajanja. Zato seveda ni vseeno, katera je tista pesem, ki jo nekdo v zboru prvo zapoje, o čem je govora na javnem sestanku, ko nekdo pove svojo prvo misel. Prosvetljevanje namreč ni samo sebi namen: ono oblikuje človeka! Ni pa vseeno, kakšno duhovno podobo mu kleše, kajti delavcu pristoja samo delavska duhovna podoba, delavec mora nositi v sebi revolucionarnega duha, ker je to tisto, kar ga dela tvornega, družbeno močnega, naprednega. To je tisto, kar delavski rod potrebuje, ko vzame usodo svoje domovine in svojega rodu o lastne roke. To je tisto, kar so »Svobode« oživele v našem prosvetnem de- lovanju — to se pravi revolucionarni duh. Vsled tega pa tudi tradicije »Svobod« ne morejo biti tisto, kar bi »Svobode« lahko vleklo nazaj o preteklost, ampak jih prav te tradicije ženejo o naše današnje dogajanje in v naš jutrišnji dan, ker je to smisel revolucionarnega duha, ki so ga »Svobode« krepko oživele v našem prosvetnem delovanju. Kako globoko so že pognale »Svobode« svoje korenine o naše družbeno življenje, kako na široko so zgrnile okrog sebe naš delavski rod in kako kleno so izklesale svojo podobo revolucionarnih prosvetnih organizacij — o tem bodo delavci spregovorili na kongresu v Celju. Za nas je važno, da so »Svobode« krenile v tej smeri in da o njih živi hotenje v tej smeri krepko napredovati. Zato bomo kongresu »Svobod« tenko prisluhnili in z njegovimi napotili zvesto prepojili svoje delo, da bodo njega plodovi še večji, še obilnejši, saj gre za nas, za naše plemenito revolucionarno, ustvarjalno početje. »Svobodam« zato ob njihovem kongresu pošiljamo iskren delavski pozdrav! Tovariš Miha Marinko je spet izvoljen za sekretarja CK Zveze komunistov Slovenije Tone Čufar: Mi, proletarska mladina (Cllomek iz pesmi, objavljene 1931. leta v delavskem kulturnem mesečniku »Svoboda«) Mnogo popada jih v mrzle grobove, na tisoče mladih izkrvavi, a nas je milijone in kakor granit so naše moči; nič ne raztrga sile plamteče, kvišku se pnemo, soncu v objeme, iz dna hrepenimo, v jasnost stremimo in pričamo z ognjem razpaljenih src, da je nas samih sončna vedrina, da smo mi seme lepših svetov, mi, proletarska mladina ... M PRAVI POTI! Po III. kongresu Zveze komunistov Slovenije Z nestrpnostjo im polni pozornosti smo sledili tretjemu kongresu Zveze komun: isto v Slovenije. Kako tudi ne! Saj so naši najboljši, najzrelejši in najpožrtvo-valnejši tovariši razpravljali o svojem delu, ocenili prehojeno pot in sedanji položaj ter si postavili nove jasne cilje socialistične graditve. In kakor koli je bil kongres povsem delovnega značaja, so njegovi plodovi pravo zmagoslav- je in manifestacija socialistične misli. Še in ponovno bomo segali v to bogato zakladnico misli in napotil, ki nam bodo vodnik kot vse doslej na poti napredka. Ni mogoče v kratko odmerjenih vrsticah im besedah povedati vsega, kar je obravnaval kongres. Kajti posegel je v vsa področja našega življenja. Ni dajal nobenih »direktiv«, niti »predpisov« darstvo, kulturno alf socialno življenje. »Dal je le napotila komunistom, vsem borcem za socialistične odnose, kaj im kako naj delajo kot borci za take odnose v naši družbeni stvarnosti, oprti na sistem družbenega samoupravljanja, kako naj kot zavedni borci za socializem dvigajo množice in kako naj jih usposabljajo, da bodo preko mehanizma družbenega samoupravljanja same sebe . ^ašim prosvetnim prizadev daje bistven pečat dvo, ^tnbnih spoznanj: ,D°. da je naša bodočnost oi °d našega tvornega dela i j n.°’ da so plodovi našega vsa) l;liKC^a dela odvisni od teg iti ° Si. znarr}o širiti svoja obzorj sPosobnosti. Vse namre ,l rB^‘ ‘meH’ tako gmotni duhovnih dobrin, si morarr pri,1’•/ so°jim lastnim delom m Dih0, Čim več bi radi napn ljub P>n- Deč *n boljše ter z več) lji0 ^ijo, zavzetostjo in iznaji *e-r Pre^es^° bidi s st Povedjo moramo delati. . lltui aiuu UUlclll. °b (j° ie hdi zakon revolucij reJ^ se preskušajo resniči ’£cJonarne sile, kajti san zar’e 1 s° sposobne ustvarjati, Pf^jJ^oincionarne, so zares n mi delavsko gibanje z vt 'm strni' . '"'•"'V * u n0 n doti organizacijami je vl ljubih nedrih vzgajalo ta jim n.s!Tlele> borbene, tvorne. Preči,)nal nf. zn°ia ne žuljev brin 1 noci’ ne žrtvovanih c delal, ?a bi osrečili na 7S*° skupnost. sveča'*1 p^ernenitim smotrom p iSDnl°JD0ie delovanje tudi na one 0C!e<' ^ lem smislu so vpr V,zP°ZIDe?e Pra°e, plodne, c in jjr Prosvetne tradicije pri r ,,1ešČ3.12?Pn težnjam. Cern se kažejo te tradicij rini nanske ^Svobode« so v i ProsoetZerODr prinesle ° osprec stoaritZ , de)avnosti kultur ,Je ° njih ponazorj k. nČ rod-njegovo žit je in b nip« zuje h Pia. /'f?Da. čustvovanja in ... l!ladal j j,C ?. tpb- društvih 'tosko ozt-ki Pravo dusje. S tem so »Soo gradile in se borile za socialistične odnose« (Kardelj). Kongres je dal bogata napotila nam vsem, ki delamo v delavskih in drugih organizacijah. Teh napotil se bomo posluževali z vsem svojim srcem, kajti vsa preteklost in sedanjost so nam en sam dokaz pravilnosti poti, po kateri nas je vodila in nas vodi naša Zveza komunistov. Le ob podpori, pomoči in pod vodstvom komunistov, si utiramo pota napredka, bogatimo zakladnico znanstvenega socializma in ga praktično ustvarjamo. V osredje vsega našega življenja je stopil delovni človek, ves delavski razred, ki sam upravlja, gradi in odloča o svoji srečnejši bodočnosti. Socialistična demokratična načela postajajo stvarnost v delavskem in družbenem samoupravljanju. »Celotno gospodarsko življenje se razcveta. Dviga se produktivnost dela, krepi se tempo razvoja vseh produktivnih sil v naši deželi. Stojimo na začetku širokega kulturnega razcveta in hitrejših uspehov v reševanju cele vrste družbenih vprašanj, ki so bila doslej zapostavljena. V glavah naših delovnih ljudi se je globoko usidrala zavest, da so oni sami gospodarji te dežele in svojih proizvajalnih sil, svojih gospodarskih materialnih sredstev. Milijoni ljudi danes gospodarijo v tej deželi, ne pa samo peščica nekaterih, ki bi imeli monopol« (Kardelj). Na pravi poti smo — zato smelo naprej! NE »SODELOVANJE«, MARVEČ DRUŽBENI VPLIV NA ORGANE DELAVSKEGA UPRAVLJANJA Prao nobene potrebe ni, da bi morala delavski svet ali upravni odbor »uradno* obveščati sindi-kaj so sklenili, saj so oboji: iv a občnih zborih je bilo po- nov upravljanja s teh stališč, bdi sindikat in organi delavskega VZGOJITELJEVO POSLANSTVO SE NE NEHA V ŠOLI »Brez dvoma ima danes šola vzgojnem pogledu veliko večji P°' men od družine. Kako se bodru-Občni zbor mariborskega sin- Pogosto primerjajo pedagogi žina razvijala, ni važno. Jasno pa dihalnega sveta, ki je bil zelo šolo s proizvodnimi organizacija- je, da je njena sedanja oblika za- že imajo svoje samo- starela...« Ne bi se spuščali o ugibanji gosto govora o dobrem in slabem nad tem, da se spoštujejo socia- upravljanja o kolektivu in njemu Ploden- ie 2a naml- Iz razprave je mi, ki že imajo svoje »sodelovanju* sindikata z delav- listična moralna načela in pod- odgovorni za svoie delo Če bo lzZDenel° zadovoljstvo, da naši upravljanje. Toda o samoupravi skim svetom podjetja ali uprav- pira rast socialističnih družbenih sindikatu uspelo prepričati delov sindikati prednjačijo in kažejo so le člani, kolektiva, ki upošte- nirn odborom družbene ustanove, odnosov. Seveda bi bilo napak, če L >)ot marsikaterim zamejskim or- vajo gospodarske in politične či- Nekateri so se pohvalili, kako pri bi mislili, da je sindikat le ne- za katere se nn vavve^a Šanizacijam. Občni zbor je tudi nitelje, ki vplivajo na rentabil- njih sindikat dobro »pomaga* de- kakšen »varnostni ventil, ki za- m, u i , ’ pokazal pot, ki jo morajo sindi- nost podjetja in opravičujejo nje lanskim organom upravljanja, ali piska, čim je kaj narobe*. To je uPoste™tl bati še prehoditi. -----—- ----------------------- pa so grajali tiste sindikalne od- le del njegovih opravil. Drugi pa 1 1 C aVS e^a uPrau la~ ifonilni rlisl-iit kako se bo družina o bodoče razvijala. To je odvisno od razvoja družbenih proizvajalnih sil. Cim bolj bo žena-mati osvobojena ga- goo obstoj. Zato vidim o reorga- spodinjskih opravkov, čim bol} hok; »...u.ivoh.c uu- u^iauu. iv/ugt [»a ■ p.• i'V t 4 . u xi Številni diskutanti so govorili nizaciji šolstva edino možnost, da bo izobražena in strokovno uspo bornike, ki jim ne pomagajo. Ne- je, da vzbudi in strne delovni ko- ( torel preko elanov 0 delavskem samoupravljanju, prav strokovnjak, to je pedagog, kje so ustanovili še posebno ko- lektio za skupno stvar, za katero ,. . wavPlma na organe uprav- /ye£a tovarišica pa se je dotak- stopi skozi široko odprta vrata o misijo v sindikatu, katere opra- se je odločil delavski svet, da jo lJanla’ne Pa neposredno s svojim nj[a p0i0y;lja žene, delavke-ma- življenje, da aktivno sodeluje v vek je samo o tem, da »pomaga* z voljo in prepričanjem opravi Precistavnilcom v organih uprav- ior.„ ,v, -/p/cr,r,;;i, v. , 1 . t'____________________J • • hania. V tem i —j - ... . . organih uprav- /ere in vzgojiteljice svojih otrok: rasti gospodarstva, predlaga žio- delavskemu svetu, išče pota, kako Ker je organe upravljanja iz- i]an)a- * lem je njegova »pomoč* ([a zaposleni materi primanjkuje Ijenjske predmetnike in žioljenj-bi se delavski svet in upravni volil delovni kolektiv in ti v nje- [n ^sodelovanje*, če hočete tako odbor bolj povezala z delovnim govem imenu upravljajo podjetje ^rnenova}}v prizadevanja sindikata kolektivom in kako bi seznanjala m ker je sindikat organizacija za Razčiščevanje gospodarskih in članstvo s sklepi delavskih orga- kolektiva, potem je naloga sindi- socialnih vprašanj z razrednih sorod upravljanja. kata, da pomaga kolektivu raz- cialističnih zrelišč v kolektivu, z* i,, , cišcevati nejasna vprašanja go- Gre torej za družbeni vvliv. Čeprav smo se o oseh teh stoa- spodarjenja in da pridobiva de- ne pa za nekakšno neposredno reh ze dostikrat pogovarjali in ne looni kolektiv ™ „ „„ J „“ITJ, neposreunu kabale j^ Z Z^fZ^ia^t^udUa včasih potrebna — ni pa bistvena. DANES STOJE STVARI DRUGAČE povedati, ne bo odveč, če si še dikat odločil, enkrat prikličemo v spomin nekatere misli in si razložimo, o čem je to »sodelovanje* in ta »pomoč* sindikata organom delavskega upravljan ja. No, danes je že več ali manj Nek delegat na občnem zboru slijo drugače, se jim bo samo ote-vsakomur jasno, da si tega so- ljubljanskega sindikalnega sveta palo, ko bodo številke pokazale, delovanja in pomoči ne predstav- je med drugim tudi tole povedal: da si ne morejo izplačati toliko, Ijamo tako, da bi pošiljali pred- »Dogodilo se je pri nas, da je kolikor bi si lahko, če bi osi druž-sednika ali tajnika na sejo uprav- nekdo opazil, da nekaj delavcev no prijeli za delo. nega odbora ali delavskega sveta, med delom spi. To je povedal na- Ce stvari tako stoje, potem je kjer naj bi »zastopal* sindikat in prej in so seveda tiste trdo pri- {udi s tožarjenjem drugače. Grdo koristi sindikalno organiziranih jeli. Predsednik sindikalne po- ie i,L vsak delavec obsoja takega, članov. Ta doba je za nami. Spo- družnice pa se je zaradi tega moč- ki leta k mojstru za vsako ma-znali smo namreč, da se sindikat no razburil in zgražal, češ, kako lenkost in »špiclja* po delavnici, ob takem delu ne more prao uve- more kdo biti tak, da gre tožit Takih ljudi tudi danes ne trpi-Ijaviti in končno tudi mnenje svojega tovariša. Da to ni tovori- m°. Če nas hoče danes nekdo iz-predsednika ali tajnika sindikata ško. niti delavsko, je dejal...« koriščati,^ takrat pa tudi mi ne ali pa posameznega sindikalnega Kaj pravite vi k temu? Kdo bomo držali jezika za zobmi. Ni ■’ " ‘ *- ' " ima prao: tisti, ki je šel tožit ali sindikalni odbornik? Pogovorimo se o treh stvareh: o tožarjenju, lenarjenju med de- odbornika še ni mnenje in stališče sindikata. Saj ne more sindikalni odbornik kar sam zavzeti stališča do vprašanja, o katerem je morda prvič slišal. Če ga, je to le njegovo osebno mnenje, ne pa stališče organizacije. Ob takih prilikah, ko prisostvuje sindikat ni 1'-—J'' —1---------------- na družbenega organa v imenu organizacije in sklepajo z njegovo vednostjo in njegovim pristankom, je s tem že tečeno, da se sindikalna organizacija o celoti strinja s sprejetimi sklepi. In kaj, če je sklep napačen, škodljiv, če ni v skladu s socialističnimi načeli? Sindikat si je zaprl možnost, da bi zavzel svoje stališče, skratka, da bi zastopal svojo določeno politiko. Zato smo proti takemu hačinu »sodelovanja* sindikatov z organi delavskega upravljanja in drugimi družbenimi organi. No, naj povem primer, ki morda ni najbolj posrečeno izbran, ki pa vseeno vsaj malo osvetli to zadevo. V upravnem odboru neke ustanove je tudi predstavnik sindi Kolektiv RUDNIKA ZABUKOVCA >c pozdrave in želi mnogo uspehov. vedno treba takoj teči o pisarno ali na upravni odbor, čeprav morajo ti vedeti, kaj se o tovarni t«, f/ _ dogaja. Najprej uredimo stvari časa sa sindikalno in društveno iom fri ^o Teni sindikalnem pred- sami- Takim tičfm Povejmo, kar življenje je dejala sedniku' llm Sre, in to kar takoj. Če ga Tehnika je o relativno krat- 7V,, . T7. najdeš, da spi med delom, mu jih kem času preobrazila proizood- I ozarjenje je grda rec. Včasih, kar povej, da si bo drugič pr e- njo. Ta preobrazba je močno opli- odbornik seji delavskega orga- kruh, smo takega, ki jfuržaril Preden bi se spet spozabil, vala tudi na družino. Še pred upravljanji ali katerega koli prezirali, se *a*ar- ZA 1^* sobljena, toliko večja bo njena enakopravnost z možem. V se pa seveda ne bo brez posledic za njune medsebojne odnose. Nedvomno je res, da je vphv družine na vzgojo otroka zete velik, če ne že odločilen. Saj z‘°l otrok, če vzamemo le količinsko, samo po štiri ure na dan o šoli, Le ta čas vpliva šola v'/.g'>!n° nanj, ves ostali čas pa prebi]e otrok o družini in okolju, ki J° obdaja. Če so vplivi družine ll} okolja, v katerem otrok žiDi, usmerjeni o istem praven kot Vrl' zadevanja vzgojitelja o šoli, P°' tem je vzgojiteljevo delo lahko in rodi obilnejše plodove. Druga-, če pa je, če si vzgoji, katero dobi otrok v šoli in domača vzgoja * vsemi škodljivimi vplivi okolji’ nasprotujeta. Tedaj je delo vzgojitelja težko in zelo naporno, ce hoče doseči, da bo vpliv šole provladni na oblikovanje otrokovo miselnosti in njegovega značaja-Prav zato ni dolžnost šolskega vzgojitelja, da le »življenjsko* razlaga učne predmete, marveč je- njegovo poslanstvo mnogo širše: odločilno mora vplivati na okolje, ki otroka obdaja, to okolje preusmerjati in se truditi, da vsaj prepreči njegovo škodljiv0 delovanje na otrokovo vzgojo. J0 pa se pravi, da je treba vzgajati tudi starše, da se kaže vzgojitelju, uveljaviti v družbi in ustvarjati prezirali, se ga ogibali kot g ar jeve ovce in mu grenili vsako uro, ko je delal z nami o isti delavnici. »Žrli* smo ga toliko časa, da je navsezadnje ‘ vse skupaj sam sestanku oprali, zlasti če gre za vala, kuhala in skrbela za celot-oečjo reč, da ga bo sram pred no gospodinjstvo ter po svoje tovariši, ker se je pregrešil. Naj vzgajala otroke. Menim, da ni več n«; „„ „„„ ^ daieč čas, ko bo žena le dokon- Pozdravljamo II. kongres „SVOBOO“ in želimo še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu Društvo upokojencev LRS - Celje vsi vedo, da se tako ne sme delati in da imamo o naši sredi takega in takega, ki nam je toliko škodoval. Če je treba, naj ga še disciplinska potiplje. Zato jo pa imamo! Drugače bi si lahko še kdo mislil, da lahko počne na naš račun, kar mu pade o glavo. To ni več tožarjenje, to je varovanje reda in discipline v tovarni. Vse to pa je nam samim v prid. čala že na pol kuhano hrano, kupljeno o trgovini, za vzgojo otrok pa bo družba bolj skrbela, kot lahko danes. Zato prao osi čutimo, kako nujno je reorganizirati šolstvo. Šolstvo ni doživelo tako pomembnih preobrazb, kot jih je pustil in šel delat drugam. No, _ _ doživelo gospodarstvo in ose naše Taka je naša "delavska navada. žMjenje. ^a katero vzgajamo v soh naraščaj. Prosvetni delavci priznajo, da šolstva ne morejo sami reorganizirati in iščejo pomoči izven šole. Dvomim, da pomeni črtanje šeste ure ali krčenje predmetnika že prvi korak v re- Ker pa je tako. se je tisti sindikalni predsednik potegnil za kaj čudno reč — za čisto proti-delavsko stvar. Potegnil se je za »zabušante*, za njih ni našel žal besede, skopal pa se je nad ti- t................- Poskrbeli smo, da so tudi drugod stega. ki se mu ni zdelo prav da for,mi š?htva- Ce ie to Prvi k°- kata. Razpravljali so o kalkula- zvedeli, kakšnega »tiča* so dobili nekdo spi takrat, ko bi moral de- ]e br?z dvoma napačen. Dvo-cijah ustanove in jih seveda tudi medse. Slo je za našo delavsko lati. Slab sindikalni predsednik mim tudi, da formiranje kolek- - ----solidarnost. /e, ki daje potuho zajedalcem. {ivnega organa — odbora ali sve- Če se je nekdo oženil, pa je On bi moral biti prvi, ki bi jih *a v pbliki, kakršno številni pred-potem o kakšnem kotu delavnice pograjal. lagajo, zadostuje, da bi dosegli »mačka preganjal*, smo že po- Zakaj prav on? rezultate, ki si jih želimo. Če skrbeli, da smo ga dobro skrili in Sindikat imamo za to da va- bod° člani šolskega odbora volio- je rajši vsak sam nekaj njego- ruje delavske koristi in vzgaja ci’ ki naj Poc,ezizjejo šolo z družnega dela prijel, samo da ni moj- svoje člane o delavskem duhu. benim dogajanjem — pedagogi ster zvedel. Seveda se to vedno Komu pa škoduje takle, ki med sami Pa vdali izven njega in še ... . . - ni dalo. Če ga je mojster le na- delom spi, če ne nam? Mi mo- vedno opravičevali znane profe- kazali tudi na postavke, ki vph- šel, je čutil našo solidarnost, pa ramo delati zanj in zato bi sin- sorske anekdote, ki govore o »ne- vajo na to, da je cena tako m- je še sam čeprav nerad, zamižal dihalni odbornik ne smel žago- življenjskem* življenju profesor- soka- ntl. e!u.> oko- Profesionalnih »po: var jati njegovega početja, naj- jev, potem bodo sadovi kolektio- Kaj sedaj? Naj ostane tako, nedeljkovalcev* tudi nismo »de- manj pa v imenu nekakšne zla- nih organov — odborov ali soe- kot je sklenil upravni odbor usta- kall< ~ sWa !' Enkrat’ dvakrat gane delavske solidarnosti. tov - kaj pičli, nove in kakor je glasoval njihov odpustili, potem se predstavnik v tem odboru, ali naj >e moral ze.sam Pomeniti z moj- podrobneje utemeljevali. Na koncu so se zedinili za ceno. Predstavnik sindikata je sodeloval v razpravi in tudi glasoval za takšno ceno. Ko pa je poročal na seji izvršnega odbora ustanove, so začeli sindikalni odborniki razmišljati. Konec koncev so ugotovili, da je cena previsoka in po- sko izvaja učne načrte. Zato je popolnoma nerazumljivo, da so se ^dVavomTmTadTgaTodu- riJa-aZ v satZoinodrilšl1 7ato nam tudi ni kak°T oo ZS^da btbdi p^av obrat- HkTlt ^7^ ^ "T* no, gibalo sindikalnega dela in od 7 t"2'"? r?zm]a!dn° tod črpali življenjske izkušnje, ki ^/afe.Za Dze°!? s/.arset} nal naj bi jih posredovali mladim ro- skrbe iuch Slndikati. dovom. Brez dvoma ima danes šola v vzgojnem delu veliko večji pomen od družine. Kako se bo družina razvijala, ni važno. Jasno pa je, da je njena sedanja oblika zastarela. Nestrokovna mamina vzgoja »cvetlične bilke« je že zastarela. Mogoča je le vzgoja, ki ustreza našemu času, ki se poslužuje psiholoških in pedagoških izsledkov. O tem pa le malo ljudi kaj ve in nima kvalifikacije vzgojitelja — pa čeprav vzgojitelja lastnih otrok. Zanimivo bi bilo vedeti, kakšno stališče so zavzeli naši sindikati o tem tako važnem vprašanju. Na občnem zboru o Mariboru tega, žal, ni bilo moči točno ugotoviti. Prav gotovo je to tudi eno izmed osrednjih vprašanj, saj bo odstranjena vrsta problemov, ki jih je občni zbor pravilno analiziral, če jih bomo pravilno rešili. Sindikati dobivajo iz leta o leto nove člane prav iz šol in ti bodo nosilci nove družbene stvarnosti. Njihovi vzgojitelji naj se zato ne zapirajo o samostojna društva, da ne bi po nekaj letih spet zahtevali reorganizacijo vzgojnih ustanov. DeKa Pripomba uredništva: Zdi se nam, da je prav, če se ob nekaterih trditvah tov. DeKa posebej zamislimo. On pravi takole: (Pilili* krema za čevlje je odlične kvalitete in ščiti vašo obutev sirom. Pa če mu je šlo pri delu kaj narobe, ali je kaj pokvaril, smo vsi prijeli, samo da ni zvedel mojster, kaj šele ravnatelj. Kadar je kdo preveč »vlekel«, smo mu že znali povedati, da drugim kruh odžira. Saj takih primerov bi lahko dajo nezaupnico svojemu predstavniku, ki je glasoval po svojem prepričanju in o najboljši veri, da prao ravna, in ustvarijo med člani vzdušje, da so cene previsoke ter da se jih da v teh in teh kalkulaiionih postavkah zmanjšati. Napravili so tako, kot - , . , „ so d taki priliki morali storiti: naštel kolikor hočete. Sami veste šli so v boj za znižanje cene. Jas- zanje. Po vsaki delavnici je bilo no je, da so potem v upravnem drugače, povsod pa je šlo za to, odboru ustanove govorili: »Zakaj da smo delavci solidarni. Gorje ves ta hrup? Cernu to? Saj je bil mu, ki bi hodil tožarit o pisarno! tudi vaš zraven, ko smo sklepali! Tako je bilo včasih, ko smo de-Danes govorite tako, jutri dru- lali za kapitalista in je on pogače. Saj z, vami ni moči delati!« tiral plodove naših žuljev. ^d- Ud. ^ Danes stoje stvari drugače. Včasih je položaj bolj kočljiv Kapitalistoo ni več, delamo in goli pravni odbor podjetja mora spodarimo sami. Kolikor več na-skleniti na primer, da bodo odpu- pravimo, toliko bogatejši smo in stili toliko in toliko delavcev. Go- toliko več si lahko tudi delimo, spodarski položaj je tak. računica To je pa čisto nekaj drugega! Če - -- n. (lanes kdo med delom lenari, mo- n c vzdrži in — treba je. Pa sedi na primer predsednik sindikata na tej seji. Od njega zahtevajo, da tudi on glasuje in naj se tudi on strinja s tem o imenu sindikata. ramo drugi delati zanj. Če kaj pokvari, nam vsem škoduje. Škodo plača kolektiv, za toliko smo vsi prikrajšani pri skladu plač. Pazil naj bi, pa ne bi bilo škode. Ce je treba odpustiti, naj od- Enkrat, dvakrat mu že spregledaš, pušča upravni odbor, saj je za če je pa to večkrat, naj kar sam to tu, da gospodari, sindikat pa, sebi pripiše: »1 ovariš, samo o razumljivo* ni za to, da bi de škodo si in si kar poišči druge, ki laoce odpuščali. Če jih je že tre- bodo delali zate!« No, kaj šele, ba odpuščati, ni treba mešati sin- da bi spal med delom. Seveda, dikata o to zadevo. delal ne bi nič. po plačo bi pa rad Tako, vidite, se znajdemo pred [’rišeL Takih prav nič ne potre-dvema inštitucijama, ki imata bujemo, da bi se redih na naših različna družbena pooblastila, žuljih. Če so kje drugje tako ne-Organi upravljanja imajo jasno spametm, da rede trote, naj si jih opredeljene naloge in pooblastila’ kar poišče. Pri nas, vnasi tovarni, gospodariti o podjetju na naj jdi ne bomo redili. ' ako mu po-smotrnejši in družbeno najkorist vemo. 2 o zahteva solidarnost de-nejši način. Sindikat pa je raz- lavcev-upraoljalcev. redna delavska organizacija, ki Prav res, takšna mora biti so ščiti splošno družbene interese Udarnost v naših podjetjih; da bi delovnih ljudi. Sindikat presoja nam nekdo škodoval in živel na delo in odločitve družbenih orga- naš račun, ne dovolimo. Kjer mi OB ROBU DOGODKOV ITALIJA ŽE ZOPET SPLETKARI U Rimu nič neuega Oče Pio da Pietrelcino je na- lačo Chigi se nikakor noče napovedal konec sveta. Bog se je seliti mir. Italijanski državniki _________ 1=1Iklcllu ... _______„______ r.. ..... naselil v njem in povedal greš- so vznemirjeni. Skrbe jih odnosi pravno sodelovale v skupnih na- maniše pristanišče. To rešitev » nemu svetu: 24. maja zvečer bo z Jugoslavijo, uveljavljanje |u- porih za mir in nnnmHnt zagotovili Anglija in Amerik«; lišče, ki so ga v Londonu P1 Washingtonu sprejeli brez veh' kih pridržkov. Gre za razdelil? Svobodnega tržaškega ozemU0, Jugoslavija bi dobila cono B nekaj slovenskih vasi v coni ™ Italija pa ostali del cone A. bi Jugoslavija tako izgubila trzU' no vodo nasprotij in sodelovale Sko Prist«nišče, bi morale zal"’«' med seboj, iskreno in enako- zs!'a,isom' <1a so spoznali bralce z Sulzberger sam trdi, da je v (| ^:e,Ž FlPi0 niti Jugoslaviji, jiJ, je vodila k 'iain°vejšin.i "™mi predlogi. "fi nabral precej podatkov ^ da Pietrelcino je trdil, da je to božji znak konca. 24. maja se je V vseh cerkvah od Monteverde do Garbatelle in Montesacra trlo ljudi, ki so si posipali glave s pepelom in čakali, kdaj bo svet zgorel v svetem ognju. In ko je odbilo polnoči, so nejevoljni in razočarani odšli domov. Od ponedeljka do danes v Italiji ni bilo nobenega čudeža. Ljudje so se pomirili. Le v pa- °e°kŠt°Z se siji 'sV cuumimm uuvmar ouiZDerger, en- .... rektor evropskih izdaj »New Vork Ko je Sulzberger objavit ^ Timesa«, ki je že pred svojini icrvjii s tovarišem Titom, s0#^ prihodom v Beograd pisal o zad- Zahodu zagnali vik in krik, njem jugoslovanskem predlogu Jugoslavija je indiskretna za rešitev tržaškega vprašanja, zna molčati), Jugoslavija ra jeII) (Podatke o tem predlogu je do- va diplomatske tajne itd. » ^ bil lahko le pri ameriških ali kričan jem so hoteli zameglit*s . .. angleških diplomatih.) Med in- jo indiskretnost, svoje P?^ „]( žrtvovati se več, samo da bi ob- lervjujem s tovarišem Titom je no besedičenje o Trstu. ci° ,.r, varovala mir na svojih mejah, vpraševal tudi o Trstu. Tovariš se vprašuje, zakai toliko £oV‘ da bi sprte države prebredle kal- Tito mu je pojasnil naše sta- jenja o tem. Ves svet je ze ® gajanji. Naša vlada se že vsa povojna leta trudi, da bi tržaški spor razvozlali in odstranili prepreke, ki ločujejo Jugoslavijo in Italijo, ter tako uveljavili v tem delu Evrope normalne odnose. Jugoslavija je že veliko žrtvovala, toda pripravljena je bila Zapiski ob kongresu Zveze komunistov Slovenije • Tine je star delavec. Ne toliko ‘etiih, saj jii.h ima komaj nekaj 'rz štirideset, kot po rodu. Kar P^ninij nazaj, vsi so delali v to-.arni. Kam naj bi pa šli, če ne J«. Praded je poslal deda, ded yCeta, oče sima — delat v tovarno. Sav dolina jih pozna: delavci so P° žuljevih rokah in po duhu. listi dam, ko so Tineta na okrajni konferenci izvolili kguita Spomnil se je, kako je bilo, ko je prvič govoril. No, namenil se nk pa je začel tisti Jure take tve-ziti, da bi kmalm vse pretental Da ne bo z normaimi nič, da hočejo delavce samo priganjati, da 1 potem še za neslan krop ne bodo : zaslužili, je česnal. Tinetu je bilo i preveč. Povedal mu jih je take, ; da je kar obmolknil. Se pisniti si Prej M tr za de- ni upal več. Eh, Jure jim je na-na kongresu, je bil naj- ■ pravil že dosti zgage, ves iz sebe. Saj so še drugi,i No. takrat je Tinetova obve-so bolj zaslužni, le zakaj so 1 jata in od tistih časov je že do-Prav mene izbrali, si je mislil. In stikrat govoril. Ce gre doma, bo 0 so mu tovariši čestitali, jim je znal povedati tudi na kongresu, 0 tudi povedal. [ saj smo vsi istega srca. Vseeno »Proletarci vseh dežel, združite se!« je prebral Time, ko je stopil v dvorano. Le kdaj je videl to geslo prvič napisano, bi se Time rad spomnil. Ah, da, petintridesetega ali šestintridesetega je bilo, kmalu po tistih volitvah, ko je Jevtič propadel. No, v delavnici je delal takrat s Tinetom tudi Maks. Dober delavec je bil im poštenjak, da mu ga ni bilo para. Bil je komunist. To so vsi vedeli, le žamdarji mu niso mogli do živega. Kamor je šel, je imel špici ja za seboj. Pa je le od nekod prinesel nek časopis. Poklical je Tineta,, naj mu pomaga pod strojem nekaj Stankov, din tako naprej. In kako se je potegmiil za Lojzeta, ko so se menili, uaj ga izključijo! Vsak je vedel, da je Lojzetu vsako delo odveč in da zmeraj potegne z nergači. Takega ne potrebujemo: če hoče biti komunist, mora to pokazati z dejanji, ne pa se samo trkati na prsi, češ jaz sem komunist, kaj mi moirete, zraven pa biti na strani tistih, ki so v kolektivu za samo zgago. Še komu-niste je hotel vleči na svojo stran. Lojzeta so takrat izključili No, da, povedali so mu, naj vrne legitimacijo. Tak že ne more biti med njimi. Življenje samo in delavski duh sta jim kazala pravo pot. Proti Prizor z razprave v komisiji za družbeno samoupravljanje roke. »Na, preberi! Pa skrij! Potlej mi vrni,« Tine je šel. se zaprl v stranišče in bral. V naslovni je pisalo: Proletarci vseh dežel, združite se! Takrat je Tine videl to delavsko geslo prvič napisano. v6- Vesel in ponosen ie bil. Kar, /trel je oci veselja. Delegat bo na ,'Lagresu, in partijski kongres jv® ni vsak dan, tako kot bi 61 na 'šiht. domov je prišel ves slovesen. rv.®r obrniti se ni znal. Le pozdra rfl • - - ktn _ ^pis v roke. vranca, njegova žena, je že 'tdela, da ima nekaj za bregom, .ostrami ga je pogledala in ča-Ka*la. Bo sam povedal, ali bo mo-fala ona izvleči iz njega? Tine je držal časopis v rokah, ' ^ je, se nerodno prestopil, po- ' pa sedel za mizo in vzel ča- §na je Ko je prišel Time naslednji na delo, so že vsi vedeli. S Tinetom vred so bili ponosni. Tudi naš bo zraven, pa saj je to na«, delavski kongres. | popraviti im mu stisnili časopis v koncu leta je bilo im so delavci I računali, da bodo delili dobiček. Toda svojih obveznosti še niso poravnali, pa tudi računi niso nič kazali, da bi se dalo kaj deliti. Pa si jo je nekdo iz knjigovodstva izmislil. Blago za obleke naj kupijo im ratzdele delavcem za novo leto. Račun naj bo napisan na delovne obleke izdatek pa naj iizkmjiižijo na račun materialnih stroškov. Takrat so se komunisti postavili, da to ne gre, da kršimo zakon, da oškodujemo skupnost, in da konec koncev pljujemo v lastni lonec. Proizvodi bodo dražji in če bi vsi tako delali, bomo vse plačali sami,. Tako so raztolmačili kolektivu im iz vsega skupaj ni bilo nič. Seveda jih je bilo nekaj, ki so za vogali govorili: poglejte jih, komuniste, proti temu so, da bi delavec kaj dobil. No, tudi tem so prišli do konca. Takrat so se pravzaprav prvič znašli. Ko so se na sestanku menili o dogodku, so se zmenili: Pe- Kot bi jo v srce pogledal, tak-tiste dni Ljubljana, mesto, kjer se je spočela revolucija. Vsa Miklošičeva cesta je žarela v ognjeno rdečih zastavah, naših delavskih praporih, s srpom in kladivom ob vrhu. Kako tudi ne! Komunisti zborujejo: Tretji n«*** »Franca, na kongres bom šel.« •v 'Na kakšen kongres,« se ni domislila. partijskega vendar!« : 'Ti, da boš šel...?« je še ne-f^n° pristavila. Potem se ji je j s,,ca izvil pridušen »oh«, za ka-j; Tine ne bi mogel reči, ali t|1 le prišel na ustnice, ker bi šla ^"lua še ona rada, ali je bolj i nosna, ker gre njen Time na Ingres. })oS« jo je skrbelo, koliko časa pripravila pravi čas. J< .. Ljubljani, kdaj bo šel, da pripravila pr? ir,; i.,'ne s« j« nečesa drugega do- shl £e j)(> ggj na kongres, bo no./ . ven dar nekaj povedati, se Jlasiti k besedi. V tovarni ni Ar;,a ^č! Tam bodo pa Kardelj, u .> Vida, Lidija, ves Centralni er,?1*?'. se dalo s kladivom ni bi se ne bal, čeprav tudi da noje je. Starejša ženičica se ustavi pred unionsko dvorano. Cekar drži v rokah. Na trg se je menda namenila. Dva sima je imela in oba sta padla v partizanih. Prvi na spomlad dvainštiridesetega, drugi dve leti kasneje. Le nekaj dni je bilo razlike. Maksa so delavci radi imeli. Ko je prišel v dela vnico se je nekaj socialdemokratov pa krščanskih socialistov, im tista peščica klerikalcev in nacionalistov uje-dala nanj. Maks se jim n! dal. čepra v je bil sam. Seveda, vsak je bral le svoje barve časopis, ampak Maks je vedel vedno najnovejše vesti in je za vsako stvar vedel tudi razlog. Bolj zagrizeni so pihali od jeze, ker mu niso mogli do živega, drugi so pa na tihem Maksu dali prav. Na delo je prihajal vedno nekaj minut prej. se preoblekel' in sedel v delavnici na zaboj. Je že naueljal pogovor n,a stvari, ki so delavce najbolj zanimale im j::h tolmačil. Kmalu je še Time hodil prej na delo in še nekaj drugih, samo da so se lahko ka j pomenili o Španiji, o ljudski fronti v Franciji, Hitlerjevi Nemčiji in seveda tudi o domači politiki, kapitalistih in buržujih. Tine, Maks im Francelj, Tinetov sosed, so postali dobri prijatelji. Maks ju je po delu večkrat dobršen kos peti spremil domov, čeprav je stanoval čisto na drugem koncu. Vabil ju je na prire-diitve im Tine se dobro spomni, da je sam prišel ponj na dom, da so šli skupaj n,a predavanja. Takšen je bil Maks im nanj se je spomnil Tine, ko je poslušal govornike na kongresu. Izkušenj predvojnega dela komunistov naj »e poslužujemo, Ljudi je treba pridobivati, se proti napačnim Delegate opazuje. Prav dobro z argu memtov, ne pa besedmaka le nagnati z birokratom ali reakcionarjem. ve, da nikogar ujed njimi ne pozna, in vendar jih gleda kot stare znance. Istih misli im istih želja so, kot njena padla sinova. V srce jim vidi: ti so, v katerih živi spornim na njene sinove, nadaljujejo boj, za katerega sta njena darovala mladi življenji. Zato stoji tu. Gleda jih — svoje sinove. Tovariša Kardelj in Marinko med odmorom na kongresu Ije, niso dali nič in je več družin ostalo brez vsega. Vsak komunist je imel določeno nalogo. Pa ne da bi šel in odločal, hodil na ljudski odbor in naročal, kaj naj store. Ne, v sindikat, Socialistično zvezo, v društ-va so šli im se tam bili za delav- ] sko stvar. Skraja je šlo težko, šlo je pa le, počasi toda gotovo. Vsak se tudi ni precej znašel, zlasti če se je namenil na trdoglave nergače in zabavljiivce. Velikokrat so imeli oni zadnji besedo im jim komunist ni vedel pravega odgovora. Danes jih že uženo v kozji rog. Tinetovi tovariši so čutili: več truda im več znanja je treba. Da, več znanja! Učiti se bo treba, študirati in veliko brati. To je čutil Tine sam to so govorili tudi kongresu, saj so istimi težavami tovariši na znašli pred V tovarni, kjer je delal Tine, so si bili tovariši. Pomagali so mu, če je kdo zabredel v težave. Vendar... No, vsak je delal pri svojem stroju, normo je imel in oe je delal slabo, je slabo tudi zaslužil. Delal je, kot je vedel in Franc Simonič, sekretar mariborskega komiteja ZK, Janko Rudolf, predsednik sindikatov, in Janez Vipotnik, sekretar ljubljanskega komiteja, v delovnem predsedstvu kongresa Maks je znal. No. tudi Time imi *cr- Francel j njegovi tovariši — komunisti so že prijeli na pravem koncu. Tiste dni po šestem kongresu se kar niso znašli. Kako dolge so in Jože, delate v sindikatu, vi ki ste v »Svobodi« glejte, da ne bodo res začeli študirati tiste igre »Črna žena«, da bodo začeli s predavanji, da bo »Svoboda« res »Svoboda« — de- 'seeno, če ti kdo pri delu na prste. ! bile razprave o tem, kaj im kako In vsak, kogar zanesejo oprav- naj delajo po novem. Tisti Cen ek i lavsko prosvetno društvo. Kdo je ki tod mimo, nehote zadrži ko- iz pisarne je kar naprej govoričil,| iz Laz? Tam so bogati kmetje komunisti — da so komunisti svoje že opra-j razbil i zadrugo, si pridelek vili, da ni treba imeti redno se- delili. Tistim, ki niso imeli zem- gle- . rak. Ve, zborujejo I revolucionarji... znal. Tistim, ki so bolj potegnili, bili spretnejši im pniročnejši je marsikdo zavidal. Pepe se je nekoč celo tako daleč spozabil, da je odvil Franclju vijak pni stroju im se je Francelj debelo uro zamudil, da je našel, kaj mu gre narobe. V vsaki delavki ga zavist strin ’ zahtevamo in koliko ho t P0Pustili ter namigoval, da zaško vprašanje v kratkem govcn?’ 'n ko še naš Tito spre- v strehi^?10 ° ‘T’ Pt iex °genj . ce se za tem kričanjem Ce se za tem kričanjem ki'1;'8 nejevolja propagandista, sini6 .tel napihniti svoje za-isteL 'd- se uveljavRi Lot pri-kai a ‘‘'ma, potem meče to do- Plomt n° ^ na za*10(*ne t**" v Italiji so zavreščaH, interv} Su*?berger objavil svoj ker vin* Ne toliko zaradi tega, Pat 1° Jngoslovani govorili, am-vpfLi- J zaradi tega, kaj so poster d* tabianski zunanji mini-v eiccioni je 12. maja govoril liia^lfnjepolitični komisiji ita-vse ! Ke^a Parlamenta in zavrgel Jal 'j ®0jl°vanske predloge. Dene k e’ , se italijanska vlada rari? ,0f*?®Lla tristranski dekla-Priti; še naprej zahtevala tržnZi,UC"ev vsega Svobodnega ha !.» g-° ozem'ia k Italiji. Seel-skpffn Je na sestanku ministr-»NnL sveta dejal nekako takole: hila cin^,vZa^asne rešitve, ki bi sk, ‘absa °d osmooktobrskega kj J* '. nobene končne rešitve, nktol,,. i b'*a b°ljša od osmo-rein skeSa sklepa.« Torej no-rešitv:a/'b?av*ia^ niti o začasni nier , ensuB rešitev bi na pri-"adai;?8’ ce Jugoslavija še veznii* upravljala cono B. žabi ’ Pa eono A, le zagotoviti '*aliiansk da ne, ,bo<^0 podpirali Italijanska vlada je torej odklonila vse naše napore, da bi sporazumno rešili tržaški spor. Oprijela pa se je starih, v italijanski diplomaciji preizkušenih metod nasilja in diplomatskih spletk. Vse kaže, da se Scelba prav ničesar ni naučil od svojih predhodnikov, ki so pripeljali italijansko zunanjo politiko v slepo ulico in se osmešili pred vsem svetom. Sedaj že zopet razmišljajo, kako bi pridobili za svoje protijugoslovansko stališče države, ki so včlanjene v Atlantski pakt, in tiste, ki so že podpisale pogodbo o Evropski obrambni skupnosti. Nekdanji italijanski vojni minister Paciardi je pred dnevi pisal v ameriškem časopišu »Fo-reign Affairs«, da bi italijanski parlament hitreje ratificiral pogodbo o Evropski obrambni skupnosti, če bi vseh šest evropskih dežel podprlo osmooktobrski diktat. S tem bi postalo tržaško vprašanje evropsko vprašanje in zato, ker bi nerešeno tržaško vprašanje ločevalo Jugoslavijo od Italije, ampak zato, ker je balkansko sodelovanje močan branik svobode balkanskih narodov in zato, ker je ovira italijanskim imperialističnim spletkam na Balkanu. Ob vesti, da bodo Jugoslavija, Grčija in Turčija ustanovile Bal- mislijo, da si bodo na tak način pridobili kaj več veljave. Bodočnost italijanske vlade visi na nitki. Politična kriza razjeda vso deželo. In tudi socialna, gospodarska kriza. Milijoni stavkajo in zahtevajo, naj vlada začne reševati notranja vprašanja. V italijanskem parlamentu pa stranke tekmujejo med seboj. Ko se je Tine vračati s kongresa, je vedel, da so na pravi poti. Govorili so o tiste,m, kar je njemu im njegovim tovarišem ležalo na duši. Vse si je skrbno zapisal. Čutili je veliko odgovornost in tudi zadoščenje. Ko je tovariš Kardelj govoril o zmagi, o veliki | Kaj bi pravil! V vsaki delav- zmagi komunistov, da s0 po Senici se najde kdo, ki ga zavist stem kongresu krenili po novi zapelje. So pa tudi taki, kot je P«ti, po poti. ki pelje do src vsa-bil tisti Požnjek, ki ni hotel ni- Lega izmed nas, je Time čutil, da komur pokaizati, kako napravi so LT sarn, in njegovi tovariši po mešanico. Čiim se je kdo ustavil svojih močeh prispevali k tej ob njem, ga je nagnal in oz,mer- zmagi. jal, kaj se motovili okrog njega. | Kongres je končan — njegov No, Požnjek je umrl in odnesel ’ duh pa živi v Tinetovem in v svojo skrivnost s seboj. Tovarna ! srcih vseh komunistov. Iz besed se zaradi tega ni ustavila. Inže- se bodo rodila dejanja, ki jih miirji in še nekaj delavcev so na- bodo ustvarile naše delavske roke pravili prav takšno, če ne še — s kom u niis ti-revotucionar j i v boljšo mešanico. I prvih vrstah. kansko zvezo, so se v Italiji zelo k?*?!’a.sj bo izmislila več poli-razhudili. Scelba je celo zagrozil, tlcnib mtng, katera bo bolje po- da bo Italija v Atlantskem paktu nastopila proti Balkanski zvezi in zahtevala, naj Grki in Turki prenehajo sodelovati z Jugoslavijo. V začetku so v Rimu upali, da se morda Grčija ne bo tako ogrela za Balkansko zvezo kot Turčija, toda ko je Papagos v svojem intervjuju s Sulzberger-jem govoril o ogromnem pomenu Balkanske zveze, ki naj se čim-prej uresniči, so se italijanski državniki v svojem brezupu zatekli k najbolj odvratnim provokacijam, s katerimi nameravajo zaostriti odnose v tem delu bi se v evropski skupnosti rese- sveta in uveljaviti sebe v sve- n!.1? Sv°bod pohlepa po celotnem tržaškem ozem- razPravll;a° .kon?,ii rešTv' zakaj '"eliiln an,e.° Trsb>. ki bi te-na os™ ?r's*ranski izjavi ali b‘ ob?v,ktobrskem diktatu, ne Obrod*lo nobenih sadov. valo v korist Italije. Tako vsaj želijo italijanski veljaki, pozabljajo pa, da je tukaj Jugoslavija in pozabljajo tudi, da evropske države niso prav nič naklonjene italijanskemu imperializmu. Mnogi v svetu menijo, da je le Trst jabolko spora med Jugoslavijo in Italijo. Toda motijo se. Italijanska zunanja politika ni sovražna Jugoslaviji zgolj zaradi Trsta. Sovražna je naši domovini predvsem zaradi položaja, ki ga Jugoslavija zavzema v tem delu Evrope, in zaradi ugleda, ki ga ima v svetu. Rim ne napada balkanskega sodelovanja le tovno politični areni. Ena izmed takšnih provokacij se je pred dnevi dogodila na Jadranskem morju, ko so italijanske ribiške ladje ribarile v naših vodah pod zaščito italijanske vojne ladje. Ne gre tu za italijanske ribiče, ki že dve leti ne morejo loviti v naših vodah, ker italijanska vlada noče podpisati nove pogodbe o ribolovu. Incident so načrtno povzročili odgovorni italijanski krogi, ker vedo, da so izgubili na vseh frontah, da je ostala njihova protijugoslovanska politika osamljena in osme-šena. In presneto se motijo, če vezala tržaško vprašanje z Evropsko obrambno skupnostjo, Balkansko zvezo z Atlantskim paktom, katera bo v italijanski zunanji politiki zavzela bolj nazadnjaško, agresivno mesto. Spletkarijo in menijo, da se s tem uveljavljajo. Nobena stranka pa ni toliko napredna, da bi^ se uveljavila kot miroljuben čini-telj v italijanski zunanji politiki kot zagovornik ljudskih interesov v notranjih odnosih. Od ponedeljka do danes ni bilo v Italiji nobenega čudeža. Oče Pio da Pietrelcino, skozi usta katerega je bog napovedal konec sveta, je umolknil in kri svetega Gennara nikogar več ne vznemirja. Ljudje pa še vedno čakajo čudeže. Menijo, da bi jih le čudež rešil iz sedanje težke vsakdanjosti. Pomirili so se in eni bolj in drugi manj nestrpno čakajo odrešenja. V palači Chigi pa ni miru. Diplomatje in državniki kuhajo nove protijugoslovanske spletke, nove provokacije in niti ne pomislijo ne, da so podobni žabi ki se je napihovala in napihovala, da bi bila podobna volu in potem — počila. -Ijč Stvari pa so se zasukale. Od tistega dne, ko je direktor predal ključe tovarne predsedniku delavskega sveta, je zavel v tovarni nov duh. Seveda ne že prvi dan. Počasi so delavci le spoznavali, da so sami gospodarji tovarne. Njih je prijelo s hude shrani. Prodaja ni šla in zaloge so se kopičile. Drugod so delali ceneje. Le kije bi kaj prihranili i» delo izboljšali, to so razmišljali. Takrat se je prelom,ilo in začutili so, da je od njih samih odvisno, koliko bodo zaslužili. Taki kot je bil Požnjek, niso več skrivali svojega znanja. Vsakemu so radi pokazali, kako naj dela, da bo več in boljše napravil. Še Pepe je rad poslušal in opazoval Franclja, ko ga je učil, kako maj si delo pripravi in tako uredi, da bo imel vse pri roki. Postali so si zares tovariši. Vsakega je skrbelo, kako njegov sosed dela, zaikaij mu ne_ gre ie se je pomenili z njim, če jte imel težave doma. Svetoval je in pomagal. Če sam ni mogel, je opozoril sindikalne odbornike, da je sindikat priskočil na pomoč. Zvozili so jo — tovarištvo je pa ostalo. Ni ostalo samo pri tem. Zastran vodovoda je šlo, ki naj bi ga napeljali v stanovanjske bloke. Tovarna, kjer je delal Tine, je dala nekaj, druge so dale svoj del, nekaj pa še okraj. Nekateri kolektivi niso mogli dati. Vsaj v zboru proizvajalcev so tako povedali. Pa so poslali k njim nekaj tovarišev iz tovarne, da bi videli, kako jim gre in zakaj jim gre slabo. Ozko grlo je v montaži, prostori so premajhni, tako so jim povedali. Pomeinilii so se im v zboru proizvajalcev so se tovariši iz Tinetove tovarne postavili zamje, noj se najde kredit, da si bodo lahko zgradili novo stavbo za montažo. Veai med delavci, med kolektivi v kraju, so postajale trdnejše. Te vezi še krepiti, to si je Tine zapisal, ko je poslušal govornike. V. J. Ob koncu so delegati izvolili nov centralni komite. Leskošek-Luka oddaja glasovnico Tovariš PRVIČ PRI TITU Mladinci, člani trboveljske godbe, so Titu ob njegovi 62-letnici zaigrali vedro delavsko pesem Bilo je 18. maja v večernih urah na peronu železniške postaje v Trbovljah. Igriv, veder živžav je napolnjeval obsežen prostor perona vse do prvih tirov proge. Okrog tovariša Vilija Skri- »Kdaj, kje bo koncert?« so kega verjetno ni pričakoval. Zatem pristopita k Titu Korošec Franci in Ivanček. »Tovariš Tito, v imenu pio- vpraševali radovedni Beograj- nirjev in mladine revirjev Trbo- čani. velj Ti ob Tvoji dvainšestdeset- ^ Trtu gremo, njemu bomo ietnici prisrčno čestitamo in Ti želimo še mnogo delovnih uspehov!« Nato mu je izročil veliko naslednjega uokvirjeno fotografijo mladinske zaigrali!« Zgodaj zjutraj ^Tsvog™Č^rp°oVt dne- Vse> pripravljeno, glasbila godb^^ček^ ‘je^ril v Beograd. Malo dalje je skupina obkroževala tovariša Levca. Da! Tokrat gre zares. Mladinska godba iz Trbovelj se je odpravljala na prvi obisk k tovarišu Titu. Gledal sem te fante, pravzaprav še otroke. Njihovi obrazi so žareli, njih kretnje so razodevale nestrpnost. V zadnji gruči je Ivanček že drugič ponavljal Marjanu: »Veš, popoldne me je mama nagnala spat! Celo uro sem se premetaval po postelji, pa nisem mogel zaspati. Kar naprej sem mislil, da bom vendarle videl tovariša Tita.« »Eh, jaz sem pa rajši drva sekal. Kdo bi spal! Tako mi je hitreje minil čas do odhoda.« V daljavi je zabobnelo. Izza ovinka se je zasvetilo dvoje luči. Se malo — in pred postajo se je ustavil »Orient-ekspres«. Železniška direkcija v Ljubljani je ustregla želji mladinske godbe in dovolila postanek vlaka v Trbovljah. * * * Končno smo se odpeljali. V kupejih je živahno! Eni šahirajo, drugi bero, največ pa se pomenkujejo. Nihče še ni bil v Beogradu, nihče še ni videl Tita od blizu. Pač. Franci pripoveduje, da je pred leti, ko se je Tito ustavil v Trbovljah, stal nekaj metrov od njega. »Bil sem premajhen, da bi ga dobro videl. Skoraj bi me pomendrali. Odrinili so me. Jaz pa nisem odnehal. Se enkrat sem poskušal, pa ni šlo.« »Ne vem,« je pomodroval, »odrasli so hujši kot mi otroci, vse bi radi videli prvi.« se svetijo. Kar tekmovali so. šopek rdečih nageljev. Vsak je hotel imeti svoje godalo »Hvala! Najlepša hvala! Tudi najbolj čisto. Vseh se je pola- jaz želim vsej mladini v Trbov-ščala neka nervoznost, neučaka-1 Ijah in vsem rudarjem mnogo nost. delovnih uspehov.« Švedska delavka grete jansson je prišla na obisk v Jugoslavijo Prijateljica nas jc obiskala Kolikokrat je sanjala o Jugoslaviji. Mirno je živela v daljni švedski deželi, hodila na delo v zadružno pekarno in skrbela za svoja otroka, ki jima je pred petnajstimi leti nesreča vzela očeta-delavca. Nikdar ni mislila na to, da bi prestopila meje švedske dežele in prijateljsko stisnila roko sodrugom, delavcem v drugih državah. Le v knjigah in časopisih je čitala o njihovem boju, o njihovem življenju in delu. Tako je zvedela tudi za Jugoslavijo. Vesti o našem junaškem boju med drugo svetovno vojno, o našem delu v povojnih letih, o uspehih jugoslovanskega delavskega rodu, ki je visoko dvignil proletarsko zastavo in vdihnil vero v zmago delavskih idej milijonski proletarski armadi sveta, so prišle tudi do nje. Slišala je o naravnih lepotah naše domovine, o toplih morskih valovih, ki šumljajo ob naši svobodni obali, o strmih gorskih vrhovih, o žitnih poljih in zelenih tratah, o našem ljudstvu. In tako je švedska delavka Grete Jansson postala prijateljica Jugoslavije in jugoslovanskega ljudstva. Ko so ji pred nedavnim povedali, da bo lahko štirinajst dni živela v naši domovini, ni našla besed. Solze veselja so ji tekle po licih in ni mogla povedati, kako je srečna. Niti pomisliti se ni upala, da bo kdaj odšla v Jugoslavijo. A sedaj, kar naenkrat... Čitatelji na j več j ega švedskega socialdemokratskega časopisa »Morgon Tidningena« vsako leto izberejo nekaj žena, ki so naj- ( boljše delavke in matere in ki s tudi dobro uveljavljajo v javneiu življenju. Tudi letos so jih izbrali dvanajst. O teh ženah je »Mor-gon Tidningen« pisal, čitatelji P® so izbrali najboljšo med najbolj' širni, Greto Jansson, delavko v zadružni pekarni, in uredništvo »Morgon Tidningena« jo je nagradilo s štirinajstdnevnim potovanjem po Jugoslaviji. PISMO DELEGACIJE SINDIKATA KOMUNALCEV ZAHODNE NEMČIJE TOVARIŠU TITU V Jugoslaviji se prvič v zgodovini delavskega razreda uresničuje marksizem v neponarejeni obliki Mladinska godba iz Trbovelj je obiskala tovariša Tita »Sedaj pa bodite vsi skupaj moji gostje.« Povabil je mlade ljudi v sosednjo dvorano, kjer je bila pripravljena majhna zakuska. Obdan od kopice pionirjev in godbenikov je hodil od gruče do gruče. Tudi Marjan Virt se je končno prerinil do njega. »Tovariš Peljemo se proti Dedinju v Beli dvor. Pred vhodom je vse polno pionirjev, tudi ti so prišli k Titu. V majhni dvorani se razlega otroško govorjenje. Naenkrat v sosednji dvorani: »Tito! Tito! Tito! Zdravo Tito!« Njegov glas se v dvorano, kjer stojimo, ne sliši. Slišijo pa Tito, daj mi, prosim, podpis.« se glasovi delegacij, ki ga pozdravljajo in mu izročajo darove. Vsak je prinesel nekaj. Ta album, drugi spominsko knjigo, tretji cvetje. Da! Največ je cvetja — cvetja, nabranega v Makedoniji, Srbiji, Hrvatski, Črni gori in Sloveniji. Mladi godbeniki postajajo nestrpni. Zakaj ne pride sem? Končno se pojavi na pragu V začetku maja je našo domovino obiskala delegacija sindikata komunalnih delavcev Zahodne Nemčije. Dva tedna je potovala po Jugoslaviji kot gost Centralnega odbora našega sindikata komunalnih delavcev in V minulem tednu je Gret® prišla v našo domovino. Pozdravili smo jo in ji povedali, da smo veseli, ker nas je obiskala. In tudi Grete nam je povedala, da je neizmerno srečna. In ko je odhajala iz Ljubljane v Opatijo, smo vedeli, da se poslavlja oo te dežele, če Vam prej, cenjeni tovariš Tito, ne bi poslali svoje iskrene pozdrave. Obenem pa pozdravljamo tudi jugoslovansko ljudstvo, delavski razred Ju- j nas dober prijatelj, goslavije in Zvezo komunistov, | Da, obiskala nas je dobra pr*' vse, katerih gostoljubnost smo jateljica, švedska delavka Gret® proučevala družbeno upravlja- uživali teh nekaj lepih dni...« 'Jansson. nje našega gospodarstva ter razna socialna in gospodarska vprašanja delavskega razreda. Ob odhodu iz Jugoslavije je delegacija nemških delavcev poslala tovarišu Titu pismo, v katerem Že zdavnaj je za nami Zagreb, Srem, bližamo se Beogradu. Na peronu beograjske postaje so naše dvorane ves nasmejan, ob-fantje zaigrali partizansko ko- | dan s kopico otrok. Tedajci dvig-račnico. Množica ljudi je strme1 ne Ervin visoko v zrak dirigent-poslušala njihovo igranje. sko palico. Mladinska godba iz »To so tujci! Iz Francije.« ■ Trbovelj igra Titu koračnico. »Ne, domači smo, iz Trbo- Tovariš Tito posluša in gleda velj!« mlade fante. Ganjen je. Kaj ta- POZDRAVLJAMO KONGRES »SVOBODE« z željo, da bi rodil SINDIKAT GRAFIČARJEV obilo sadov v raz- CELJE voju socializma! li. KONGRESU „SV0B0D“ Hilli pošiljamo borbene delavske pozdrave »Dam, toda nimam papirja.« In Marjan je hitro potegnil iz žepa fotografijo mladinske godbe. »Evo, tu zadaj!« Zmagoslavno je dvignil sliko visoko v zrak in razkazoval Titov podpis drugim. Niti za trenutek ga niso pustili. Vsi so hoteli z njim govoriti, on pa je vsakomur odgovarjal. »Tovariš Tito, pojdimo se slikat.« »Pa se pojdimo.« Stopili smo v predsobo. To je bilo prerivanja, kajpada vsak je hotel biti zraven njega. Le neradi smo se razstali. Poldruga ura je minila mnogo prehitro. Tito se je poslavljal od svojih mladih gostov. Se enkrat smo se ozrli v njegov obraz. Vsak ga je hotel imeti v svojem srcu, da bi nosil njegovo podobo za vedno. Kaj bi vam pravil še naprej! O tem dogodku so fantje govorili in bodo govorili še dolgo časa. Vsak je videl na njem neko posebnost, o kateri bo pripovedoval znancem. Franci je videl največ. Ko sem stopal poleg njega, mi je zaupal: »Tito je še tako mlad, zdi se mi, da bo vedno mlad.« U|||li!llllll!IIIIIIIIWlllllll!IM||lillinilj|l!llll!lll||lllill|||!IIMIIl!||||lllllll|||ill^ mu čestita k dvainšestdesetemu rojstnemu dnevu, in med drugim pravi: »Lahko sm0 ugotovili, da se v tej deželi prvič v zgodovini delavskega razreda uresničuje marksizem v neponarejeni obliki na vseh področjih družbenega življenja. Zelo nas je razveselilo prisrčno prijateljstvo, s katerim so nas sprejemali v kolektivih, podjetjih in povsod drugod. Z veseljem smo ugotovili, da so delavci kljub nekdanjemu nasilju fašističnih terorističnih band iz Nemčije, spoznali, da nemški delavski razred tega ni hotel, in da so pripravljeni skleniti prisrčno prijateljstvo z nemškimi delavci... Spoznali smo, da je jugoslovansko ljudstvo lahko srečno, ker je v Vas, tovariš Tito, našlo predsednika republike, ki ste jo pripeljali do tako velikih uspehov. Ne bi hoteli prestopiti meje Istrski rudniki premoga povečujejo izvoz Rudnika premoga v Raži in Pod-labinu sta v prvih štirih mesecih letošnjega leta izvozila 33.000 ton pre. moga v inozemstvo. Največ premoga je kupila Avstrija, Italija, Grčija in celo Egipt. V kratkem pričakujejo še večjega izvoza. ,,ŠTAJERSKA V BORBI14 5. septembra letos bo na Ostrožnem pri Celju veličastno partizansko zborovanje »Štajerska v borbi«. To zborovanje bo zbor vseh borcev enot NOV in POS, ki so se borili na področju IV. operativne cone, političnih delavcev s terena, vseh borcev iz Štajerske, kj so se borili v NOV in POS na ostalih področjih naše republike ter v enotah NOV in POJ bratskih republik. Nadalje bo to zbor vseh izseljencev in internirancev, ki jih je okupator izselil ali interniral s področja IV. operativne cone. Pripravljalni odbor za proslavo »Štajerska v borbi« poziva vse borce partizanskih enot iz Štajerskega in Koroškega (XIV. divizije, brigad — Šlandrove in Zidanškove, odredov — Kamniško zasavskega, Lackovega. Kozjanskega, Vzhodno- in Zahodno-koroškega, Kokrškega, Pohorskega, enot VDV, borcev kurirskih relejnih stanic, partizanskih bolnišnic, tiskarn, delavnic itd.), nadalje vse politične aktiviste, internirance in izseljence, naj se te svečane proslave udeleže. V ta namen naj vsj tovariši, bivajoči na štajerskem in Koroškem, na katere se nanaša gornji poziv, pošljejo na sedeže Zveze borcev svojih okrajev naslednje podatke: 1. Ime in priimek ter partizansko ime. 2. Kdaj je vstopil v NOV, odnosno postal politični aktivist na terenu, bil izseljen ali interniran ter do kdaj. 3. Katerim zgoraj navedenim enotam oziroma organizacijam je pripadal (brigadi, odredu itd.). Ce je bil aktivist, kje je bilo njegovo delovno področje. 4. Kakšen položaj, funkcijo ali čin je imel. 5. Katera odlikovanja ima. 6. Točen naslov sedanjega bivališča. Na osnovi navedenih podatkov se bodo bivši borci in aktivisti porazdelili v tiste enote, v katerih so se nahajali ob vstopu v NOV in POS na področju Štajerske in Koroške. Bivši borci, ki niso vstopili v NOV in POS na področju štajerske in Koroške, pa so se borili' na tem področju, se bodo porazdelili v enote, ki so se nahajale na tem področju. Iz bivših borcev ter političnih aktivistov Štajercev in Korošcev, ki so se borili v NOV in POS v ostalih krajih LRS in FLRJ, se bo za zbor formirala posebna enota. Ker je mnogo tovarišev iz zgoraj navedenih enot v ostalih okrajih Ljudske republike Slovenije, v ostalih republikah ter enotah JLA. naj omenjene podatke pošljejo na naslov: Glavni odbor Zveze borcev LRS, pripravljalni odbor »Štajerska v borbi«. Ti podatki naj se pošljejo najkasneje do 15. junija 1954. Glavni odbor Zveze borcev Slovenije Pripravljalni odbor Rudolf Gobec: Osnoona sredstva industrijskih podjetij in gospodarjenje z njimi 2 in o stopnji njihovega koriščenja, ' morajo zbirati predloge za izboljšave in o teh vprašanjih sklepati. ■*) —— j 120 15') 90 1 1. 2. 3. Neizko- riščena zmoglji- vost Izkori- ščena zmoglji- vost Proiz- vodne laze Stiskalnica ima torej največ-jo zmogljivost (150 kosov), njej1 Sledi stružnica (120 kosov), dočim Ima vrtalni stroj najmanjšo zmogljivost (90 kosov). Ta pojav nesorazmerja imenujemo ozko grlo proizvodnje in je očitno, da se mora v takem primeru ravnati proizvodnja končnega izdelka po stroju z najmanjšo zmogljivostjo, v našem primeru po vrtalnem stroju. Praktično more torej podjetje izdelati le 90 kosov končnega izdelka, torej toliko, kolikor jih je v stanju obdelati vrtalni stroj, medtem ko ostaneta stružnica in stiskalnica za ta izdelek delno neizkoriščeni. Ze iz doslej navedenega lahko zaključimo, da je pravilno gospodarjenje z osnovnimi sredstvi v podjetju izredno važna naloga. Brez pretiravanja lahko trdimo, da obstajajo v vsakem podjetju nerešena vprašanja in problemi v zvezi z osnovnimi sredstvi. Morda so stroji stari in izrabljeni in bi bila na mestu zamenjava, morda podjetje ne more dohajati naročil in bi bilo koristno povečati proizvodno sposobnost podjetja z novimi investicijami, morda stroji zaradi ozkih grl niso popolnoma izkori-ščet ' in bi bilo treba tem strojem najti dela itd. Takšni nerešeni problemi so često vzrok temu, da podjetja ne morejo izhajati, da .e morejo uspešno konkurirati drugim podjetjem, da torej ne morejo uspevati. Da bo mogoče takšna vprašanja pravočasno in pravilno rešiti, morajo organi delavskega samoupravljanja zahtevati od merodajnih uslužbencev podjetja poročila o stanju osnovnih sredstev Pridobitev osnovnih sredstev Uredba predvideva sledeče načine pridobivanja osnovnih sredstev: 1. na podlagi pogodbe o nakupu, izdelavi ali gradnji in tudi na vsaki drugi premoženjsko pravni podlagi, 2. s proizvodnjo v lastni režiji, 3. z h. -zplačno dodelitvijo državnega organa ali družbene organizacije. V primerih pod 1. in 2. imamo torej opraviti z nakupom v širšem smislu besede, t. j. s pridobitvijo osnovnih sredstev proti plačilu, v primeru pod 3. pa s pridobitvijo osnovnih sredstev brez plačila protivrednosti. Brezplačna dodelitev osnovnih sredstev pa je v našem današnjem gospodarskem sistemu le še več ali manj izjemen primer (vsaj za podjetja), praviloma si bo moralo podjetje namreč nabaviti osnovna sredstva proti plačilu O podjetjih, ki nabavljajo osnovna sredstva, ki torej vlagajo denarna sredstva v nabavo ali izgradnjo osnovnih sredstev, pravimo, da investirajo. Take nabave ali gradnje pomenijo za podjetja investicije. Da bi podjetje moglo investirati, si mora poskrbeti za to potrebna sredstva, ki so: a) amortizacijski sklad, b) dolgoročna posojila, c) sredstva, s katerimi podjetja samostojno razpolagajo. Amortizacijski sklad služi, kakor bomo videli pozneje, za zamenjavo in investicijsko vzdrževanje že obstoječih osnovnih sredstev, torej tistih, ki jih je podjetja že uporabljalo in ki so se z uporabo že v celoti ali delno iztrošila. Ce pa se podjetje odloči za nabavo ali izgradnjo novih osnovnih sredstev preko njihovega dosedanjega obsega, ali, kakor tudi pravimo, če hoče razširiti že obstoječe kapacitete, bo moralo v ta namen najeti dolgoročno posojilo pri Narodni banki ali pa uporabiti sredstva, s katerimi samostojno razpolaga. Ker so investicije za podjetje izredno važno vprašanje, sklepa o njih delavski svet, ki mora — preden se odloči za investiranje — ugotoviti zlasti, ali je nameravana investicija zares potrebna, in, ali bo tudi rentabilna. Dokaz o rentabilnosti investicije je eden izmed pogojev, ki ga zahteva tudi banka, preden odobri investicijsko (dolgoročno) posojilo. Kaj pomeni rentabilnost? Rentabilnost je odnos sredstev, ki jih vložimo v neko investicijo, do sredstev, ki nam jih ta investicija s svojim učinkom povrne — torej do dobička, ki nam ga daje. Praktično pomeni to, da bo investicija rentabilna tedaj, če lahko računamo, da bomo iz dobička, ki nam ga bo dajala, povrnili izposojena si sredstva za njeno nabavo. Dolgoročno posojilo, ki ga daje banka, je treba namreč v določenem roku z obrestmi vred povrniti. To bo mogoče le tedaj, če nam bo osnovno sredstvo, ki smo ga bili nabavili, dalo dovolj dobička. Dolgoročna posojila se vračajo v obliki anuitet, to so letni (lahko tudi polletni ali še redkeje četrtletni) obroki, ki vsebujejo del glavnice (posojila) in pa zapadle obresti. Anuitete dolgoročnih posojil mora podjetje odplačevati iz dobička, ki ostane po vplačilu davka na dobiček, torej ne morda v breme proizvodnje. Ce pomislimo, da mora podjetje od svojih osnovnih sredstev plačevati amortizacijo in obresti (o obojem bo govora pozneje), vntt1 od novo investiranih osno sredstev pa še odplačevati af)u'” tete, potem nam bo razumljiv°J kako velikega pomena je P*T vilna investicijska politika P043' jetja in s kakšno previdnostjo s morajo organi delavskega sarno' upravljanja lotiti reševanja *L vprašanj. Današnji gospodars^ sistem daje našim kolektivom , dneva v dan več možnosti P, upravljanju naše skupne la.st(L ne, vendar obenem terja tudi o volj čuta odgovornost za patf*® no in koristno gospodarjenje- , Preden se delavski svet to* odloči za kakršnokoli investicij J bo zahteval od tehničnih in S, spodarsko računskih uslužbenc podjetja rentabilitetet račun, se prepriča, ali je investicija Su i spodarsko priporočljiva. ,ie ! Sredstva, s katerimi P0*3^ samostojno razpolaga (predvs sklad za samostojno razpol3®^ nje), so običajno omejena, ^ jih delavski svet lahko ko n s uporabi za investicije manp . obsega. Tu mislimo predvsem j razne izboljšave (racionalizacij v procesu proizvodnje, dalj® odpravljanje ozkih grl ali P? („£ di na razne delavstvu investicije, kot so varnostne, nitarne in higienske naprav®' (Dalje prihodnjih STVAR, KI JO BO POZDRAVIL VSAK DELOVNI ČLOVEK Odprimo obratne kuhinje ±£82 Oie tv* maj^n'm> stroški, s či-sptv • Pa vel‘1ko pomaigali samim p.. * la marsikoga rešili tegob, ki (>k j2®: take sodi tudi tale, . ateri bi se pogovorili in katero ji PrtPprooHo tudi predsedstvo S, P »bi iškega sveta sindikatov ypmje na zadnji seji. jj,v Marsikateri delavec se od da-ob V°z' v tovarno. Zjutraj vstane n . Petih, nekaj malega na hitro tei^ ie samski, večkrat še sa ne. Potem gre na delo in _ane brez tople hrane tja do 'i(4nova^P<>IK>klneVa- rK° •PI5id-e /uov, skoraj ne ve, ah naj kosi, Večerja. Velikokrat je kar vse clefnem. <”e ie poročm1 i'n še žena ,i-P.7 tovarni ter si sama gospo-nrllj a* začno ob treh, štirih po-lo c n® šele kuhati. Ti prav go-ko M n™. Topla hrana to ni Člo-d Py ^ drugače počuti. Čil laže , i kaj toplega v želodec. Bolj Ie in do konca dela veliko zdrži . Zato ne bi bilo napak, če bi skuhali • - • ^zdelili v kaj toplega in Po jT‘ v odmoru ali pa takoj delu, kakor je pač organizi-sni°- ^el° v tovarni. To bi se pacalo, zlasti če bi dajali hra-v ,.Y odmoru. Do konca »šilita« bi koveč napravili kot doslej, ti.i-papol lačni čakamo, kdaj bo Ulll,a sirena. podprimo torej obratne kuhi-pod tem ni treba p. —ju., ne vem kakšnih mo-nicn° opremljenih kuhinj, jedil-t! 2 mizami, stoli, prti in kuponi de. Niti ne mislim na tako Cj..no, kot je v kakšni restavra-j.!1. Skuhajmo enolončnico, na p1 er fižol z makaroni, ješprenj j.1 krompir z zeljem, kolerabo s v?.® P ir jem itd. Ne bomo našte-1 *'■ kaj vse se da skuhati v enem ^ acu. Posodo im žlico si bo že fak sam prinesel s seboj. Tudi treba, kot sem že dejal, kak-j. eSa posebnega prostora za de-,l’ev hrane. Naj jo prinesejo v avmco m bo že vsak sam na-’"i t'rr, kamor bo sedel in v bit) ,1'1°j®del Hrane bi moralo Veliko jih je, ki bi jim na ta način pomagali. Nekaterim zaradi tega, ker bi jim dald priliko, da vsaj dvakrat na dan toplo jedo, nekaterim zavoljo tega, ker ne morejo v menzo, saj stane kosilo po 60, 70 dinarjev. So pa tudi taki, zlasti dekleta, da rajši ne hodijo jest, samo da se lepo oblečejo. Takim in še tistim, ki so slabotnejši in malo zaslužijo, naj bi toplo hrano kar vsilili. Verjemite, tudi manj bolezni bi bilo. Z dobro voljo se vse napravi, pravijo. Tudi take kuhinje lahko napravimo, saj bi bili tega veseli tisti, ki bi prišli poceni do tople hrane, in vsi skupaj, ker bi potem tudi več napravili — in še bolj zdravi bi bili. Vzemite svinčnik .. . roke in izračunajte! Prepričan nze in restavracije smo veči- da to tudi še kako drugače ure- i sem, da vam bo račun dobro ponor - ukinili, danes ne damo pa diti. Le kuhinjo bi bilo treba na- [kazal. Vaš trud pa bo stotero po-nič. Če hodi človek po svetu, bo praviti. I plačan. bo. Seveda takle obrok hrane ne bi smel biti drag. Takole dvajset dinarjev največ bi smel Morda bodo stvarni stroški kaj večji. Nekaj naj da še tovarna. Včasih smo mislili, da mora imeti vsaka tovarna svojo restavracijo, najmanj pa menzo z bogato izbiro jedi. Tudi takrat je tovarna nekaj, in to kar precej, videl, da dajo še kapitalisti precej na to reč. So že zračunali, da stati. ! se jim splača. Naj tudi nas ne bo sram, če bomo delili v tovarnah enolične jedi. Bolje je nekaj kot nič. Tudi zastran personala naj nas ne skrbi. V vsaki večji tovarni so žene, ki znajo dobro in pametno kuhati in ne bi veliko stalo, čeprav bi nekaj žensk še po- rispevala k prehrani delavcev. | sebej zaposlili. Mislim pa, da se v pn Me: OB OBČNEM ZBORU SINDIKATA KOMUNALNIH DELAVCEV DOBRO NA) PRESODDO, kaj bo koristneje in kaj bolje ».vu,« V nedeljo 23. maja so se v Domu sindikatov v Ljubljani zbrali delegati sindikalnih podružnic komunalnih delavcev na redni letni občni zbor. Občnemu zboru je prisostvoval tudi tovariš Roman Albreht, član predsedstva Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo. Iz poročila, ki je bilo že prej razposlano vsem delegatom, se lahko med ostalim razbere, da so komunalci med letom imeli celo vrsto organizacijskih težav (odcepitev nekaterih sindikalnih podružnic, dotok novih, neurejene organizacije na podeželju), katere pa so končno le uspešno prebrodili. Prav je, da je občni zbor družbeno upravljanje postavil v ospredje razprave. To dejstvo govori dovolj razločno, kako globoko je prodrla zavest naših delovnih ljudi do upravljanja z gospodarstvom. Potrebno pa je njihovo razpravo o družbenem upravljanju ločiti na dve strani: prvič, da imajo vsi delovni ljudje pravico do družbenega upravljanja in drugič praktično obliko družbenega upravljanja. Včasih ima človek občutek, da sumezniki teh dveh strani še ne —mjo dobro razločevati. To se kaže predvsem v tem, da nekateri pojmujejo pravico do družbenega upravljanja le tam, kjer obstajajo delavski sveti. To pa da oblik družbenega upravljanja, ki se je pokazala za najprimernejšo v proizvodnih podjetjih, medtem ko so družbeni organi še tudi drugi, na primer zbori proizvajalcev, razni sveti itd. Po vseh teh institucijah se pravzaprav iz- ša skupnost. Treba bo torej presoditi, kaj bi bilo koristneje in kaj bolje, kajti komunalna podjetja morajo izpolnjevati naloge, ki jih od njih terja naša skupnost. DNEVI, KI SO NAM OSTALI V SPOMINU VLADIMIR NAZOR Najpomembnejši in eden najbolj plodovilih pesnikov Hroatske, Vladimir Nazor, se je rodil 30. maja 1876. S svojim peresom je upodabljal vreprostega in trpečega človeka. Po leg pesmi je napisal celo vrsto ro manov, povesti in dram. Najbolj zna no njegovo delo je istrska povest >Veli Joiet, o kateri poosebuje večno uporno in svobodoljubno istrsko ljud stoo. Aktivno je sodeloval v naši re oolticiji in s pesmijo bodril naše borce n končno zmago V teh pesmih je Nazor prikazal pretresljive dogodke iz let naše revolucije. V celotnem delu Vladimirja Nazorja diha velik življenjski optimizem, vera v ljudstvo — o njegovo lepšo bodočnost. >ORJUNA< JE OBČUTILA DELAVSKO PEST Pred 30. leti na dan t. junija je >Orjuna< napravila pohod v rudarsko Trbovlje, kjer naj bi razvila svoj fašistični prapor in izzivala delavstvo. Delavsko Trbovlje, združeno okrog partije, je dostojno sprejelo fašistične izzioače. V spopadu, ki so ga orjunaši namerno povzročili, je padlo 5 rudarjev, med njimi rudar Fakin, ki so ga poprej še zverinsko mučili in nato ustrelili. Ob tem svojem prvem srečanju s fašizmom so trboveljski rudarji postavili delavsko barikado ter jo oblili a krvjo. Rudarji so tega dne >Orjuni< zadali odločilen udarec. Gnev proti Orjuni je postajal ose močnejši. Delavci širom Jugoslavije pa so ob tem dogodku spoznali, da je partija edina sila, ki se je sposobna zoperstaviti porajajočemu fašizmu. Pozdravljamo dru3l Eten res ,,Svob!JS2“ in želimo mnogo uspehov Kraievni sindikalni svet Žalec Z OBČNEGA ZBORA ZDRUŽENJA GRADBENIH PODJETIJ IN INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA SLOVENIJE USPEŠNO OPRAVLJENE NALOGE Gradbene delavce je treba izenačiti z delavci drugih industrijskih panog. — Gradbena podjetja in industrija gradbenega materiala naj bi zbirala amortizacijo tudi v času izven sezone do .r^olj. da bi se lahko vsak I ni točno. Moramo vedeti, da so s,‘ega najedel, in tečna naj1 delavski sveti samo ena izmed Delovni kolektiv E T K A“ CELJE pozdravlja ★ II. leongres ..Svobod.” io želi še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu V dneh 22. in 23. maja je v Rogaški Slatini zasedal prvi občni zbor Združenja podjetij gradbene stroke in industrije gradbenega materiala. O delu upravnega odbora oziroma združenja je poročal njegov dosedanji predsedmik tov. Alojz Kamnikar. Tov. Alojz Ambrož pa je poročal o delu stalnega odbora za opekarstvo in o problemih industrije apna. Na občni zbor je prišlo razen 98 delegatov — volilnih upravičencev, vaja družbeno upravljanje. In to,' ki so .j'b_ izvolili delavski sveti da so delavski sveti sicer prva | Podjetij, še nad 100 člano . delav-oblika družbenega upravljanja, še skih svetov in upravnih odborov. Razen tega pa so občni zbor obiskali tudi predstavniki oblasti, sindikatov, društva arhitektov in drugi. _____ ______ t__________ Strokovna združenja podjetij piširznačaj " njihove dejrivnosTC (!obivaj0 v našem gospodarskem ki se razteza od proizvodnih pod- življenju vedno pomembnejše me-jetij pa vse do zdravstveno-sani- " ~ tarno-vzgojnih ustanov. ne pomeni, da so tudi najpopolnejša oblika. Če govorimo o komunalnih podjetjih in ustanovah, potem moramo imeti vedno pred očmi sto, saj prirejajo razprave o stro-____ kovno tehničnih vprašanjih po- Pestrost teh podjetij in usta-'1 SP±Tanja I^izvodnje o delu in + «0 v, v. . .v uporabi novih tehničnih postop- nov terja zato tudi tehtnejšega ^ s•> ■< ----, -i grafiko in s tem našo likovno Michelangela je Rolland opisal kot človeka in umetnika, zato ni mogel mimo tragedije, ki jo je ta veliki slikar, kipar in arhitekt doživljal pri delu Med besedilo je vpletel tudi Michelangelove pesmi, ki sodijo po izrazni moči med najbolj blesteče proizvode italijanskega slovstva Knjigo bo izdala založba Obzorja. in za napredek naše kulture ne morejo roditi potrebnih uspehov, če vzporedno z gospodarsko proizvodnjo ne napreduje tudi naše duhovno oblikovanje. Ko bomo doživeli, da bodo pristne in originalne umetnine izpodrinile iz naših hiš in delovnih prostorov manjvredno laži-umetnost, kič in plažo, šele tedaj bomo lahko govorili, da je naše ljudstvo tudi kulturno dozorelo in da je svojo zaostalost tudi na tem področju premagalo. F. Š. Z NAŠEGA FILMSKEGA PLATNA .DALEČ JE SONCE' Po vrsti bolj ali manj uspelih viji, ker se v njem verno in pre-filmskih predelav književnih del i pričljivo odraža naša revolucija iz naše povojne stvarnosti je filmi v vsej svoji krvavi neizprosnosti, »Daleč je sonce« spet posegel v j tragičnosti, plemenitosti in hu-razgibano in bogato tematiko \ manosti. Podobo tega veličastne-narodnoosvobodilnega boja. Iz- \ ga obdobja junaških bojev je delan je po Cosičevem romanu] ohranil tudi film. z istim naslovom, ki sodi med t »Daleč je sonce« slika parti-najnovejša dela srbske književ- j zanski odred, njegovo življenje nosti in med naše najboljše in in borbe med okupatorjevo ofen-najbolj brane literarne stvaritve j živo v prvih zimskih dneh 1943. umetnost tudi v inozemstvu uva-žeoati. O tem pričajo številni uspehi, nagrade in odkupi o zadnjih letih. Omenim naj le samostojne razstave in udeležbo naših najboljših mojstrov umetniške grafike na številnih mednarodnih razstavah, v Evropi in Ameriki, kjer razstavljajo zgolj odbrani in vabljeni poedinci ali zastopstva nacionalnih skupin. Posebej častno so se slovenski grafiki uveljavili na velikih mednarodnih prireditvah Mednarodne barone litografije v Ameriki in mednarodni razstavi lesoreza >Xylon« v Zli. richu, na mednarodni grafični biennali »Bianco-nero«, v Luganu in Arbonu. Letos pa je poslala naša država na veliko Biennale o Benetkah, ki bo odprta junija* sama grafična dela. Na ta način bo dobila grafika pred svetovno javnostjo svoje najbolj vidno in zasluženo mesto, ki ji pripada po pomembnem doprinosu prvenstveno slovenskih umetnikov k našim skupnim uspehom doma in v tujini. Na krožni in prodajni razstavi razstavljajo: Riko Debenjak, Božidar Jakac, Tone Kralj, Vladimir T.amut, Miha Maleš, France Mihelič, Floris Oblak, Marij Pregelj. Maksim Sedej, Ive Šubic in iz Pariza Veno Pilon. Doslej je že čez 25 slovenskih krajen zaprosilo za razstavo naše grafike, kar pomeni, da ima naša javnost najboljši namen, seznaniti se s pridobitvami naše sodobne umetnosti in da ji odpira svoje domove. Dokaz več, da je razstava pravilno zasnovana in da bo svoj cilj dosegla, kakor prireditelji pričakujejo. Slovenska umetnost ni več pastorka in čuti, da jo narod potrebuje vse bolj in bolj, da njeni napori še zlasti v zadnjih letih niso bili zaman. Naša dolžnost je, da ji utiramo , .... . . . m. pot med ljudstvo še nadalje in da Mestno gledališče na Jesenicah z velikim uspehom uprizarja Vitemu nudimo pristne estetske ^Čovičevo opereto »Mala Floramv« Gledališče je tokrat pnteg-r mio k sodelovanju jeseniške svooodase, mešam pevski zbor m Težnja delavcev po svojem kulturnem listu je rodila takoj P° prvi svetovni vojni — l. 1919 — kulturnoprosvetno revijo »SvO' boda«. Razcepitev socialističnnih vrst v leve in desne je vpliva‘a tudi na to revijo. Za dve leti je prenehala izhajati. Leta 1923, P° kongresu »Svobod«, se spet pojavi in izhaja redno do druge vojne' »Svobodo« so urejali socialisti, ki so prispevali tudi vse članM’ tiskala pa jo je Ljudska tiskarna v Mariboru; ker niti uredniško delo niti prispevki niso bili plačani, je bila naročnina izredno nizka, tako da so jo delavci brez večjih pomislekov naročali-Posebna zasluga revije »Svoboda« je bila, da je pritegovala in vzgajala ljudske talente med delavstvom, ki so v sicer nebogljen0 formo vklepali iskreče revolucionarne misli. vilnim prebivalstvom, požiga ^ ubija, ker je partizanska zasedo razbila njegovo kolono. Obroc okoli odreda je vse ožji in nnoč' nejši... Prebivalstvo, kolikor niso pobili, prestrašeno beži f gozdove... Da ne bi še odrefl1 zajela panika, ustrele namestn*' ka komandanta odreda, Gvozde-na, ki ga je nesreča domačin°v zlomila in spravila v obup. R^'. o revoluciji. Čeprav so kritiki leta na planini Jastrebac. Odred volucija ne pozna čustev: ker pisatelju očitali pomanjkljivosti, se zdecimiran, brez hrane, brez je roman doživel in še doživlja streliva, z ranjenci vred umika izdajo za izdajo. Ljudje ga na- v globokem snegu pred sovraž-vdušeno bero širom po Jugosla- nikom. Okupator besni nad ci- nem pogledu zelo izčrpno prika- užitke in doživljaje, ki so vredni I^aU zala- 1 cllleD m sredst™ nase kultume cev> od katerih je skoraj dve tretjini ^lezarjev in drugih delavcev. demoralizirani Grozden s oj?0' jim močnim vplivom in prilj110' Ijenostjo lahko odred razbil, 9a neizprosno odstranijo. Uspehi ti' V SLOVENSKE KONJICE TOV IRNA USNJA ■ ^ flllllC Hi 1 B It at ■ B ■ Telegrafski naslov: „Konus‘ Slovenske Konjice -Telefonska štev. 1 — Usnjarna • Umetno usnje Jermenarna • Pikerija Usnjarna: vegetabilno, kromno in kombinirano podplatno, zgornje ter tehnično usnje. Umetno us nje: v posebnem oddelku proizvaja umetno usnje za notranjke, opetnice in podplate za hišne čevlje Jermenarna: vegetabilno, kromno in kombinirano pogonsko jermenje vseh vrst v vseh dimenzijah in specialnih izdelavah, šivalno jermenje in specialne športne vezi Pikerija: Tekstilne utenzilije vseh vrst za potrebe tekstilne industrije Predstavništva in trgovine: Ljubljana, Gosposvetska c. 2 - Beograd, Knez Mihajlova 47 - Novi Sad, A. Rankoviča 10 - Ptuj, Jadranska 15 POZDRAVLJAMO DRUGI KONGRES DPD „SV OBODA*' V CELJU Kulturne vesti V Dubrovniku bo zvezna razstava likovne umetnosti Na zadnjem plenarnem zasedanju Zoeze likovnih umetnikov Jugoslavije so se dogovorili, da bodo v okviru letošnjih dubrovniških poletnih iger odprli o tamkajšnji galeriji zvezno razstavo sodobne likovne umetnosti. Dela (okoli 180 slik in 65 kipov) bodo odbrala republiška zdru-ienja. Plenum se je odzval tudi povabilu privatne galerije Whitt v Washingtonu, naj bi jugoslovanski slikarji jeseni tam razstavljali. Slikarji Krsto Hegedušič, Milan Konjovič, France Mihelič bodo po slali na razstavo vsak po pet del. Razstava jugoslovanske mladinske književnosti Letos avgusta, v Času svetovnega kongresa Zveze za zaščito mladine o Zagrebu, bo organizirana razstava jugoslovanske mladinske literature. Cilj razstave je, prikazati tako inozemskim delegatom — in teh ne bo malo, saj je v Zvezi 40 držav — kakor naši javnosti zgodovinski razvoj domače mladinske književnosti in obenem opozoriti na najboljša dela. POZDRAVLJAM) II. KO nGRES „S V 0 B O D“ podjelje stega dela odreda, ki se je P1"..-, preko Morave v ravnino, unR1 četniške postojanke in vrnil Pre.' bivalstvu vero v partizansko 9l' banje, potrjuje pravilnost trdeSa’ neizbežnega ravnanja. Ko s_ Pavlova četa, pomnožena z n°' vimi borci, vrača nazaj na Ja', strebac, močnejša kot kdajkoli prej, jih pričakajo borci, edini ostanek čete, ki 3 ostala na planini... »Daleč je sonce« je nedvoM11, naš najboljši film o narodn0'^ osvobodilni borbi. Našim skim umetnikom doslej še^ nilf' dar ni uspelo s tolikšno močjo 1 prepričljivostjo prikazati tr£t neizprosnost revolucije, kuko tokrat. Na filmskem platnu rev zaživijo tisti partizani, ki so neomajni in plemeniti predano izbojevali revolucijo, kakor t,s ’ ki jih je zlomila in strla grozo revolucionarnega boja. Medtem ko naši časniki . časopisi odmerjajo dobršen o ^ prostora filmu »Kruto morje«, mu je film »Daleč je sonce« ta po zamisli in izvedbi kakor umetniški moči enakovreden, ^ o tem našem najboljšem revolucionarno tematiko s^° „ nič ne piše. Kar je napisaned^ govori samo o njegovih naPa* J češ da je razvlečen, R0^g°^aS.n[. bolj dokumentaren kot urn.e „as ški, itd. itd. — kakor je p™ u navadi, kadar ocenjujemo ’ goslovanske filme. Iščemo dlakocepimo vsako tehnično P manjkljivost in s tem us^v^r si mo pri gledalcih mnenje, ., naših filmov zaradi tehnične ^ bogljenosti ni vredno °9jres! To pa že nekaj časa ni več Film »Daleč je sonce« je c.n0 tako izdelan, da lahko doSt°v0-prikaže svetu našo ljudsko r lucijo in napredek naše umetnosti. »■ Stavka angleških pisateljev nji Gr. Devetnajst angleških pisateljev, med jimi Somerset Maugham in Graham jreene, je napovedalo stavko. Britanska zveza založnikov hoče namreč književnike prisiliti, da odstopijo svojim založnikom pravico za filmanje oziroma založniške, radijske in televizijske predelave in izvedbe njihovih del. Stavkajoči ne bodo sklepali novih pogodb z založniki vse dotlej, dokler le-ti ne odstopijo od svojih zahtev. DELOVNI KOLEKTIV TEKSltLNE TOVARNE Šempeter pošilja II. kongresu .Svobod*' borbene pozdrave! 28. Maja 1954 — St. 22 OB KONGRESU »SVOBOD« »DELAVSKA ENOTNOST4 V NEDRIH DELAVSKIH DRUŠTEV se vzgajajo revolucionarji Zanka se ni zadrgnUa nam je pa vrgel zanko za seceo je preždel devetnajstlleltii so l,ršpala z Vinkom. čakoval noči in zasliševanja. Za- l,i%kakšno zanko, za vraga. In sliševanja s palico in pestjo. Po petih mesecih so ga poslali ta.) n*° i7 Vacovega obraza o bolnišnico. Živce so mu tako bfal le žolčno razburjenost. zrahljali, da se še premakniti ni Iq čisto navadno zanko, mogel sam. Pa so se ga polentarji Y oražji Ramovš,« je ponovil še takrat bali. Karabinjer ga je pr C'1 in nato izgubljeno pogledal noč in dan stražil. Ko je Italija-nebu, polnem sivih, kopa- ne pobralo, je do osvoboditve pre-1 oblakov. ležal doma. In potem so ga naši *oi govoril z n jim zaradi igre?< poslali v zdravilišče in mu dali ^tseveda. Šest tisoč din zahte- spomenico prvoborca, ko ‘!j .Te7ij°- Da bi ga vragi Ka- Življenje se mu je spet vrnilo, j 1' oi ne vedel, da smo društvo toda noge, te noge... Zmeraj so n,e ustanovili in da še fičnika mu na poti te trde, kakor mrtve 0 naši blagajni.«^ noge. Pa ga vseeno zmeraj vidiš Itako? Šest tisočakov?« na nogah. To in ono je treba j 'inka je zadelo. Njegova ble- storiti za >Svobodo« in če on in ' Upadla lica so dobila barvo Vaca ne storita, se vse zavleče. s*a. Predavatelje za ljudsko univerzo ie i) raž ji materialist. Najbrž ga morajo poiskati, preskrbeti ozke - ’ r°sveta‘ v Savljah zasnubila, filme, in sekcije, ki jih ni malo, Sr 11111 ie zrastel greben. Kar naj zmeraj kaj potrebujejo. Rad bi Le. tja, tudi brez njega bomo de- tudi igral, kakor je igral pred *■ Se bom pa jaz lotil režije.« vojno. Že kot osemletni pobič je , raca bi rad ugovarjal, pa je bil na odru kakor doma. Po voj- l. obzirnosti molčal. Vinko naj ni pa, ko je obupal nad nogami, ^.fežiral? Saj ne bo mogel s je prijel harmoniko v roke in ffind nogami. zdaj mu joče in vriska v rokah, Vinko je bral Vacove misli: kakršne je pač volje. j 'Zakaj si obmolknil? Misliš, V »Svobodi« je zbral nekaj a zaradi nog ne bom mogel?« pionirjev okoli sebe »Zdi se mi, da bi tudi ,Odlo- nejša kakor spanec. Po dva in dva čited lahko igrali. Poskusil jo bom jaz režirati. Vem, da bodo mlajši zanjo.« »Tako je!« je zaklical neki mladinec. Med mladimi in starejšimi tiščita glave skupaj in si šepečeta na uho. »Janez je kakor iz lipovine,« tiho zaupa Jernej svojemu sosedu. »Raje Toneta poglej, ta bo še igralci je tudi v Zadobrovi ljubo- dober igralec.« sum je. Stari odrski asi ne dajo »Tako bi znal tudi jaz igrati,« mladincem važnejših vlog, mlade ugovarja Jernej, pa to žali... »Pa si res domišljav. Kar po- Spor so rešili tako, da je volk izkusi, boš videl, da ne gre tako sit in koza cela. Mladi in stari zlahka,« jezno zasika Ivan. pripravljajo igro. Enkrat so sta- »Saj bom. Za drugo igro se rejši na odru in mlajši v pisarni bom prijavil, da veš.« Zadružnega doma, ker drugje ni Jernej se je spozabil, da ne sme glasno govoriti. Šele močan prostora, drugič je pa obratno. Zadnje dni je Dom še o polnoči razsvetljen, čeprav je večina svobodašeo ob petih zjutraj spet na nogah. Pri vajah srečaš tudi tiste, ki ne igrajo. Radovednost, kdo bo sunek pod rebra ga je spomnil na to .Ampak sklepa se bo vseeno držal. Mnogi sovrstniki so istih misli kakor Jernej. Zakaj se ne bi preizkusili na odru, ko jim je pa boljši, mlajši ali starejši, je moč- zadnje čase vedno v mislih? Ladja brez dna Politični in kulturni uspeh, ki ga je žela ljubljanska >Sooboda< z Golouhovo >Krizo<, je društvo nenavadno vzpodbudil. Takoj po »Krizi« so Svobodaši z nezmanjšanim navdušenjem in vztrajnostjo pripravili E. Tollerjeve >Rušilce strojev*, ki naj bi jih uprizorili v ljubljanski Operi. Med generalko je policija igro prepovedala. Napredno delavstvo ni hotelo izgubiti svojih simpatizerjev. Lotilo se in jih nudi ie ^pom z močno in jasno socialno vsebino in zato uprizorilo Gorkega >Na dnu*, Tolstojevo yV sta jen je* ter Gogoljevo >Zertitev*. Ugled Svobodašeo je celo med politično indiferentnim meščanstvom vedno bolj rastel. Krona uprizoritev je bil Cankarjev >Hlapec Jernej* v ljubljanski Open l. maja 192S. Ob koncu predstave so gledalci zapustili balkon in lože in se zgrnili v parterju ter med glasnim vzklikanjem in ploskanjem silili na oder... Trikrat je bila ljubljanska Opera nabito polna. Ze nekaj dni po tem triumfu so odšli ljubljanski Svobodaši gostovat v vsa večja delavska središča, kjer so jih pozdravljali s tolikšnim navdušenjem kakor v Ljubljani. Naslovili so celo v zagrebškem dramskem gledališču Po predstavi je nabito polna dvorana protestirala pioti krivicam, ki jih dela oblast delovnemu ljudstvu, vroti ljudskim izkoriščevalcem . . . Gledališče je bilo zastraženo kakor v Ljubljani med uprizoritvijo j Krize* . . . Ljudstvo je zahtevalo, da naslednji dan igro ponove. Toda tik pred predstavo je policija Svobodaše ^vljudno prosila*, nuj takoj zapuste Zagreb, da ne pride (}o javne demonstracije ... Na sliki: Ljubljanski Svobodaši med uprizoritvijo >IIlapca Jerneja* v Ljubljani. Volk sit in koza cela »Najbrž bo res grmelo, am- slovesnim razvitjem društvenega pak strela ne bo udarila,« je od- prapora. vrnil Peter Snoj, predsednik za- In potem so prešli na podrob-dobrovške »Svobode« svojemu so- nejše načrte. Več glav več ve... sedu, ko sta jo ubirala proti Za- Pozabili so na trenje med starej- druinemu domu. »Režiser še zmeraj vztraja pri starem. .Odločitve' noče režirati. Pravi, da je igralci ne bi zmogli.« »Kar vztraja naj.« Snoj se je drobno nasmehnil in komaj obdržal skrivnost zase. Začel se je množični sestanek. Predsednik je poročal, da namerava »Svoboda« s pomočjo drugih zadobrovških organizacij '1a» e’ samo b°j,m se, da bo pre- igrati na harmoniko. Ko jih je prirediti od 3. do 6. junija kul-i, ‘’0rno zate. Ze tako nam padaš hotel Ramovš spraviti v kozji rog, turni teden. Prebral je predvideni ria ezaoest, zdaj si pa še to obesi se je lotil še režije. Ob večerih program. Nastopila naj bi pevski A[aoo, da bo po tebi.« ga najdeš spet na odru, oprtega zbor in igralska družina, na aka- in ‘nko se je utrujeno nasmehnil na palico, sredi igralcev. Z očmi demiji pa tudi pionirji. Gasilci da /i(,jSe_) krepkeje oprl na svoji pa- spremlja vsak njihov gib in be- bodo o tem času priredili »mokre je ie. P°Dedal tisto, kar sedo in dobrohotno uči in deli na- vaje«, Partizan pa telovadni na- šimi in mlajšimi pevci. Morda ga je čas zabrisal. Že nekaj mesecev ni vaj, ker so bivšega pevovodjo odslovili. Ni kazalo drugače. Blagajna je brez denarja, potem pa plačaj tri tisočake na mesec samo pevovodji. Za kulturni teden so si zagotovili drugega, do nastopa mu bodo plačevali od ure. Med prireditvami pa se bo že toliko na- Skofljiški svobodaši gasilce močno obrajtajo. Če bi gasilcev ne bilo, najbrž v Škofljici tudi »Svobode« ne bi imeli. Se čudite? Pa je le res. Edino zatočišče svobodašev je vegasta gasilska dvorana. Od vseh strani že piha vanjo in vrata se tako slabo zapirajo, da je neki nebodigatreba pred dvema letoma ukradel odrski zastor in vse žarnice... Igralci so hoteli že vreči puško v koruzo, pa so jih vaške organizacije spravile iz kaše. Seveda jih je izučilo. Zdaj novi zastor po igri zmeraj snamejo in odnašajo v šolo ... Pravzaprav se igralci brez potrebe mučijo z izdelovanjem vabil, saj vsa vas najmanj pet dni pred premiero pase radovednost nad njimi, ko v mraku znašajo pisana bremena v dom in ponoči spet nazaj. V zimskih dneh se »obremenitev« še poveča. Takrat nosijo od doma poleg oblek, prtičev, prtov, zaves, miz in vsega, kar pride za igro v poštev, še drva. Dvorana je tako preklicano mrzla, da po vsaki igri vsaj polovica igralcev neusmiljeno kiha in kašlja, če že ne obleži. Mislite, da komu zaradi tega upade pogum? Kaj še! Preden pričnejo vaditi drugo igro, so že spet vsi zdravi ... kmetje obljubili in še gramoz, ki bi ga mi nakopali, bi nam zvozili na stavbišče. Denarja resda nimamo več ko štiri sto tisoč, kolikor sta nam dala okraj in Zveza Svobod, nekaj bi pa prav gotovo še zbrali, če bi šlo zares.« »Vse to vam zdaj toliko koristi kakor ladja na suhem,« sem se znova pošalila. »Kakor ladja brez dna,« me je popravila Gradova. »Ladja brez dna s 113 ljudmi.« »113 članov imate? To pa ni malo. Potem se gotovo še s čim drugim ukvarjate v .Svobodi" kakor z igranjem?« »Prav z ničemer, če odštejem branje, ideološko vzgojo in potujoči kino. Kje naj pa imamo vaje?« {"n sebi tajil. A/o ’ ' B^orda res ne bo mogel dolgo. surn er ne iztaknejo drugega, bo ,«? režiral. Ljudi ne smejo pu- soete... On, hromi delavec.* stop. Teden naj bi zaključili s stjf: 7^*'a . . „ " brez iger. Prejšnje kultur-prarnetniško društvo se jim je (L.? 7 igrami prikupilo. Soobo-L^ega ne smejo pozabiti. $e . 0 sta se z Vacom poslovila, je ,e Rinko počutil, kakor da bi Hi svinec razlil po osem tele-ne travniki mu pravijo, da se se tsrne razburjati. Toda včasih ^iii°ra' P°tem postaja zmeraj P0y p glavi se mu začne vrteti. iipSLS* ,se ose zavije o temo, o ki. 'č/io temo, o kateri plava yr brez telesa ... l;t)r&i‘ ^o mu je ostalo od vojne. k,,/..1 sp ga že oktobra 1941 bili Prin*' 7}pino. Z mrzlo vodo so ga itioif.joli k zavesti, on pa je (lei "K11 tajil, da bi karkoli oe-0 Osvobodilni fronti. Pet me- Vseeno ga bodo razvili »Ne barantajte za medvedovo kožo, dokler je medved še v bosti,« je v šali pripomnil Nace, ko so zadobrovški svobodaši modrovali, ali naj bo društveni prapor iz svile ali iz navadnega blaga. Tajnika .Svobode" je Nacetov smeh vzpodbodel: »Saj, če bi bilo po tvoje, bi ga res nikdar ne razvili.« Ne kaže se šaliti, je pomislil Nace in ubral obraz v sila resne gube: stoli in grizejo podobice, ki jih tercijalke izgube iz mašnih bu-kvic, namesto da bi ušle iz zasmrajenih zidov. Mi si pa menda znamo pomagati.« Odborniki so bušili glasno v smeh. »Zdaj pa spet k stvari. Pozno je že in jutri nas čaka delo.« Predsednikova resnost je kmalu prešla na vse, ki so posedali v šolskih klopeh. Tja se zatečejo, kadar je društvena dvorana za- »Dekleta so nas priganjala, naj »Ze tri leta se dajemo za pro- organiziramo gospodinjsko izo-stor,« mi je povedala Gradova braževalni tečaj, kakor druge .Svobode". Pa če jih nimaš kam dati? Pevcev v Škofljici ne manjka, pred javnimi proslavami jih z lahkoto zberemo. Potem se pa spet razidejo.« »Pevci bi lahko vadili v šoli,« sem ji vpadla v besedo. »Da, če bi imeli pevovodjo.« »Saj imate vendar več učiteljev.« Gradova mi je z grenkobo v glasu odvrnila: »Imamo jih že, ko pa se vsi razen upravitelja vozijo v Ljubljano.« In nadaljevala je staro, neizpeto pesem, ki jo večina naših »Svobod« dodobra pozna... »Tudi te pesmi bo nekoč konec,« sem ob slovesu bodrila Gradovo. »Res je, če prej ne, ko bo naša .ladja" dobila dno.« Toliko vere je bilo v njenih očeh, da sem ji morala verjeti. »Kako boš kupoval prapor, ko r.edena. To pa je skoraj zmeraj, kapljalo v blagajno, da ga bodo Tončka, tista, ki je je pol v "DrJ v pa smo revni ko cerkvene miši,« saj si pevci in igralci kar poda- morda vendarle lahko plačevali, službi, pol v škofljiški »Svobodi«, JttuOCžl PGSG1H se je začel zagovarjati. »Cerkvene miši tekajo med II. KONGRESU „SV0B0D“ V CELJU POŠILJAMO BORBENE DELAVSKE POZDRAVE DELOVNI KOLEKTIV jajo kljuko. dokler ne dobijo učitelja, ki bo doma pa nič (to mi je povedal »Prosjačili ne bomo, čeprav znal dirigirati... njen znanec), »pa se nam godi, Rdeča je kri. ki v nas kipi, ničesar nimamo.« S predlogi je bilo vse zada- kakor nekdaj Korejcem: korak Rdeč je blisk, ki skozi oblak zagori Keramične industriie Libole Predsednik je kakor pribijal voljno. besedo za besedo in mimogrede s pogledom očitajoče ošvrknil Naceta. »Kaj menite, bi poizkusili s spominskimi žeblji? I^islim, da »ZtdZZnle^Zse^m^di f""’ naprej in potem dva nazaj.« Me£e neb ,.o y »Menda se vaša ,vojna" ne bo ‘ .Odločitev' za nas pretežka,« je dejal režiser »Svobode« z glasom, ki ni trpel ugovora. »Predlagam rejska?« sem Gradovo Tončko Rdeče sovraštvo, ki v prsih žge smeje vprašala. In srd je rdeč, ki polni srce; »Upajmo, da ne. Ze precej čujte, tirani! Nočemo tajiti — bi se obnesli tudi pri kmetih. Mikl0D0 Zalo' Starejši igralci so časa imamo odločbo občinskega Se ’aS obračun — nai bo rdeč! Nase prireditve radi gledajo že jo že ^rah- Manj težaD bo z njo^ odbora, da je opekarniški svet »vracun na, bo rdeči zato bodo nekaj dah. Pa vsako- jo že igrali. Manj težav bo z njo - Snoj se je nasmehnil in pogle- naš. Sprva nismo pohiteli z zi- mur povejmo, da okoli Ljubljane ^0isjcega upravitelja: davo, zdaj se pa nekdanji lastnik še nobena .Svoboda" ni razvila »Prav, kar izberi igralce in zemljišča temu na vse kriplje prapora. Mi bomo prvi.« pripravi .Zalo", ampak .Odločitev' upira. Pritožil se je na Vrhovno Pametnemu predlogu ni nihče bomo tudi igrali.« sodišče zaradi nacionalizacije ugovarjal. Dogovorili so se še. Režiser je osuplo, skorajda zemlje in ne kaže drugega kakor kam bo kdo šel. Seveda so iz- užaljeno pogledal Snoja in potem čakati, dokler ne bo spor rešen.« brali med najbolj priljubljenimi iskal med ljudmi tistega, ki bo »In mislite, da bo rešen v vašo najzgovornejše... poslej njegov tekmec. V režiji je korist?« Stvar se je bolje obnesla ka- bil monopolist, zato tolikšna sa- »Nočem misliti, da bi nam mozavest in odločnost. načrti splavali po vodi. Porušili Pred ljudi se je postavil šolski smo že nekdanje opekarniške upravitelj: prostore, les za dom so nam kor so mislili. Tri sto hiš so obiskali in samo iz petih so odšli praznih rok. »Za zastavo bo in še kakšnih dvajset tisoč nam bo ostalo,« je pred nekaj dnevi z zadovoljnim obrazom povedal predsednik na društvenem sestanku. »Vidiš, Nace, nismo kakor cerkvene miši,« je dodal in se nasmehnil V njegovem smehu tokrat ni bilo očitka ... Kosti, Abraševič Kaj moram še urediti? Naročiti »Delavsko enotnost«! Pridobiti svojega tovariša, da jo naročil Poravnati naročnino za »Delavsko enotnost«! ZA 100 D3N PRIJETEN DOPUST! SINDIKATOM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM pri. zna Turistični biro na vsakih 20 srečk provizijo v N£ ZAMUDITE! brez posredovalcev direktno pri TURISTIČNEM BIROJU, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 17 »DELAVSKA ENOTNOST« 28. MAJA 1954 — IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO Št. 22 PETI TEDEN ŽENEVSKE KONFERENCE ska zveza ima težave s Kitajsko in še prav posebno s Ho Si Minhom. Medtem pa v Indokini divjajo hudi boji. Osvobodilna armada napada francoske postojanke v delti Rdeče reke. Ho Si Minhovim četam, ki so zapletene v boje okrog Hanoja, prihajajo na pomoč štiri elitne divizije, ki so se proslavile z zavzetjem Dien Bien Fuja. Enote osvobodilne V Ženevi še vedno razpravljajo o Koreji in Indokitajski. — Stališča sprtih strank se niso bistveno zbližala. — Preplah v Parizu in VVashingtonu zaradi najnovejše Ho Si Minhove ofenzive. Pripovedujejo, da je Cu En Laj takole dejal Bidaultu: »Mar pričakujete zmago tu, ko je niste mogli doseči na bojišču? Indo-kitajsko'' prebivalstvo gleda na vas sovražno. Z&to ste tudi izgubiii tla pod nogami ifc zato boste izgubili še vse drugo. Patet Laa in Kmera za vas ni, toda še nedavno ste podobno govorili o Ho Si Minhu in vendar je zdaj med nami in razgovarja kot zmagovalec. Pazite se . . .« Bidault mu je jezno odgovoril: »Ne govorite preglasno! Niste in tudi ne boste zmagali.« Torej še vedno upa, da bo rešil kolonialno vladavino v Indokini. S pomočjo Američanov — na bojnem polju, ali s pomočjo vseh zahodnih držav — za zeleno mizo v Ženevi. Pripovedujejo tudi, da je Eden dejal Molotovu: »Pazite! Cas ne bo delal za vas neskončno. Ce ne boste popustili, da bi prišla konferenca iz zagate, se prekinitvi razgovorov ne boste mogli dolgo izmikati.« Molotov pa mu je odgovoril: »Mnogo slišimo o razlikah v zahodnem taboru glede intervencije v Po vsej Indokini je osvobodilna ! armada prešla v napad. Francoske in i Bao Dajeve čete se umikajo. V Ha- IZ FRANCIJE Socialisti se močneje uveljavljajo Pri nedeljskih naknadnih volitvah za poslanca francoskega parlamenta v okraju Pas de Calais je bil izvoljen socialistični kandidat Delabra. Dosedanjni poslanec tega okraja, ki je pred nedavnim umrl, je bil in-formbirojevec in Thoresovi ljudje so menili, da bodo tudi tokrat dobili večino. Toda socialistični kandidat veljstvo meni, da brez izdatne ameriške pomoči ne bo moglo obdržati Delte. Amerikanci sanjajo o svoji intervenciji in z mrzlično naglico pripravljajo vojaško zvezo v jugovzhodni Aziji. Peti teden že mineva . . . Ne, osem let je že minilo, odkar divja v Indokini boj proti francoskim koloniza torjem, osvobodilni boj . . . In ljud v noju in Saigonu, v Parizu in Wa- j je dobil 174.767 glasov, informbirojev. shingtonu je preplah. Francosko po-, ski pa le 134.498. V zadnjih tednih so francoski in-formbirojevci izgubili že dve mesti v parlamentu. Obe so si pridobili socialisti. IZ ŽIVLJENJA POLJAKOV OTROCI CESTE Skupine mladih tatov in roparjev napadajo ljudi po cestah Pol^'g mest, vdirajo v trgovine, pretepajo prodajalce in odnašajo o » V Varšavi, Krakovu, Lublinu in je objavil članek, v še v nekaterih drugih mestih so prve da mladi tatovi sredi dneva nap v dni letošnjega leta zaprli nekaj sto ljudi na cestah Varšave, 7;dna-otrok. Kmalu potem so časopisi pi- trgovine, pretepajo J.rgoyce ^in ^ 0'D. saii o skupinah mladih tatov in raz- šajo blago. Pred nedavnim P* JJiri Hoiniknv Irl klatili nn m PStih iavil Šft tole VCŠt: »Pred bojnikov, ki so se klatili po mestih javil še tole vest: »Pred in vaseh, kradli po trgovinah in raz- okrožnim sodiščem se bojniško napadali ljudi. skupina mladih ljudi (od 16 do 2l ulične armade so že zavzele nekaj utrjenih stvo, ki je v tem času osvobodilo postojank, ki varujejo prihode k tako velik del svoje dežele, ljudstvo, Hanoju. Okrog drugih utrdb pa div- ki se tako junaško vojskuje, svobodo jajo hudi boji. 1 —1--*- 1 tudi zasluži. ZE ZOPET O GUATEMALI Imperialisti se jeze Zakaj se ameriška propaganda tako trudi, da bi protiimperiali-stično vlado Guatemale prikazala kot sovjetskega satelita V Washingtonu trde, da dobiva srednjeameriška republika Guatema-la orožje iz Poljske. Tisk. radio in televizija so objavili to vest kot dokaz, da je Guatemala »komunistična dežela«. Guatemalski zunanji minister Toriello je pred dnevi izjavil, da njegova vlada »nikoli ni kupovala orožja od Poljske ali Rusije« in da v Guatemali »ni niti enega orožja ali kakršnega koli drugega vojaškega materiala, izdelanega v teh državah«. »In tudi če bi kupovali orožje v Poljski ali Rusiji, bi samo izkoristili pravico, pravico, ki jo ima vsaka neodvisna in svobodna država, da svobodno trguje s katero koli deželo sveta.« Toriello je obtožil ameriško vlado kot napadalca in dejal, da je odnos Washingtona do Guatemale zelo podoben agresiji, Varšavski list »Zycie Warszawy« j let)’ spepalizirali za t 5 napade. Mladeniči so najvecKr«^ kladivi in opekami napadali PJi 4. ljudi in jim jemali denar ter osta ^ Podobne vesti lahko najdemo tuo drugih časopisih. asopisin. , xpii. Tako je v informbirojevski ae“ ' Veliko govore o socializmu, o .Qf\e nah in drugih objektih, ki jih Siahii hvalijo Sovjetsko zvezo in rus^f;,io-rokrate, na človeka pa pozabljaj ' Poljski informbirojevci so zane/0**,^ osnovno vodilo delavskega gibanj * Za človeka. Mnogi otroci so PreILp ščeni samim sebi. In ko se jih zapirajo, kaznujejo — P° 1 zvone. Povsod drugod iščejo vz£ier za takšno stanje, samo tam ne, k.) bi jih morali — v birokratskem stemu. v brezdušnem, nečloveške odnosu do ljudi. „a Socializem je skrb za delovne.-’ človeka. Socializem je boj za človek ’ plemenitega, poštenega. junaškeg človeka . . . Tega socializma na P0lJ skem ne poznajo. Vso Indokino je zajela vojna vihra. Francoski vojaki se umikajo pred ogorčenimi napadi osvobodilne armade in si žele miru ter vrnitve v domovino. Kaj bi le odgovorila ta dva francoska vojaka, če bi ju vprašali, kako gledata na ženevsko konferenco? VELIKI NEREDI V PMISTMU ŠTIRI STO ŽRTiV KO PREBEREŠ »DELAVSKO ENOTNOST«, 10 POSODI TUDI SVOJEMU TOVARIŠU' IZ ITALIJANSKEGA DELAVSKEGA GIBANJA STAVKOVNI VAL ulicah spopadli policijo, ki jih Pretekli teden so se na milansk stavkajoči delavci je hotela razgnalJ; Stavkalo je okoli 85 odstotkov de*3 cev kovinskih podjetij Milana. S stavko so delavci hoteli prisiliti ^°e. federacijo industrijcev, da bi spj~. jela njihovi zahtevi: zvišanje Pia in izenačenje plačilnih pogojev. , V petek je stavkalo 60.000 narjev iz Firenc, ki so zahtevali lS^n kot milanski delavci. Istega dne Med velikimi nemiri v Vzhodnem Pakistanu je padlo 400 žrtev. — Indijski tisk trdi, da so za nerede odgovorni pakistanski veljaki, nikoli niso bili dobri ... Iz teh nasprotij se porajajo spori,« piše »Hin-dustan Times«. Nadalje govori o te- ki zatirajo napredno misel in puščajo ljudstvo Vzhodnega Paki- i žavm gospodarski krizi v Vzhodnem ' Pakistanu in rpvi^ini IH b-r-i-T-, stana v veliki bedi Pred hotelom »Imperial« v Tokiu je nekega jutra sedel tale mladenič. Mimoidočim je pripovedoval, da se namerava prodati za 50 funtov, s katerimi bi rad pomagal neki vojni siroti. Policaji so ga odpeljali in zaprli, v Tokiu pa še danes govore o tem fantu, ki je na svojstven način protestiral proti nesocialnemu odnosu japonskih vrhov do vojnih sirot Uradno so sporočili, da so veliki nemiri v Narajangadžu, industrijskem središču Vzhodnega Pakistana, terjali okoli štiri sto človeških žrtev. I Iz neuradnih virov pa prihajajo vesti o šest sto delavcih, ki so padli na ulicah Narajangadža. Vzroki teh krvavih neredov, ki so terjali tako veliko število človeških žrtev, so zavitj v meglo. Nihče ni doslej javno povedal, za kaj pravzaprav gre, kdo so uporniki, kaj so zahtevali demonstrant je, med katerimi je bilo zelo veliko delavcev, zakaj je padlo toliko žrtev. Le indijski in pakistanski časopisi nekoliko odkrivajo kopreno s teh neredov. Indokini. Osebno ne verjamem, da so te razlike tako velike, kakor pišejo časopisi. Prosim vas, verjemite mi, da ima tudi Sovjetska zveza težave s stališči svojih najbližjih zaveznikov.« Peti teden je že. Pet tednov razprav o Aziji: o Koreji in Indokini. Ob koncu četrtega tedna so se Cu En Laj, Bidault, Molotov in Eden takole pogovarjali. Rezultata torej še ni nobenega, vsaj takega ne, ki bi bistveno vplival na potek pogajanj o usodi dveh azijskih dežel, ki so ju imperialistične sile spremenile v vojni žarišči. Čeprav so se nasprotja nekoliko omilila in čeprav je na obeh straneh opaziti veliko volje za sklenitev premirja v Indokini, vendar so stališča posameznih delegacij, ki se razgovarjajo v Ženevi, še vedno zelo nasprotna. Ta nasprotja pa se ne kažejo samo med vzhodnim in zahodnim taborom. Celo znotraj teh taborov so razlike in (kar je zelo zanimivo in tudi pomembno) celo Sovjet- IZ ANGLEŠKEGA DELAVSKEGA GIBANJA VLAKI STOJE Pakistanski tisk piše, da so nerede povzročili »Indijci in komunisti«, indijski časopis pa odgovarja, da so to le laži, s katerimi hočejo pakistanski veljaki uničiti napredno gibanje v Pakistanu. »Hindustan Times« trdi, da prihaja kapital v Vzhodni Pakistan iz zahodnega dela države. »Odnosi med temi bogataši in domačimi delavci Zadnja londonska poročila trde, da stavka že 3000 angleških strojevodij in kurjačev. Stavkajoči so odklonili poziv ministra za delo in sklenili, da se ne bodo vrnili na delo, dokler vlada ne bo sprejela njihovih zahtev. Strojevodje in kurjači so organizirali stavko v znak protesta proti uredbi o novih nočnih vlakih. Ce bi ta uredba obveljala, bi se občutno povečala potreba po nočnem delu. Stavka se je začela v Bristolu in na londonski postaji Paddington. Ze drugega dne pa so stavkali tudi v Exeteru, Plymonthu, Cardiffu, Ban-buryju in drugih mestih. Generalni sekretar železničarske- ga sindikata Campbella je hotel organizirati sestanek s predstavniki vladne komisije za transport, toda sestanka ni bilo. Kaže, da tudi sindikalni voditelji ne odobravajo te stavke. Vendar je pritisk članov tako močan, da so se morali zavzeti za interese strojevodij in kurjačev. SLEPI DEMONSTRIRAJO PRED PARLAMENTOM Skupina slepih, ki je iz Firenc peš odšla v Rim, je demonstrirala pred rimskim parlamentom. Demonstranti so zahtevali, naj jim vlada prizna vsaj 15.000 Ur mesečne podpore. Večdnevni pohod in demonstracije slepih so prisilile vlado, da je 1 začela razpravljati o podpori slepim j Italijanom. Tudi posebni parlamen-jtami odbor razpravlja o tem. Vendar iz uradnih izjav predstavnikov vlade j lahko sklepamo, da vlada ne odo-; brava te akcije slepih, niti ne name-I rava spremeniti svojega odnosa do teh revežev. Slepi Italijani namreč že osem let čakajo odgovor na prošnjo, s katero so kmalu po vojni prosili italijansko j vlado, naj jim dodeli vsaj 15.000 lir 1 mesečne podpore. Glasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Odgovorni urednik France Boštjančič. Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 1 - Dom sindikatov. Telefoni: uredništvo in uprava ‘52-031, uredništvo 32-538. uprava 30-046 Poštni predal 284. Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-305 1-221. List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din. Pakistanu in revščini, ki jo ta kriza povzroča. Reveži se upirajo. V zadnjem mesecu so bili \ stanskih industrijskih trije večji upori. Zadnji je terjal štiri sto žrtev. stavkali tudi delavci Turina, Parnj*’ Novarre in še nekaterih industrijskih središč. V soboto so tisoči stavkajočih zavzeli ulice Genove. Vidma, Spezie Pištole. . ^ . Sindikati, ki so te stavke orKa' vzh^x°iPak-1~ Hidrah, trde, da se bo stavkovr^ središčih ze gibanje nadaljevalo, dokler ne bo« delodajalci ugodili delavskim zahtevam. aiis-si p.- Ob indokitajski reki. . Le žene vidiš vsepovsod. A kje so mož)? in mladeniči? O tem Indokitajke molče. Ni jim treba odgovarja?’’ saj bojni hrum z indokitajskih bojišč dovolj zgovorno odgovarja’ STEFAN ZWEIG i. 14 Prevedel J. Zupančič, ilustriral F. Slana Pa tudi ta križec je prodal za 50 frankov, samo, da b; lahko zvečer še zadnjikrat okusil ščegetajočo naslado igranja na življenje in smrt. Vse to mi je pripovedoval s tisto omamno dražestjo svojega ustvarjalno oživljenega duha. In poslušala sem ga vsa prevzeta, ganjena in razburjena; niti za hip pa mi ni prišlo na misel, da bi se zgražala, da je ta človek pri moji mizi pravzaprav tat. Ce bi bil včeraj meni, ženi neomadeževane minulosti, ki je zahtevala v svoji družbi strogo, običajno spoštljivost, nekdo samo namignil, da bom zaupljivo sedela s popolnoma tujim mladeničem, komaj nekoliko starejšim od mojega sina, z mladeničem, ki je ukradel briljantne uhane, bi ga bila imela za norca. Toda med njegovim pripovedovanjem nisem niti za hip čutila nič grozi podobnega, saj je pripovedoval vse to tako naravno in strastno, da je učinkovalo njegovo ravnanje prej ko blodnje v vročici, v bolezni kakor pa da bi budilo ogorčenje. In potem: če bi bi'1 nekdo prejšnjo noč doživel nekaj tako strahotno nepričakovanega, kakor jaz, bi bila beseda »nemogoče« zanj takoj izgubila svoj smisel. V tistih desetih urah sem bila pač doživela neprimerno več resničnosti, kakor poprej v štiridesetih letih meščanskega življenja. Nekaj drugega pa se mi je vendarle zdelo grozno na tej izpovedi, in sicer mrzlični sij v njegovih očeh, ki je vplival na vse mišice njegovega obraza, da so venomer drgetale, ko je pripovedoval o svoji igralski strasti. Se celo spomin nanjo ga je razburjal. In strašno nazornostjo se je na njegovem plastičnem obrazu čutno in bolestno zrcalila sleherna napetost. Njegove roke, te čudovite, nervozne roke z ozkimi členki, so začele nehote kar same po sebi kakor za igralno mizo spet postajati zveri podobno, loveče in bežeče bitje: med njegovim pripovedovanjem sem jih videla, kako so jele iznenada od členkov navzgor drgetati, se na vso moč zvijati in krčiti, potlej pa so se spet bliskovito razklenile in znova sklenile. In ko je priznaval tatvino briljantnih uhanov, so se (nehote sem se zdrznila) bliskovito iztegnile in naglo, tatinsko segle po nečem: naravnost videla sem, kako so prsti divje skočili na nakit in ga željno stisnili v pest. In z nepopisno grozo sem spoznala, da je ta človek do zadnje kaplje krvi zastrupljen s svojo strastjo. Samo to me je v njegovem pripovedovanju tako zelo pretreslo in samo te brezmejne vdanosti mladega, vedrega, po naravi brezskrbnega človeka divji strasti sem se tako ustrašila. Tako se mi je zdelo, da je moja prva dolžnost mojemu nenadejanemu varovancu prijazno prigovarjati, naj neutegoma odpotuje iz Monte Carla, kjer je izkušnjava najbolj nevarna, naj se še danes vrne k svoji družini, dokler še niso opazili ,da so uhani izginili in dokler njegova prihodnost še ni za vedno pokopana. Obljubila sem mu denar za vožnjo in za nakit, da bi ga lahko dvignil, seveda samo s pogojem, da še danes odpotuje in mi pri svoji časti priseže, da se nikoli več ne bo dotaknil kart ali sploh hazar-diranja. Nikoli ne bom pozabila, kako pohlevno, potem pa s čedalje strastnejšo hvaležnostjo me je ta tuji, izgubljeni človek poslušal, kako je moje besede pil, ko sem mu obljubila pomoč; in iznenada je iztegnil obe roki čez mizo, da bi prijel moje z nepozabnim izrazom oboževanja in neomajne zaobljube na obrazu. V njegovih jasnih, drugače nekoliko zbeganih očeh so: se lesketale solze, vse telo je od osrečujočega razburjenja nervozno drhtelo. Kolikokrat sem že poskusila opisati vam njegovo edinstveno spo- sobnost izražanja, toda tega izraza vam ne morem opisati, kajti nezanesene, nadnaravne blaženosti na človeškem obrazu ni zlepa videti. Čemu bi zamolčala: temu pogledu nisem mogla kljubovati. Hvaležnost osrečuje, ker jo tako redko vidno doživimo, nežnost de človeku dobro, in meni, treznemu, hladnemu človeku, je pomenilo tolikšno prekipevanje čustev dobrodejno, naravnost osrečujočo novost. In potem: istočasno s tem zbeganim, skrušenim človekom se je bila po včerajšnjem nalivu magično vzbudila tudi narava: ko sva prišla iz restavracije, se jo popolnoma mirno morje čudovito lesketalo, sinje tja do neba in samo belo pikčasto od galebov tam v drugi, višji sinjini. Saj poznate pokrajino na rivieri. Zmeraj je lepa, vendar pa rdvna ko razglednica zmeraj lagodno kaže očesu svoje sočne barve, ta speča, lena lepota, ki se pusti brezbrižno božati vsakemu pogledu, malone orientalska v svoji večno bujni pripravljenosti. Včasi, zelo redko, pa doživi človek na njej dneve, ko ta lepota vstane, ko stopi naprej. Tedaj kar nekam odločno zakriči na človeka z živimi, fanatično žarečimi barvami, tedaj mu zmagovito vrže naproti svoje cvetno bogastvo, tedaj žari, tedaj gori v čutnosti. I)1 takšen prekipevajoč dan je bil tudi takrat privrel iz burnega kaosa viharne noči. Belo opran3 se je lesketala cesta, nad njo se je bočilo sinje nebo in povsod so se prižigali grmiči, pestre bakle, iz sočno namočenega zelenja. Gore s0 bile iznenada videti, ko da so svetlejše in bližje v sopare rešenem zraku, polnem sončne svetlobe: radovedno so se bližale izpranemu, lesketajočemu se mestecu, v slehernem pogledu je bilo čutiti izzivajoči in vzpodbujajoči kjlC narave, nehote priklepajoče srce nase. »Vzemi'3 kočijo in odpeljiva se vzdolž Corniche«, sem dejala. Navdušeno je prikimal: zdelo se mi je, ta mladenič prvikrat po svojem prihodu nara'0 sploh vidi in opazi. Doslej je poznal samo zakajeno igralnico z njenim zatohlim, po P0*)1 smrdečim vzdušjem, gnečo zoprnih, izžetih Iju«1-in pusto, sivo, bučeče morje. Zdaj pa se je raz-prostiraia pred nama neskončna pahljača 0 sončnih žarkov pozlačene morske obale in P°' gled osrečenih oči je segal od dalje do dalj6-Peljala sva se s počasno kočijo — takrat avtomobilov še ni bilo — po krasni cesti m1®? mnogih vil in nasadov: stokrat, pri vsaki hisu pred vsako vilo v senci pinij je prešinila veka skrivna želja: tu bi se dalo živeti, l®°’ zadovoljno, daleč proč od sveta! Ali sem bila kdaj v življenju srečnej» kakor tisto uro? Ne vem. Poleg mene je sed6 v kočiji ta mladenič, včeraj še v kremplJ1. obupa in smrii. zdaj pa ves zaverovan v sonc''o dan in slikovito naravo: videti je bil, ko ua s mu zdrknila z ramen cela leta. Človek bi, dej® ’ da se je spremenil v dečka, v lepega, ‘?raJ0[ čega se otroka z razposajenimi in hkrati P j nižnimi očmi, otroka, ki me je predvsem °rv[ja s svojo čudno nežnostjo: če je lezla prestrmo vkreber in če sta konja preveč vK*’ je spretno skočil iz kočije in jo od zadaj P tiskal naprej. Ce sem imenovala to ,a t,0j cvetlico ali pokazala nanjo ob poti, j® ta pohitel in jo odtrgal.