iiređništuo in upraimiStuo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti v*ak dan od 11.—12. ure dopoid.
Telefon št. 113.
Hnročnina listo:
Celo leto...................12	K
Pol leta.....................6	K
Četrt leta.................. 3	K
Mesečno.................... i	K-
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ab oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 63.
Naše j ustione razmere. — Zakaj sme bili zaplenjeni?
Interpelacija poslanca dr. Terstov-šeka in tovarišev na ekscelenco gospoda ministra n o t 0 a n j; i h zadev in na ekscelenco j u s t S č n e g a ministra, r a d i konfiskacije članka „P o d P i 11 -r e i c h o m“ v „S traži“ z dne 14. aprila 1, 1913, štev. 41.
Državno pravdništvo v Mariboru je čutilo potrebo zapleniti sledeči članek:
Pod Pitreich om.
„Pred kratkim je izšel v Deutsche Wacht“ št. 20 članek, ki je vzbudil več pozornosti, kakor je najdejo po navadi izvajanja tega glasila spodnještajerskih vsenemcev. V članku se na prostašk način napada avstro-ogrski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova obitelj. Ton v Item članku je tako nizek, kakor ga lahko zadene samo naš spodnještajerski narodni in verski nasprotnik. iToda ni ton, kateremu se čudimo, ampak dejstvo, da je državni pravdnik dr. Emanuel Bayer vsled milosti predsednika graškega nadsodišča viteza Pitreicha še vedno v Celju.
Čudimo? Pravzaprav (moramo reči, da se mi tudi temu ne čudimo, odkar poznamo viteza Pitreicha. On je prišel v Gradec, da zida nemški most do Adrije. Najvišji princip mu vsled tega ni 'ustava in zakon, ampak politični cilji in politična moč. To tudi odkrito priznava.
Graditelji vsenemškega mostu do Adrije niso prijatelji nadvojvode Franca Ferdinanda. Znano jim je, da ne odobruje verskega odpadništva, da spoštuje in ljubi vse avstrijske narode, da tudi Jugoslovanov, preko kojih trupel bi se naj zidal most, ne smatra <za ubijalce, morilce in barbare, ampak kot nadarjen, za vsak napredek sposoben narod, za kojega ni nobenega povoda, da bi se moral zapisati smrti.
Vse se je storilo pod Pitreichom, da bi se katoliški narod 'Slovencev na näjvišjih mestih diskreditiral. Slovenci se bodo dobro spominjali,, kako so se pred petimi leti izrabljati žalostni slučaji izpred naših okrožnih sodišč v nemškem časopisju pod naslovi: Windisehe Mördergalerie,, 'Mördernation, ÌWin-
Maribor, dne 6. juDija 1913.
dische Verbrecherstatistik itd. Pitreich je dal svojim državnim pravdnikom prosto roko za psovanje celega naroda, toda svojega namena vsaj tami, kjer ga je hotel, ni dosegel.
Proč od Rimovstvo je našlo največjo oporo pri Pitreichovih spodnještajerskih huzarjih, pri njegovih mlajših sodnih uradnikih. Kako se je postopalo proti katoliškemu duhovništvu, kaže slučaj 'Morocutti-Cilenšek, za katerega je edino le Pitreich odgovoren. O tem bi znali izza kulis marsikaj povedati. Na drugi strani kaže na primer protekcija ik protestantizmu odstopivlšega dr. Oswatitscha, ki se tudi v vrstah nemških juristov ne smatra za kapaciteto, kako je Pitreich svojo močno roko ponudil v 'zaščito proč od Rimovskega gibanja. Cela vrsta neoprotestantov se je sprejela v sodno službo, odklanjajo pa se za službo jezikovno edino kvalificirani sinovi katoliškega slovenskega 'naroda. Pri marsikateri Pitreichovi kreaturi se jasno razvidi uveljavljenje principa, da kar je odločno katoliškega, recimo klerikalnega, je kot priča manj vredno, kakor največja baraba. Hochen-burger sam priznava, da je na 'Spodnjem Štajerskem justica (die Rechtspflege) na precej, nizki stopinji, da je uradniški material — s častnimi izjemami — manjvreden, Pitreich pa ne gane z mezincem.
O tem niti ne govorimo, kako Pitreich pripušča, da ravno narodni renegati, kakor dr. Biček, dr. Rakovec itd., nastopajo najbolj ofenzivno v jezikovnem vprašanju. ITo spada pod drug kapitel.
Kdor v vseh zadevah tako zvesto kakor Pitreich izpolnjuje vsenemški program, o tem se pač ni čuditi, da pripušča tudi na prestolonaslednika, ki noče o vsenemštvu, renegatstvu 'in zatiranju kateregakoli naroda nič vedeti, najnesramnejše in najgrše napade. Pitreich dobro ve, da se v njegovem nad-sodnem okrožju sistematično zastrupljal javnost s poročili o prestolonasledniku. Kaj je storil proti temu?
V Celju ima Pitreich posebno zvestega oprodo za svoje namene. Ta je po svojem političnem prepričanju nemški radikalec, po svojem zvanju državni pravdnik dr. Emanuel Bayer, k'i vzgaja svojo družino protestantski. Ni čuda torej, da sme „D. W.“ na vse bljuvati, kar je poštenim ljudem svete,ga.“
Zgorajšnji članek' je bil zaplenjen v celoti, če tudi vsebuje le kritiko pisave „Deutsche Wacht“ in obsodbo nekvalificiranih napadov na prestolonaslednika in njegovo obitelj. Značilno za razmere pri so-
Letnik V.
diščih in državnih pravdništvih na Spodnjem Štajerskem je še posebno to, da je dotični uvodni člar nek v listu „Deutsche Wacht“ smel nemoteno iziti, o-ziroma, da je nemoteno prišel v javnost, ne da bi to zabranilo drž avvio pravdništvo, oziroma apostat državni pravdnik dr. Bayer v Celju, med tem ko je pa državni pravdnik v Mariboru članek v „Straži“, ki le kritikuje postopanje celjskega državnega pravd-ništva in tedaj jemlje prestolonasljednika pred blatenjem v javnosti samo v zaščito, zaradi hujskajnja zaplenil.
Tako na primer ni zaplenilo celjsko državno pravdništvo teh-le stavkov:
„Nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand je neozdravljivo bolan.“
„IV Avstriji,' se zre na vojvodinjo s čutom, pomešanim z visokim spoštovanjem in z rahlim nezaupanjem in neko naivno, toda v tem slučaju dobro mnenje pravi, da hrepeni soproga prestolonaslednikova z vsem srcem po kroni.“
. . Iz tega vzroka je že prišlo med njo (vojvodinjo) in med najbližnjim upravičencem na prestol, mladim nadvojvodem Karolom Francem Jožefom, do nesoglasja.“
. . z njeno Častihlepnostjo se ne strinja, da bi živela vplivno življenje princesinje, ki se jo le samo trpi.“	H
„Vlada mnenje, da bi bilo bolje, poklicati na krmilo vlade svežega, neporabljenega in krepkega moža, kot je nadvojvoda Karol Franc Jožef, kot pa bolnotrudnega starca s petdesetimi leti.“
To so zgolj le nekateri stavki polni žaljive vsebine za visoko osebo prestolohajslednika in njegovo visoko gospo. Ta žaljenja je celjsko državno pravd-ništvo pripustilo, „.Straža“ pa, ki je samo pribila ko-ruptne razmere pri teh sodiščih, je bila zaplenjena. Koga se .tedaj mora po mnenju državnih pravdnikov v Celju in Mariboru bolj ščititi, prestolonaslednika in njegovo obitelj, ali pa predsednika višjega deželnega sodišča v Gradcu, Pittreicha, ki trpi to anarhijo in celo protežira uradnjšltvo, ki naganja k revoluciji.
Kdo je Pittreich v primeri z visoko osebo prestolonaslednikovo? Pittreich je oni mož, ki je z nastavljanjem brezvestnih rene,galskih in apostatskih sodnikov na čisto slovenskem ozemlju zamoril v strogo dinastičnem, patrijotičnem in ■ pobožnem slovens-
PODLISTEE.
Povest o novi pumpi.
Humoreska.
(Koneo.j
Spored je bil sestavljen. Po pumpo bodo šli 4 najlepši konji cele vasi v soboto popoldne, peljali jo bodo po daljši poti — skozi Zapolje. To je bilo tudi sogla'sno sprejeto.
Pri županovi hiši bo slavolok, tam bo slavnosten sprejem, zapela se bo pesem, belo oblečena deklica bo pumpo izročila v varstvo županu, zvečer bo razsvetljava, drugi dan blagoslov, popoldne veselica za pokritje stroškov.
Imenitno — tako so rekli vsi, ko so zvedeli za bogat spored. Posebno jim je dopadlo,, da bo sprejem gostov kar dve uri: od dveh do štirih popoldne. To bo ljudstva — je šlo od ust do ust.
Načelnik je imel pa še dvojno veliko skrb, za katero ni vedelo ljudstvo. Kakšen naj bo napis na slavoloku in kakšna pesem se naj zapoje pri sprejemu. Sklical je odbor na posvetovanje. Večina je bila mnenja, da napisa sploh treba ni, glede pesmi so pa bili eni za to, da se naj zapoje vesela, drugi pa, da žalostna, ker ogenj vendar ni kaj veselega. In zmagala je zadnja struja. Glede pesmi so pa dali načelniku prosto roko. Ta je šel v posvet k učitelju, ta pa mu je pesem odsvetoval, zato se je sam vsedel za mizo in pesem naredil.
Je še boljše — si je mislil — učitelj bo še vso slavnost v časopisih popisal in tudi — njega omenil. Določil je, da se bode pelo tako:
Človek, glej dognanje svoje, danes srečen si vesel, jutri že ti zvon zapoje, hiša tvoja bo pepel.
Ko so pa merodajni krogi to zvedeli, so rekli, da to vendar ne gre; zato je tudi petje odpadlo, in načelnik je bil rešen obeh skrbi. Saj se bo pri popoldanski veselici dovolj pelo — to je bilo njegovo tolažilo.
Prišla je sobota. Tisto jutro so šli vsi Žabčar-ji na delo preje kot druge dni, da bi bili popoldne prosti, ko bo sprejenCob drugi, uri. Ko je odzvonilo poldne, tedaj so se kmalu potem že začele zbirati stare ženice na gričku pred vasjo, kjer se je videlo gori proti Zapolju, odkoder so imeli pripeljati pumpo. Prišel ije tudi ves naraščaj iz cele vasi.
Pumpa pa se je zamudila za dobre pol ure, — deloma ker so skozi Zapolje prav počasi vozili. Tisto soboto popoldne ni bilo skoro nobenega Zapolica doma. Vse je bilo na polju, le kak otrok je pogledal prav debelo skozi okno, ko so šli Žabčarji s pumpo skozi vas.
Bila je ura skoro tri, ko zagrmi vrh griča nad Žabjovas star možnar v znamenje, da pumpo že peljejo. Vseh se je polastila silna radovednost, zavladalo je splošno veselje. Ah, kako je 'äila lepa, ko so se konji ustavili pri slavoloku! Kako se je svetila, čisto nova, v solnčnih žarkih! In koliko je bilo na njej vencev in zastavic!
Ko se je napravil red, je stopila deklica s Šopkom — seveda načelnikova hči, ker je imela najlep-Šo belo obleko — pred gospoda župana ter mu govorila lepe pesem. Začela je prav lepo in glasno: Pozdravljena ti nova pumpa, naj nas v ar’je vsac’ga lumpa itd. Tukaj je mislil gospod pesnik gotovo na požigalca. Potem je povedala, kakšen namen da ima, koliko stane in tehta, nazadnje pa prav milo sklenila: V Vaše varstvo torej pumpo izročimo, da ne bo gorelo, pa Boga prosimo!
Župan je sprejel šopek, ko je končala. Vse je bilo tiho. Le nek AKerikainec, kateremu je bila pesem všeč, je na glas zaklical: Odobravanje!
Sprejem je bil končan. Pumpo so spravili na slavnosten prostor, zvečer je bila lepa razsvetljava, in stare ženice so rekle zvečer: če je bilo že danes lepo, kaj bo še le jutri!
Drugi dan je bil zjutraj blagoslov. Že takrat je bilo veliko ljudstva; ko se je zabela veselica, se je bilo toliko ljudi nabralo, kakor še nikdar v JŽabji-vasi.
Zapoljci so sicer na tihem želeli!, da bi bil — dež, pa tudi ta želja se jim ni. izpolnila.
Veselica je bila res lepa. Vse, kar je gospod načelnik pri drugih veseličah videl, vse je vpeljal tudi danes v Žabjivasi. Ljudje so Videli reči, kakor še nikoli. Vse je bilo zadovoljno.
Prvi so odšli domov Zapoljci, drugi gostje pa še le pozno po noči, zadnji zaostali rodoljubi proti jutru. Niso se mogli ločiti, ker je bila tako neprisiljena zabava. Cisti dobiček je bil lep.,
'Slavnost je minula, pumpo so spravili kar v shrambo in čez par tedni so ponehale tudi1 govorice o pumpi in slavnosti.
Tisti ponedeljek po Martinovi nedelji je bil pa vsako leto v Zapolju velik semenj. Prignali so veliko živine iz vseh krajev. Znano je bilo tudi, da,še imajo v Ziapolju dober mošt in ljudje so prišli mošt pokusit tudi iz dalnjih vasi.
Tisto leto je prišlo veliko sejmarjev, ker so v Zapolju število sejmov skrajšali in enega v Žabjovas prenesli. Semenj je bil že skoro končan, ljudje so bili natlačeno zbrani po gostilnah, kar se; pokadi na koncu vasi.
„Gori, gori!“, je vpilo vsevprek.
Ljudje so hiteli iz hiš.
,,'Maruznikov hlev gori!“ se je zaslišalo naenkrat.
In res je bil kmalu ves v plamenu.
Bilo je plat zvona.
kem narodu spoštovanje pred pravosodstvom, mož, kateri je 's svojimi protežirajnimi uradniki, ki so nemški radikalci in pospešujejo protestantsko gibanje, ustvaril pri naših Sodiščih razmere, ki bijejo v obraz pravici in ne morejo računati na zaupanje ljudstva; ki išče svojih pravic. Propadanje pravnega čuta in pravne zavednosti pri posameznih, sodnih o-sebah kaže prav razločno predstojeća konfiskacijska praksa, oziroma dejstvo, da se ne zapleni talcih člankov, kakor je bil oni v „Deutsche Wacht.“ V plačilo za tako početje je ta apostat dr. Bayer pred kratkim avanziral in je bil poklican vi Gradec.
Na ta način se vrši korupcija dalje in nemško-nacionalni renejgatski in odpadniški sodniki so le še bolj utrjeni v svojem mnenju, da niso nastavljeni na slovenskem ozemlju kot nepristranski uradniki, marveč, da so le zato tukaj, da vrše svojo 'misijo kot predstavitelji nemških bojnih društev, Südmarke in Scliulvereina, v svrho razširjenja nemštva.
Podpisani stavijo zato na oba ministra naslednji vprašanji:
1.	Je-li ekscelenci znano strankarsko postopanje državnih pravdnikov v Celju in Mariboru ?
2.	Kaj nameravata ekscelenci ukreniti, da se pride okom p roti dinastičnim izlivom v nemških časopisih in zaukaže državnim pravd-ništvom, da bodo enako nepristranski postopali napram vsem listom.
Dunaj, 15. maja 1913.
Slede podpisi.
Kako vzgajajo Nemci.
V nedeljo je bil v Mariboru velik dirindaj. Mariborsko olepševalno društvo je priredilo v ljudskem vrtu običajno vsakoletno slavnost, letos pod imenom „veselica v Pratru“, koje čisti dobiček je namenjen olepševalnemu društvu. Ena glavnih atrakcij prireditve je bil „damski orkester v tretji kavarni“ — v dunajjskem Pratru je tretja kavarna ena najbolj znanih in svira po leti v njej vedno godba. Nemško časopisje je skrivnostno namigavalo, da se je veseličnemu odboru posrečilo, pridobiti „znan dunajski damski orkester“, ki se bo na potu v Benetke vstavil v nedeljo v Mariboru. Mariborčani so bili seveda na Dunajčanke zelo radovedni in marsikaterega starega grešnika je vlekel ta damski orkester na veselico. Radovedneži sicer niso prišli na svoj račun. Ta >,dunajski damski orkester“ je bil samo trik nekega prebrisanca, ki pozna tajne želje Mariborčanov in se je tudi izkazal za dobro privlačno silo. V „tretji kavarni“ je sicer igral orkester, toda tako hrepeneče pričakovane Dunajčanke so bili v ženske preoblečeni moški. Nas bi konečno to nič ne brigalo in bi se ne ešofirali radi tega trika, toda nekaj je, kar moramo najostrejše obsoditi. V dame preoblečeni igralci so bili člani ptujske deške godbe. To je pa vsekakor preveč ! Komaj šoli odrasle 'dečke porabiti za tak „špas“, pa ne gre. Vedno in vedno se Čujejo glasovi o pokvarjenosti in izprijenosti mladine. Cujejo se najrazličnejši in večkrat najnemogoč-nejši načrti, kako ohraniti mladino duševno in telesno zdravo. S patosom se zatrjuje, da je treba skrbeti za dobro vzgojo.
Hitro so pripeljali domjačo brizgalno, ljudje so gonili., domači in tuji, kar se je dalo, da bi vsaj hišo rešili, ki je bila z opeko krita.
Ogenj so pa zapazili tudi v Žabjivasi. (Občinski tajnik je hitro zatrobil, da bi ljudi sklical, da bi šli gasit, toda eni so bili v gozdu, drugi na sejmu. Se načelnika ni bilo doma.
Ko so šli po ključe, je gospa dacarica odločno ugovarjala, da bi šli v takem blatu z novo pumpo gasit. Kakšna pa bo — kaj bodo pa gospod rekli?
Toda tajnik je kar ključe vzel in stekel iz niše. On je dejal, jaz sem podnačelnik, pa je!
Izvlekli so pumpo iz shrambe,, ki je bila vedno še vsa v vencih izza časa slavnosti.
Zbralo se je hitro pet mož. Eni so začeli trgati suhe vence doli, drugi so šli po konje. Tloda konj ni bilo tisti dan nič v hlevih.
Tedaj se spomni tajnik na Popkovo Luca, ki je bila stara in je gotovo niso peljali na semenj. Luca je bila res doma. Hitro so jo vpregli' pred pumpo. Sicer se je pumpe prestrašila, kakor da bi videla — avtomobil. Na pumpo so se vsedli štirje možje s tajnikom vred in udarili so po Luci, da je kar skočila. Luca je težko peljala, proti klancu gori pa kar ni šlo več naprej. Zato so vsi doli skočili, da bi Luca ložje vozila, pa le ni Šlo.
Vrh klanca jo je udaril tajnik, kar je mogel. Luca je potegnila z vso mpčjo in — pretrgala vrv.
Uboga Luca! Zmerjali so jo in kleli, a nič ni pomagalo. Hitro so jo odpregli in jo zapodili nazaj. Saj je znala sama domu, vsi štirje pa so za pumpo prijeli ter jo peljali po klancu nizdoli proti ogjnju, na lice mesta.
Ko so videli Zapoljci, ida gredo Žabčarji z novo pumpo, tedaj so gasili hitro, kar so mogli.
Tajnik je ukazal nastaviti cevi; eden je hitro tekel iskat vode, drugi so pa cevi skupaj devali. Pa ni šlo, pri pumpi namreč. Tajnik tega ni bil vajen. Tedaj pa pravi eden:
Kaj pa naj rečemo k taki vzgoji, kakor se jo prakticira z deško godbo v Ptuju? Ali ni za dečke v moralnem oziru naravnost pogubno, da se vzbuja v njih srcih razne strasti? Mislite, da dečki niso videli navala, ki je trajal, kakor poročajo očividci, cel čas na „tretjo kavarno“ in mislite, da oni skoraj niso morali vedeti, zakaj se to vrši ? Ali smatrajo nemški vzgojevalci tak način razjasnjevanja spolnih nagonov in podžigjanja spolnih strasti za najprimernejši in najboljši? Žalostno, res zelo žalostno! Le največja zaslepljenost ali pa največja pokvarjenost mora spraviti nedoletne dečke na taka opolzka) pota. Tako ravnanje mora zamoriti v mladih srcih zadnji čut sramežljivosti. Ce je to dobro, pravilno in za pošteno vzgojo mladine koristno, naj si odgovore aranžerji tega „damskega orkestra“ sami. V prvi vrsti je odgovoren za ta nastop ptujske deške godbe ptujski župan Ornig. Kot neomejen gospodar v Ptuju ima pod svojim varstvom in oskrbjo tudi deško godbo. lOn je zato odgovoren starišernj, da se dečki, v času, ko so člani deške godbe, nravno ne pokvarijo, ker uničijo si s tem lahko celo poznejše življenje. Kdaj) je prenehala „damska godba“ z igranjem, ne vemo! Zgodaj gotovo ne! (Toda na stvari to veliko ne spremeni. Povejte nam samo, gospod Ornig, ali se ne pravi mladine naravnost zapeljevati k nemoralnosti, če se preobleče nedorasle dečke v dame ter se jih pusti igrati pod takimi okoliščinami, kot se je to zgodilo v 'Mariboru, kjer so se mariborski pohlepneži s sumljivo vnemo gnetli okrog njih in ni manjkalo tudi primernih „dovtipov“? Roko na srce in recite, če nimamo prav. Ali bi Vi pustili vašo deco tako nastopati? Gospod Ornig, dajali boste enkrat obračun in ta bo težak!
Ta dogodek pa zopet kaže, kako je nemška vzgoja povsod in vedno za nič. V šolskih letih se mladino skvarja v nemških šolah, da ne zna drugega, kot divjati, razsajati ter psovati nas Slovence, pozneje se jo pa „izobražuje“ na tak način, kot se je to zgodilo v Mariboru. To je res prava hudičeva vzgoja!
Veliki kravali v ogrskem parlamentu.
Na Ogrskem se nadaljujejo škandali. Po Desy-jevi oprostitvi in po demisiji največjega panamista Lukajcsa je javnost nestrpno pričakovlaila na zadnjo sredo, dne 4. t. m. sklicano sejo državnega zbora. Poznavalci razmer so z gotovostjo pričakovala škandalov in motili se niso.
Ojpozicijonalni poslanci so se že ob sedmih zjutraj zbrali v klubovih lokalih Justhove stranke, na kar so korporativno odšli v parlament. Na potu jih je spremljala velikanska množica ljudstva, katero pa je vojaštvo, policija in orožništvo, razgnalo.
Groi Tisza je dospel v spremstvu svoje soproge točno ob 9. uri v zbornico. Ob /MO. uri so opozi-cijonalni poslanci vstopili v dvorano in poslanec Julij Jusih je vkljub temu, da seja še ni bila otvorjena, in tudi klopi delovne večine 'še prazne, prečita! manifest:	„(Ogrskemu narodu!“ Manifest opisuje zgo-
dovinski pregled dogodkov od onega dne, ko je grof Tisza izjavil, da je brambna reforma sprejeta in Še pov/darja neodvisnost ogrskega sodnega stanu. Z
„Obrnimo jo!“
Obrnili so jo, pa tudi tako ni Šlo.
Tedaj prime tajnik z vso močjo za nek ventil, in nekaj je počilo. Prestrašil se je in dejal, da gre k županu po orodje. Dolgo ga ni bilo.
Med tem časom je že ves hlev pogorel. Razkopavali so le še slamo in gasili tleče tramove.
Ko ni bilo tajnika nazaj, so ga šli iskat. Dobili so ga pri županu, kjer so zvedeli, da ni treba več gasiti, da bo pogorelec še več dobil odškodnine, ker mu ne bodo nič odtrgali. In tako so vs(i ostali v županovi gostilni ter se nad Luco jezili, da je samo ona vsega kriva, da so prišli prepozno.
Nova pumpa pa je vsa oškropljena z blatom stala sredi peste pred pogoriščem.
Ko je gospod načelnik zvečer zvedel, kaj se je zgodilo, je ukazal, z županovimi konji po noči pripeljati pumpo domov.
V spominsko knjigo pa je zapisal, da so Žabčarji prvi prihiteli Zapoljcem na pomoč in pristavil besede :
„Čast požrtvovalnim možem!“
Za smeh.
Po koncer tu.
Mož ženi:	„Kako se ti je kaj dopadel sinočni
koncert?“
Žena: „Nebeško krasno. Nova primadona ima zares glas, kakor naš pokojni skladatelj Ipavic!“1
Na kamniški železnici.
Sprevodnik kmetiču, ki je hudo kašljal in kihal: „S tem vlakom se ne morete peljati dalje!“
Kmetič: „Cernu ne?“
Sprevodnik:	„Ker preveč kašljate in kihate.
Zadnjič se je peljal tudi nekdo iz vaše vasi, pa je blizu Črnuč tako hudo kihnil, da je skočil vlak — iz tira.“
razsodbo so padli voditelji in pasti mora tudi stranka in ves sistem. Opozicija lje prepričana, da kralj ne bo več trpel tega. režima-
Ob 10.20 so vstopili vladni poslanci v zbornico, ki so Lukacsa, ki je prišei kmalu za njimi, viharno pozdravili. . Opozicija je odgovarjala s klici: Tati Fej!
Nato se je podal grof Tisza na predsedniško tribuno. Večina poslancev je pri tej priliki vstala in Tiszi navdušeno ploskala. Na levici je postajal šum vedno večji. Slišali so se neprestano klici: Tat! — Suft! Plačajte ukradene denarje! Tisza je neprestano zvonil in skušal nekaj spregovoriti, a vsled hrupa ga ni bilo mogoče slišati.
Poslanec Csuha je zaklical: Kavalir plača u-kradene denarje vedno- nazaj L
Poslanec Kun: Tat! Predsednik pokliče meet silnim hruščem Kuna k redu.
Poslanec. Eithner : Nekdo je zaklical, da je ministrski predsednik solni tat!
Poslanec Ivan Justh: Tat naj nikdar ne predseduje!
Neprestani klici: Suiti umazani !
Predsednik pozove opozicijotnalne poslance ponovno k redu in predlaga, da se nekateri izroče i-munitetnemu odseku. Vladna večina je sprejela predlog z viharnim odobravanjem, opozieijonalci pa so vpili: Sol! Sol! Tatovi! Solni tatovi!
Ker kravali niso hoteli ponehati, je Tisza suspendiral sejo. Vladni pristaši so zapustili dvorano, bočim je opozicija še vedno ostala.
Kar se pojavi na zborniških hodnikih parlamentarna straža in večji oddelek orožnikov in kmalu nato se je pojavila v dvorani' parlamentarna straža pod vodstvom podpolkovnika Horvatha in stotnika Gero.
Opozicija je straži zaklicala: Sramujte se! V trenutku je nastal silen hrup. Ker je poslanec He-dervary zaklical: Sufti, Fej! je stotnik Gero potegnil sabljo in udaril Hedervaryja, trikrat po glavi, ki se je. takoj zgrudil na tla.
Opozicije se je polastilo velikansko ogorčenje in klici: To je umor! kar niso hoteli ponehati. Razburjenje se je poleglo še le potem, ko se je pokazalo, da je Hedervary le lahko ranjen. Ojpozicijonalni poslanci so izjavili, da v očigled takemu postopanju parlamentarne straže ne morejo ostati v zbornici. Ker pa Justh ni hotel oditi iz dvorane, so ostali še tudi drugi poslanci in zaklicali: Pa naj parlamentarna straža seže po orožju!
Na hodniku je poslanec Szandor stopil pred Tiszo in ga opsoval z raznimi psovkami.
Kravali so se pričeli znova. Poslanec J. Justh je konečno na poziv gardistov in na prigovarjanje svojih somišljenikov prostovoljno zapustil dvorano. Izključena sta bila dalje poslanca Ivan Justh in pa Dezider Abraham, nakar je parlamentarna straža na povelje stotnika Gero zapustila zbornico.
Ko so se člani delovne stranke zopet vrnili v zbornico in je prevzel Tisza predsedstvo, je vsa o-pozicija korporativno zapustila dvorano s klici: Morilci! Sufti! Seja se je nato nadaljevala v polnem redu.
Ko je ministrski predsednik naznanil demisijo celokupnega kabineta, je bila zbornica do dne 11. t, m. odgođena.
To je nekaj drugega.
Meščan: Slišite, redar, zakaj pa ne primete li tega človeka? Vsaj legitimirati bi se moral! Kaj niste slišali, da sem mu rekel, da je lump in falot?
Redar : Mislil sem, da imata političen pogovor.
Iz Šole.
Učitelj: Katere so najpoglavitnejše stvari pri pridnem učencu?
Učenec: Glava, roke in noge!
Preveč zahtevano.
Mati svoji osemletni hčerki: Ančka, če ne boš pridna, te bom zaprla čez noč v kurnik!
Ančka: O, to že lahko naredite, ampak prisiliti me pa ne morete, da bi legla tudi jajca!
Med dijak i.
— Kaj pa da hodiš tako redkokedaj v gledališče? Kaj nimaš morebiti toliko prostega Časa?
= Prostega časa imam dovolj, ampak prostih vstopnic manjka,
'Želja.
Potnik: Jaz bi najraje umrl v San Franciscu, blizu „(Zlaitih vrat (Golden Gate) in ne v New-Yor-ku, kjer imajo na iztočni strani mesta ^Peklenska vrata" (Hell Gate).
Razlika.
A.	: Kaj pa je razlika med kapitalom in delom?
B.	: Ne vem.	9
A.: Ce ti posodim jaz 26 vin., je to kapital. A če bi te pa tirjal zanje, to je pa delo.
Dober odgovor.
Dijak: Prosim, gospod profesor, kakšni so pa bili Ciklopi?
Profesor: Hm, to so bili ljudje, ki so imeli — pokaže na svoje čelo — tu oko, kjer drugi ljudje navadno nimajo nič.
V gledališču.
Ena gospa jdrugi gospej: „Uboge žene, toliko mož so jim postrèljali!“
Tfc -s • v •	'S 1
Politični pregled.
Državni zbor.
Zopet stojimo v znamenju obstrukcije. Upanje na plodonosno delovanje državnega .zbora v poletnem zasedanju je zopet občutno padlo.
V	sredini seji državnega zbora se je nadaljevala debata o finančnem, načrtu. Rusini so vdejst-vili svojo pretnjo ter pričeli z obstrukcijo. Kmalu po pričetku seje je prišel do besede rusinski poslanec Budzynowskyj. Ko je govoril že štiri ure, je zaprosil, da se mu dovoli nadaljevati govor prihodnji dan, kar mu je zbornični predsednik tudi dovolil. Sploh se polaga na obstrukcijo zelo malo pozornosti, v prvi vrsti gotovo radi obilega dela, ki ga nudijo odseki, kjer je zdaj pravzaprav težišče parlamenta. Za rusinskim obstrukcijonistom se je nadaljevala debata o nujnem predlogu glede odprave davka, na meso. K temu je govoril samo en govornik, nakar je bila seja rano zaključena, da dobe razni odseki dovolj časa za seje.
V	budgetnem odseku je govoril poslanec Nemec o aferi Redi. Obsojal je naredbe na jugu monarhije, kjer so hotele oblasti z zasledovanji in šikaniranjem preprečiti veleizdajstvo, med tem, ko je polkovnik Redi nemoteno vse izdal. V dobi, ko imamo opraviti z Redli, je pač opasno zatirati široke mase ljudstva.
Mnogo zanimivejša, kot sredina, je bila četrtkova seja zbornice, vsaj v začetku, ko je pojasnjeval deželnobrambni minister Georgi med napeto pozornostjo cele zbornice žalostno afero Redi. Rekel je: „Najmučnejši moment v času mojega službovanja je, da mi moja služba nalaga žalolstno [dolžnost, govoriti o dogodku, čez katerega bi, globoko se sramujoč, najrajši razgrnil najgostejšo kopreno. Kljub temu pa bom vse brezobzirno odkril. Razburjenje je item bolj razumljivo, čim bolj je vsakemu pri srcu čast armade. Manjka mi besed, da bi sramotnost tega dejanja zadostno ožigosal. Ce je že vsak špion zaničevanja vreden, je izdajalec nad svojim; najvišjim vojnim gospodom, kateremu je prisegel zvestobo, nad domovino in tovariši višek vse grdobe. Izdajalec se je sam obsodil, njegova smrt pa ni nobeno zadoščenje za go-rostasnost krivde.“ — Nato je pojalsnil' minister vso afero ter naglašal, da je Redi še le leta 1912 začel izdajati. Priznava, da je prodajal Redi agentom tuje države date, ki se tičejo mobiliziranja in nastopa armade v resnem slučaju. Končal: je z zatrdilom, da bo vojna uprava natančno preiskala vse najdene sledove in bo v slučaju potrebe posegla z brezobzirno strogostjo vmes. Ker nekateri poslanci niso bili zadovoljni z izvajanji deželnobrambovskega ministra, so predlagali, da se otvori o tem debata. Ta predlog je pa zbornica odklonila.
Nato je prešla zbornica k dnevnemu redu, to je, k nadaljevanju drugega branja finančnih predlog. Rusinski poslanec Budzynowskyj je nekaj časa nadaljeval svoj obstrukcijski govor, ki ga je bil začel v sredo. Za njim je govoril Rusin Holubowic, tudi v znamenju obstrukcije. Po njegovem govoru je prešla zbornica k' nadaljevanju debate o nujnem predlogu glede neobdačenja mesa.
Po nekaterih vprašanjih na predsednika je bila seja zaključena.
Prihodnja plenarna seja je še le jv torek, da dobe razni odseki Časa za seje.
Razen plenarne seje je zborovalo tudi več odsekov, kakor: budgetni, naučni, železniški, davčni.
Dne 3. junija je ob priliki debate o računskem zaključku govoril v proračunskem odseku poslanec dr. V erst o v š e k. Govornik je opozarjal vlado na podlagi števila, kako zapostavlja Štajersko. Mnqgo kriv/de imata tudi deželni odbor štajerski in politična oblast, ki samo komisijonirata in [študirata načrte, toda ničesar ne izvršita. Govornik opozarja na redke državne podpore cest, regulaciji, stafvb i. t. d. Splošni položaj države je tako slab, da smo financi-jelno blizu poloma. Najboljše bi bilo, vsako vlado postaviti pod kuratelo. Govorniki nato razpravlja vzroke slabega denarnega stanja in je (mnenja:, da so poljski finančni ministri zavozili v prvi vršiti avstr, finance. Dotaknil se je stremljenja poljškega naroda po svojem kraljestvu in {zgodovinsko dokazal, kako so dosegli Poljaki popolno osamosvojitev Galicije v državi in le čakajo dne, da bi ustanovili iz porušene Avstrije svoje kraljestvo. Govor poslanca dr. K. Verstovšeka je vzbudil senzacijo in Poljaki, ki sicer tako ne poznajo drugih Slovanov, so bili jako poparjeni.
Dne 5. t. m. je govoril poslapeo dr. K. V< e r[ -st d tv (Še k v proračunskem odseku jako obširno o zunajnjem položaju in notranji politiki z ozirom na Jugoslovane, Slovence in Hrvate. Zllasti je povdar-jal, da se mora vlada baviti s perečim jugoslovanskim vprašanjem in skrbeti za to, da se Slovencem in Hrvatom podelijo vse pravice v isti meri, kakor drugim narodom, če hočemo še nadalje skrbeti za obstoj mogočne Avstrije. N e m ško-m až ar sk a nadvlada naJd narodi v Avstriji mora prenehati. Čuvaji in pa razni Hochenburgerji morajo izginiti iz pozorišča, — ker sicer ni misliti, da bi vlade bile v stanu, rešiti tako važno vprašanje. Govornik omenja razne krivice, ki se godijo zlasti Slovencem na Štajerskem in
Koroškem in bode še enkrat razkril in opozoril na postopanje naših uradov: nasproti stopenjskemu ljudstvu, zanemarjanje slovenskih dežel na gospodarskem polju od strani države, stremljenje vlade in celega sistema, slovenski jezik spodriniti iz šol in u-radov. Poslanec označi iz teh razlogov opozicijonel-no stališče Slovensko-hrvajškega kluba in predlaga, da se preide o predlogi glede provizorija na dnevni red in se izrazi dr. Hochenburgerju nezaupanje.
* *
V	(kmetijskem odseku se je dne 4. t. m. dovršila obravnava o vladnem poročilu glede razdelitve Šestmilijonskega fonda za povzdigo živinoreje. Pri tej razpravi je poslanec R o š) k a r dvakrat povzel besedo ter energično grajal krivično razdelitev teh sredstev in živo orisal zapostavljanje Spodn. Stajer-ja sploh, ter političnih okrajev Maribor in Ljutomer posebej. Stavil je dva resolucijska predloga, katerih prvi je bil z veliko večino, drugi pa sogjasno sprejet.
Prvi predlog vsebuje zahtevo, da se ta fond za povzdigo živinoreje v bodoče po vseh deželah in o-krajih pravično, po številu živine, kakor določuje zakon, enakomerno razdeli in da se v krajih, v katerih še ni živinorejskih zadrug, dajo subvencije tudi okrajnim zajstopom in kmetijskim podružnicam v razpolago. Proti zadnje imenovanim korporacijam so socijalni demokrati iz neumevnih razlogov nasprotovali, a predlog je bil vse eno z veliko večino sprejet.
Z drugo resolucijo se pa zahteva od c. kr. vlade, da še pred prihodnjim sklicanjem dež. zbora v Gradec predloži deželnemu odboru zakon za ustanovitev deželnega kulturnega sveta za Štajersko s Samostojnima sekcijama za slovenski in nemški del dežele. Enaki kulturni sveti obstoje že tudi v drugih dvojezičnih kronovinah Avstrije ter delujejo blagodejno za povzdigo ljudskega gospodarstva in skrbe za pravično razdelitev vseh državnih in deželnih sredstev za vse najrazličnejše, potrebne, kulturne naprave in zboljšave. Pri sklepanju tega zakona bo štajerskim Nemcem zopet dana priložnost, pokazati, kako daleč sega njihovo pravicoljubje za enakopravnost Slovencev nasproti Nemcem. Za, nas Slovence bi pa postal tak kulturni svet najboljše) središče in odločujoč faktor za dosego nam do sedaj prikrajšanih pravic na, vsej črti gospodarskega razvoja. .Ta predlog je bil v odseku soglasno sprejet ter je upanje, da tudi v zbornici prodere.
Čuvaj gre.
Bi u d i m p e š t a, dne 5. junija. Prošnja za odstop, ki jo je kraljevi komisar za Hrvaško, Čuvaj,, že pred delj časom predložil, bo sedaj sprejeta. Čuvaj čaka na Semmeringu obveščenja.
V	političnih krogih se sliši, da bo imenovan za bana na Hrvaškem Josipovich.
Lukacseva demisija sprejeta.
Cesar je sprejel demisijo Lukacsevega kabineta. Naslednik bo baje Tisza. Korupcija bo triumfira-la dalje.
Na Halkanu.
Situacija je še vedno nerazjasnjena in skriva še , vedno razne nevarnosti. Sestanek vseh (štirih ministrskih predsednikov se še ni vršil in je nedoločeno, kdaj in pcje se bo. Nekateri glasovi sicer pravijo, da se bo sestanek vršil iv, Solunu, toda, gotovega ni znanega še nič. Najvažnejša dogodka zadnjih! dni sta demisija Gešovega kabineta in sporazum med Grčijo in Bolgarijo. Gešov je podal ostavko še pred sestankom s Pašičem. Kombinacije, ki se bavijo s to demisijo,, so najrazličnejše. Nekateri pravijo, da je to znamenje, da je zmagala v Bolgariji bojevitejša struja, drugi zopet to zanikajo. Skoro gotovo ne bo brez resnice, da hoče Gešov z rekonstrukcijo kabineta, v katerem naj bi bili tudi opozicijonalei, preprečiti, da bi se valil odij sporazuma s Srbijo samo na sedanjo vlado in njeno večino. Glede sporazuma pned Bolgarijo in Grčijo si poročila tudi močno nasprotujejo. Kolikor se da razbrati iz poročil, se je določila med obema državama nevtralna cona, ki naj, onemogočujp spopade. Tudi glede Soluna se je baje dosegel sporazum: pripadel naj bi Grčiji. Ce so te vesti o sporazumu med Bolgari in Grki resnične, potem bi bila Srbija popolnoma osamljena in se gotovo ne bo hotela spustiti v vojsko. Glasovi ma obeh straneh so sicer še vedno neodjenljivi, toda v resnici je hrepenenje po miru vsestransko; Mi smo prepričani, da so balkanski zavezniki o potrebi Balkanske zveze tako globoko prepričani, da jo bodo skušali ohraniti. Celo iz Dunaja se poroča, da se dela na vsak način na ohranitev zveze. V tem smislu se vrše posvetovanja in pritiska tudi Petrograd.
Bolgarija in Srbija.
Iz Belgrada se poroča:
O podrobnostnih rezultatov, doseženih na Pa-šic-Gešovem sestanku, se še vedno ne izve nič pozitivnega. Časnikarjem je Pašič izjavil le to, da se je dosegel sporazum za skupni sestanek. O podrobnostih meritornega značaja, se ni govorilo. U mestu sestanka se še ničesar ne ve. Spominjata se Belgrad in Solun. Toda z ozirom na težkoče, ki bi jih na potovanju v ta mesta imel črnogorski minister, se trdi, da bo sestanek najbrže v Skopliju, ki je najbližji Crnigori. Vladni krogi so mnenja, da posvetovanja ministrskih predsednikov ne bodo dolgo trajala in
se ne bodo zavlekla nad 4 do 5 dni. Se le potem, a-ko bi še ne dosegel noben vspeh, bi se posvetovanja prenesla v Peterburg. Tu pa upajo, da bo sporazum vspel brez posredovanja tretjih činiteljev. Najneugodnejši vtis in skrbi pa napravlja kampanja bolgarskega časopisja, Iki je po sestanku ministrov še narasla. Del srbskega časopisja danes na .to kampanjo odgovarja in opominja vlado, da se ne spušča več v dolga pogajanja, ki imajo samo namen (zavleči celo stvar, da dsbe Bolgari dovolj, časa za koncentriranje vojske. Nekateri treznejši politiki izjavljajo sicer, da bi vojne odredbe imele biti samo skrajno sredstvo, ko bi že popolnoma izginila možnost sporazuma, in ko bi bilo treba postaviti Bolgarijo pred odločitev, da začne vojno, ali pa popusti.
Se več, e skrbi vzbuja vest, ki jo danes kratko potrjuje tudi „Samouprava“, da so Bolgari prekoračili mejo srbskega okupacijskega teritorija in zavzeli neko doka<j važno strate(gično postojanko; srbske čete imajo namreč nalog, da se‘izognejo vsakemu spopadu in boju z Bolgari. Srbski poveljnik je pozval Bolgare, da se umaknejo, česar oni niso hoteli. O dogodku obveščeni Pašič je odredil, da se za sedaj ne ukrene ničesar, srbski poslajnik Spajlaijkovič je pa pri bolgarski vladi protestiral proti postopanju Bolgarov, zahtevajoč, da se umaknejo.
„,'Samouprava“ piše v članku, v katerem ostro polemizira s poluradnim „IMirom“, da če tudi so zavezniki bili solidarni z Bolgari tedaj, ko se !le-ti začeli nadaljevati za posest Oldrina, solidarni vkljub temu, da je bila Turčija tedaj že pristala na to, da preda ostalim zaveznikom Janino in Skader, vendar sedaj Bolgari niso hoteli poznati solidarnosti z zavezniki, ko so le-ti zahtevali izpremembe prelimi-narjev. To ni zavezniško in ni lojalno. Na očitke o zbiranju srbske vojske pravi „Samouprava“, da Srbiji kot svobodni državi ni treba nikogar vprašati za dovoljenje, kako naj premika svojo vojsko; zavrača pa sumničenje, da namerava napasti Bolgarijo. Za to nima Srbija danes nobene potrebe,, vendar se pa mora za vsako eventualnost pripraviti, ker Bolgari uvajajo neke [čudne manire; napadajo zaveznike in jih z orožjem potiskajo iz njihovih pozicij in nočejo priznati nevtralne cone. Bolgari pošiljajo svoje agitatorje, da bunijo ljudstvo proti zaveznikom na njihovem lastnem ozemlju, in ako se te agitatorje kaznuje, pa Bolgari kriče o preganjanjih. Najžalostnejše je, da v času, ko gre Pašič na izrecni poziv iz Sofije v Caribrod, da se mirno pogaja za rešitev spora,— bolgarska vojska napada srbske pozicije. Ne obtožujemo za sedaj še bolgarske vlade, ker znamo razlikovati med njo in postopanjem poedinih organov bolgarskih vojnih oblasti; toda Srbija, ki sama sicer nikakor ne mara spopadov, se bo branila, če bo napadena.
Junak Odrina pri carju Ferdinandu.
Car Ferdinand je sprejel na gradu Vrana bivšega poveljnika in branitelja Oldrina, Sukri pašo in se je z njim delj časa sprehajal po parku.
Bolgarsko-grški spor ho rešen mirnim potom.
Sofija, dne 4. junija:. Informirani diploma-tični krogi zatrjujejo, da bodo diference med Bolgah rijo in Grčijo poravnane mirnim potom. Nastale so vsled tega, ker ne obstoja med obema državama nobena pogodba glede razdelitve osvojenega ozemlja. Bolgarija sicer ne more odnehati od zahteve, da ji pripade Solun, toda ni le zadovoljna, da reši to v-prašanje razsodišče velesil, marveč še sili k temu, č’e tudi pod pogojem, da prevzamejo to razsodbo vse evropske velesile, ne pa, kakor to želi Grčija, samo tripelententa.
Zanimiva srečanja.
Belgrad, dne 4. junija. Politične važnosti je vest, da je v nedeljo, ko se je ministrski predsednik odpravil na sestanek v Caribrod, pripeljal istočasno v Niš separatni vlak iz juga, da se je Pašič s potniki tega vlaka pol ure razgovarjaji in da so ti potniki čakali v Nišu, dokler se Pašič ni vrnil iz Caribroda. Po svojem povratku v Niš je imel Pašič z neznanci zopet daljši sestanek. Nato je posebni vlak proti jutru zapustil niški kolodvor, v smeri proti Skoplju. Govori se, da so bili v tem vlaku visoke vojaške in politične osebe srbske iz Skoplja in grške iz Soluna in iz Aten.
Albanija.
Albanska korespondenca poroča iz Skadra:
Mednarodna komisija je aretirala Šest Srbov in Črnogorcev. Med temi je neki preoblečeni pop. — Vzrok aretacije je baje zajrota proti gotovim eksponiranim osebam v Skadru.
Poglavarji Malisorov iz Velike Malise, ki jih je Burney povabil v Skader, so prišli dne 25. maja v Skader in so bili naslednji dan sprejeti. Burney jih je pozval, naj pozabijo svoje prejšnje sovraštvo proti turškemu prebivalstvu ter je sporočil, da je izročil spomenico Malisorov kabinetom velevlasti. V imenu Malisorov je odgovarjal pogjlavar Hottovr ki se je zahvalil evropskim velevdastem za osvoboditev Skadra ter prosil podadmirala Burneyja, naj kot zastopnik velevlasti vse stori, da popolnoma oprosti Veliko Malisijo črnogorskega jarma. Malisori so prisegli na smrt in življenje, da se ne bodo na noben način podvrgli in da pri tem ne dela nobena rodbina izjeme. Brezpogojno je potrebno, odstraniti kakor hitro mogoče z malisorskih mej Crnogorce, ker bi sicer lahko prišlo do obmejnih konfliktov. Poglavar
Malisorov pa želi, da bi v časti mednarodnega de-tašmaja ne prišlo do nemirov. Pri pojedini, ki je še nato sledila, je podadmiral Burney nazdravili osvobojeni Albaniji in celi Malisiji.
Krščeni turški ujetniki.
V Trnovem na Bolgarskem se nahaja mnogo turšjkih ujetnikov. 14 izmed teh se je «glasilo nedavno tega pri bolgarski upravi, da so mohamedanski Bolgari, takozvani Pomaki iz mesta Kirdžali v Traciji in da žele prestopiti v krščansko vero, češ, da so jim sporočili od doma, da so v rodnem mestu postali vsi njihovi sorodniki in prijatelji kristjani., To njihovo željo so sporočili pravoslavnemu vladiki, ki je odredil, da se te ujetnike loči ocl drugih v svrho, da se lahko pripravijo na cerkveni obred, krščanskega krsta. Slovesno krščenje se je izvršilo v ponedeljek, dne 19. maja, v cerkvi sv. Bogorodice. Te Spreobrnjence je krstil sam škol, botri pa so jim bili trnovski zdravniki in sodniki. Pred krščenjem so ujetnike spreoblekli v popolnoma novo obleko. Po krstu so jih prepeljali v Preobraženski samostan, kjer ostanejo tako dolgo, da dobe dovoljenje, da se smejo vrniti v svojo domovino v Kirdžali.
Avstrija in Slovenci.
(Notus Filodenus.)
Z Avstriji vre, voda se čisti, misli se bistrijo. Kuriva donaša skrbna avstrijska diplomacija, podžgala pa je balkanska vojska. Slovenci! gledamo pazim, kaj se bo za nas izkuhalo. Najbujši lakomnež, ki nas odriva od kotla, je pa Nemec, ki bi rad pograbil vse, kar se bo postavilo na mizo.
V tem prerivanju Nemci dobro čutijo, da jim preti velik udarec. Historia vitae magistra. Koliko je bil nagrabil Turek v Evropi, po preteku skoraj pol tisočletja, je zdaj večinoma vse izgubil. A tudi nemštvu preti enaka usoda. Bolj ko se razvija narodna individualnost, bolj se krha njegova posest. In zadnji polom preti sedaj, ta bo najhujši. In če se ta posreči, bo Nemec v Avstriji tak, kakor ima biti po božji postavi — drugim narodom v Avstriji e-nak.
Ta zavest pa je 'Nemcu bridka. Pravico dobivati, kakor drugi prej tlačeni narodi, ne, to ne gre v njegovo glavo. Navajen je bil od nekdaj, milostno po svojem okusu pravico deliti, ne pa čakati, da se njemu deli. On si jo je jemal. Ker ,pa prihaja, sem od juga vedno močnejša nevihta, ki preti uničiti še nemško nadvlado in razjasniti avsltrijsko ozemlje, se je pojavil simptomatičen pojav: Nemci nas denunci-rajo za protiavstrijski element. Kolikokrat so že Slovenci ovrgli ta podli izum nemške zadrege, ovrgli s krvjo in besedo. Nemec ga ponavlja, ker ne ve_ nič drugega slabega povedati o Slovencih. Ali morejo in hočejo sploh težiti Slovenci izven Avstrije?
Slovenci so v osmerici avsltrijskih narodov šteti med one, katerim je najjslabše postlano. Od leta 1848 sem vedno glasneje kličejo po ravnopravnosti ne samo na papirju državnega zakonika, ampak tudi po ravnopravnosti v resnici. Pa vse njih toženje in terjanje je toliko kot zastonj. In vendar niso navzlic vsem neuslišanim prošnjam nikdar težili izven Avstrije, ne v Rusijo, ne v Srbijo, ne kam drugam, kakor vedno in vedno ogabno poskušajo preveriti naši nasprotniki Nemci.
Ali se je kdaj slišalo kaj enakega, da bi narod, zapostavljen in zaničevan od centra, vendar le venomer silil k istemu centru? In tako delajo Slovenci. Da bi svojo moč in energijo povečali, so se združili s Hrvati, pri tem vedno povdarjajoč odločno in glasno svoje stališče: Združeni v okvirju avstrijske monarhije. Avstrijski krmilarji pa nočejo in nočejo nič slišati o Slovencih in Jugoslovanih. Nevarna politika je to za državo. Ce bi bili Slovenci škodoželjni, bi rekli, naj se ta nesrečna avstrijska la-dija razbije. A Slovenci ne nehajo opominjati krmarje, naj krenejo vstran od pogubne poti. Cisto navaden življenjski interes je, ki veže Slovence na Avstrijo, seveda skoz in skoz prepojen z dinastičnim čutom.
In da to zaupanje Slovencev do dinastije ne vara., kaže dvojno dejstvo zadnjih dni. Sam presv. cesar je v nebroju zmed in težav, kamor so pribrali Avstrijo njeni diplomati, rešil svoje narode pred vojsko in dalje: prestolonaslednik je s svojim vplivnim nastopom dokazal, da mu ni mar šovinjistična proti-slovanska politika, ki jo propagira stari izhojeni avstrijski sistem.
Vsled teh dveh dejstev se v nas približuje prepričanje, da se hoče v prihodnjie vlajdati v Avstriji po načelih, kakor so jih narekovali že v davnih časih idealno misleči filozofski in juridični teoretiki, ki so sanjali o idealni državi, edini itake vršite v Evropi:	velik, mnogoštevilen krog različnih narodov,
spojenih po skupni ljubezni do monarha, med seboj po spoštovanju, uživajoč sadove blajgodejne pramce.
Kolikokrat smo že slišali mnenje: Ko bi Avstrije ne bilo. bi se morala zdaj ustanoviti. In da se je ustanovila Avstrija, da ima postave, nanašajoče se na v§e narode, to daje Slovencem poguma, vsitra-jati na odločnem svojem prepričanju: Avstrija mora postati idealna država, združujoča najrazličnejše narode v sebi, skrbeča za mir in blagostanje. Mir med narodi more napraviti pa samo presvitli vladar, ki je sankcijoniral te koristne temeljne postave, ki so večjidel dozdaj samo na papirju. Tedaj bo Avstrija
pestrobojni svet v malem: Austria erit in orbe ulti-ma, —
Raznoterosti.
Sv. oče je dopolnil dne 2. t. m., v pondeljek, svoje 78. leto.
Iz deželne službe. Na lastno prošnjo je prestavljen deželni okrajni živinozdravnik Maks Leskovar iz Sevnice v Arvež. v— Diplomirajni živinozdravnik Franc /Zavrnik je imenovan za deželnega okrajnega živinozdravnika na Vranskem.
Nadomestne deželnozborske volitve na Zgorn. Štajerskem. Vsled odstopa deželnega poslanca in odbornika dr. Linka se vrše v mestnem) volilnem okraju Murau nadomestne volitve. Nemški nacionalci kandidirajo župana Janeza Dermutza v St. Lambre-chtu na Zg. Štajerskem.
Vspeli slovenskega učenjaka na Dunaju. Goriški slovenski rojak dr. Milko Brezigar, član nar.-gospodarskega seminarja profesorja Filipoviča na Dunaju, je imel dne 3. t. m. pred znanstvenimi krogi predavanje : Primerjava konjunktn rinega vialbvali ja v nemškem in avstrijskem gospodarstvu tekom zadnjih 16 let. Predavanje je vzbudilo velikansko pozornost. Profesor Filipovič je pozval predavatelja, naj svoje predavanje javno priobči..
Podobice treznosti v velikosti 11 in 5% cm po 4 vin. komad ima na razpolago protialkoholno društvo „Sv. vojska“ v Mariboru. Zgoraj je v trnjevem vencu glava na križu umirajočega Zveličarja in ob strani napis: „Žejen sem!“ Pod tem je slika sv. Janeza Krstnika, ko ob Jordanu pridiguje pokoro. Pod sliko je napis:	„/Vino in močne pijače ne bo pil“
(Luk. 1, 15). „In je pridigal: Delajte pokoro! Sekira je drevesom že na korenino nastavljena“ (Mat. 3, 2). Na drugi strani slike so našteti odpustki, ki jih je sv. stolica podelila družbam treznosti, in pa z odpustki obdarovana molitev za popolno zdržnost. Na
3.	in 4. strani (slika ima namreč dva lista) je trden sklep zoper pijančevanje in pa nekateri izreki svet. pisma o treznosti in pijančevanju. Podobica je primerna, da širi med ljudstvom misel treznosti. Za Šolske otroke so primerne sličice z malim (Janezom, z molitvico in zavezo, komad po 1 vin. Poštnina je že vračunjena.
„Narodni List“ ima novega urednika. Podpisan je sicer še vedno Špindler, ,če prav je sicer že sl. t. m. stopil iz uredništva, vendar se tudi drugače nič ne pozna sprememba: list je dolgočasen, kot je bil poprej. Da se tudi njegov ton in nivo ne bosta dvignila, kaže uvodni članek, v katerem so pogrete osebne in politične čenče, ki jih je priobčila v „Sl. Narodu“ neka Kamila (Theimer in kojih ost je naperjena proti dr. Šušteršiču in dr. Kreku. Ne bomo se spuščali v podrobnosti te najnovejše liberalne gonje, ker bo cela zadeva prišla pred sodišče, pribijemo samo, da je v seji kranjskega deželnega odbora dne 31. maja deželni odbornik in liberalni voditelj dr. Triller obsodil to grdo gonjo in dal dr. Šušteršiču popolno zadoščenje. Kako nizkotna je ta gonja, ki jo obsoja sam liberalni general dr. Triller, in ka-*-ko nizkoten je „Narodni List“, ki se spušča v take boje, presodi lahko vsak sam.
Najboljši odgovor. Nemški Schulverein je v svoji germanski drznosti poslal slovenskim duhovnikom prošnje za podporo. Na to vsiljivo zahtevanje sta dva zadravska župnika, častiti gospod Miro Volčič iz Brezna in častiti gospod Vinko Lavrenčič od Sv. Ožbalta dala najboljši odgovor:
6 K za Slovensko Stražo. Živeli posnemovalci!
Kaj stanejo socijalne demokrate volitve. Rdeča „Arbeiter-Zeitung“ je bila nedavtno tega najbrž nekoliko preveč navdahnjena,, ko je izblebetala, koliko stanejo socijalne demokrate volitve. Naj govore (številke: V dunajskem okraju (Leopoldstadt so socijalni demokrati ob zadnjih občinskih volitvah izdali 13.682 K, v okraju Ottakring pa so potrosili za obč. volitve 20.931 K in za volitve v okrajni svet 7164 K. Zanimivo je primerjati te številke s številom dobljenih glasov. V prvoimenovanem okraju so si priborili rudečkarji 10.186 glasov, v Ottakringu pri občinskih volitvah 16.203, in za okrajni svet 1900 glasov. Potemtakem jih stane v prvem slučaju vsaka-„Stima“
K 1.34, v drugem pa, tam ko mislijo, da so itak doma, za občino K 1.29 in za okrajni svet K 3.77. Sedaj pa razumemo, kako da je socijalnof-demokraška stranka pri ljudstvu razširjena in vkoreninjena., nikakor pa si ne moremo tolmačiti, odkod ima stranka ubogih proletarcev za voli Ive n e svrhe toliko kronic na razpolago. Voditelji že vedo, različni Karpelesi in drugi velekapitalisti pa tudi.
Grozno. „Slovenski Narod“ očita članom šo-štanjske posojilnice, da so „nehvaležni zadružniki, nehvaležno ljudstvo“ in se dr. Kukovec zanje ne bo več brigal. Pa ne, da bi se to zgodilo, ker je posojilnica osušena in liberalnim advokatom ni pričakovati več mastnih ekspenzarjev. Liberalci bi pač vedno radi, da bi jim ljudstvo plačevalo svojo hvaležnost s svetlimi kronicami in cesarskimi papirji.
Vreme. Solnce pripeka dan za dnem. Nevarnost suše je čimdalje večja.. Vse željno pričakuje dežja, kajti vročina je res neznosna.
lOOkronski bankovci pridejo Iz prometa. Av-stro-ogrska banka naznanja, da se lOOkronski, bankovci z datumom od dne 2. januarja 1910 umaknejo iz prometa. Cas za izplačilo ali Izmenjavo teh ban-
kovcev v glavnih zavodih in podružnicah avstro-o-grske banke je določen do dne 31. maja 1915. Po preteku tega roka bodo bančni zavodi avstro-ogrske banke te bankovce sprejemali le še v zamenjavo; in po 31. maju 1921 se pa lOOkronski bankovci od dne
2.	jan. 1910 sploh ne bodo več sprejemali.
Razredna loterija. Uradni dunajski list „Wiener Zeitung“ priobčuje dne 31. maja 1913 zakon o razredni loteriji, ki stopi s tem dnevom v veljavo. Razredna loterija, ki jo imajo tudi že po drugih državah, bo nižjim slojem precej onemogočila tisto večno igranje na loto, ker so svote sedaj večje. Vsako leto se bo igralo dvakrat. Prvi začetek je maja, zaključek oktobra, druga partija začne novembra in konča aprila. Loterija obsega 100.060 srečk, (ki razpadejo v pet razredov. Prvi štirje razredi imajo po 2500 dobitkov, zadnji, to je peti razred pa 40.000 dobitkov. Od vsega vplačanega kapitala dobijo igralci nazaj v dobitkih tri četrtine, ena četrtina ostane državi. V prvih štirih razredih so najvišji dobitki od
60.000	do 100.000 K, v peten* razredu pa znaša glavni dobitek celih 300.000 K. Cela srečka stane za to loterijo za vsak razred 40 K, kupi se pa lahko tudi četrt ali celo osminko srečke za 10, oziroma 5 kron. Srečka, ki je že dobila, ne velja več naprej. SreČ-kanje se vrši javno na Dunaju. Dvigne se v vseh petih razredih ravno pol, to je 50.00Ò številk, vseh je, kakor že rečeno, 100.000. Kdor bo hotel sprejeti srečke v prodajo, mora imeti primerno trgovsko izobrazbo in dovolj kapitala za kavcijo. Prošnje je pa treba nasloviti na ravnateljstvo državnih loterij na Dunaju. Isto ravnateljstvo bo tudi izdalo vsa drobnejša navodila za občinstvo.
Dopust za trgovske pomočnike. Vse gospode trgovce, ki imajo kaj srca za svoje uslužbence, opozarjamo na zakon o službeni pogodbi (trgovskih pomočnikov in drugih delojemalcev v, podobnih službah. §17 se glasi: „Ce je službeno razmerje trajalo nepretrgoma šest mesecev, je delojemalcu dovoliti vsako leto nepretrgan dopust, ki traja najmanj 10 dni. Ce je službeno razmerje nepretrgoma trajalo že pet let ali 15 let, znaša vsakoletni dopust najmanj 2, v zadnjem času najmanj 3 tedne. Nastop dopusta se mora z ozirom na čas, ki odgovarja obratnim razmeram, dogovorno in pravočasno določiti. Med dopustom obdrži delojemalec pravico do svoje plače.“
Zanimivo je, da je prišlo preprostemu zasebniku na misel, pridobivati mineralne snovi iz zdravilnih vrelcev potom izhlapenja vode ter izdelovati iz teh snovi pastilje, ki se ravno tako vspešno rabijo pri istih boleznih, kakor vrelci sami.. Pred 25 leti so po zdravniškem navodilu napravili prve sodenske mineralne pastilje pod imenom „fFays-ove pristne sodenske“, ki so se tako udomačile, da se jih le težko kje pogreša. Za izdelovanje teh pastilj porabljajo le solne snovi iz vrelcev (kot so natrij in klor).
Za Slovensko Stražo, nam je poslal gospod M. Drevenšek iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju lepo število obrabljenih znamk. Hvala lepa!
Štajerska«
Mariborske novice.
Polet zrakoplova. V nedeljo, dne 8. t. m. bo
na tukajšnjem sejmišču polet zrakoplova „Wimpas-sing.“ Temu 'poletu bo sledilo pozneje še več drugih poletov.
Okrajna bolniška blagajna v Mariboru je imela dne 4. t. m. v „Gambrinushalle“ svoj letni občni zbor, ki se je pečal z bojkotom organiziranih zdravnikov proti okrajni bolniški blagajni. Na občnem zboru se je naznanilo, da izvršujeta od pričetka meseca januarija le oba društvena zdravnika dr. Fridrih in dr. Blum službo okrajnih bolniških zdravnikov, ker traja bojkot še dalje.
Tekmovalno streljanje mariborskih gimnazijcev se je preteklo sredo popoldne ob krajsnem vremenu razvilo v pravo veselico, ki je morala zadovoljiti i dijaštvo i vojaštvo i mnogobrojno občinstvo vseh slojev, ki se je udeležilo slavnosti. Bilo je veselo vrvenje in velikansko navdušenje od početka, to je, od 2. ure, do večera; tri ure so pokale puške, preden je prišlo vseh 82 strelcev na vrsto, vmes pa je nad 300 dijakov telovadilo in igralo, je svirala dijaška gimnazijska godba, so prihajali gostje peš, jež in z vozom, se je napivalo in zabavalo. Vse pa je občudovalo krasne dobitke, ki so v lepi razredbi pokrivali celo mizo. Prihranjujoč si popolno poročilo za prihodnjo številko, zabeležimo le prve zmagovalce, ki so se jim razdelila darila po daljšem nagovoru ravnatelja dr. Josipa Tominšeka, prireditelja vse te slavnosti, V skupni konkurenci sedmošolcev in osmošolcev je dobil prvo darilo (krasno repetirko) osmošolec Kaufmann (560 enot) : med osmošolci prvo darilo (uro s koledarjem) Golež, takisto 560 enot; med sedmošolci (prvo vežbalno leto) prvo darilo (žepno uro in srebrno palico) Snuderl, 500 enot. Dsmošolci so posebej tekmovali še v vojnem streljanju; tu je zmagal osmošolec Wressnig:	s pet streli petkrat v
črno.
Napad. V nedeljo, dne 1. t. m., je prišel neznan zločinec v sobo delavca Martina Hainžela v Mariboru, Schmiedplatz štev. 8, ter ga brez vsakega vzroka vdaril z nekim železom po glavi in ga ranil težko. Na vpitje Hanžela -so prišli ljudje, nakar jo je zločinec potegnil, ne da bi ga bili prijeli.
VoUksbimd. Jutri„ v soboto, dne 7. t. m. ima ob 8. uri zvečer jv dvorani ,,,Gambrinushalle“ v Mariboru katoliški Vblksbund, skupina Maribor, veliko .zborovanje. Iz Dunaja pride govorit ravnatelj katoliškega /Volksbunda, Rihard Schmitz.
Nova opekarna. Stavbni podjetnik g Jttlij Glaser je na svojem novem posestva „üleiliagshof“ v Rosegger-jevi nliei Št. 16—18 prenovil nekdanjo opekarno in jo na novo otvoril.
Izlet. Prihodnjo nedeljo, dne 8. t. m., napravita skupini Jugoslovanske strokovne 'zveze Maribor in KrčevanahLajteršperg izlet v Wienergra(ben. Sestanek in shod ob 3. uri popoldne v gostilni gospoda Heuja (Marinšek). Udje in prijatelji naše organizacije, pridite! — Predpoldne pa imata obe skupini ob 8. uri v, prostorih Zadružne zveze svojo pla-čilnieo.
Ptujske novice.
Umrla je v soboto, dne 31. maja gospa Ana Potočnik, soproga trgovca [Potočnika. Pogreba, ki se je vršil v nedeljo, se je udeležilo mnogo ljudstva. N. v m. p. !
Rogoznica. (Nesreča.) Star pregovor pravi, da nesreča nikjer ne praznuje. Te besede se uresničujejo pri rodbini Božičko. V teku petih mesecev sta u-mrla sin in hčerka., ki sta bila oba vrla člana naših katoliških društev. Sedaj pa se je ponesrečil mlajši sin Alojzij Božičko in sicer pri parni tovarni (zarezane opeke v Rogoznici, ki je last gospoda Celoltta. Nesrečno družino pomiljujemo ; vrlemu mladeniču pa želimo, da bi skoraj ozdravel.)
Celjske novice.
Schwabov večer. Celjsko pevsko društvo priredi v nedeljo, dne 8. t. m., svoj prvi veliki koncert izključno dr. Anton Schwabovih pesmi. Ker je ta-le večer odločilen za vso koncertno življenje) v Celju, upamo, da se ga velika večina spodnještajerskih ljubiteljev godbe udeleži. Zbor bo štel do 70 pevcev in pevk in 20 mož orkestra. V tako impozantnem številu še v Celju nismo nastopili. Kakor slišimo, vozi ta dan tudi poseben avtomobil iz Savinjjske doline in nazaj. Torej vsi, ki ljubite petje in godbo, dne 8. t. m. v Celje! Po koncertu bo v mali dvorani kavarna in gostilna ter improvizirana zabava. Preskrbljeno je torej tudi za tujce, ki ne morejo takoj nazaj. Točila se bodo pristna štajerska vina v buteljkah.,
No, no! V „Nar. Listu“ se poslavlja Špindler od svojih prijateljev in somišljenikov, ker zapušča uredništvo. Pravi, da je „prevzel drug, iz narodnogospodarskega in narodnega stališča velevažen po-
sel.“ No, no, le počasi! Agentura banke ,/Slavije“ je, kolikor smo informirani, josebno pravi dobičkanos-no podjetje, o „kakem narodno-gospodajrskem in narodnem poslu“ pa seveda ne more biti govora. Mi Špindlerju nismo prav nič nevoščljivi za (dobro mesto, toda delati se „narodnogospodarskega in narodnega“ mučenika, pa tudi ne gre. Est modus in rebus.
Ljutomerske novice,
Smrt. V Ljutomeru je umri dne 1. t. m., zadet od kapi, gospod Martin Karba, sedlar in posestnik, v 62. letu svoje starosti. N. v m. p. !
Dekliška zveza v Ljutomeru ima v nedeljo., 8. t. m., popoldne po večernicah, svoje mesečno predavanje. Pridite v. obilnem številu!
Ormožke novice.
Loperšice. (Gaultag nemških požarnih bramb.) Kot smo že enkrat poročali, priredi zveza nemških požarnih bramb ptujskega okraja dne 15. t. m. svoj „Gaultag“ v Loperšicah, popolnoma slovenski vasici pri Ormožu. Slovenci si izzivanja nemjških hajlovcev ne dajo dopasti, tem manj, ker se Nemci naravnost bahajo, kako bodo slovenski značaj, ormoške okoliške požarne brambe in okoliškega slovenskega, ljudstva s prireditvijo „Gaultaga“ na popolnoma slovenskih tleh, v Loperšicah, pred celim svetom postavili na laž. Da pa jim njih predrzno izzivanje zavrnemo, priredimo v neposredni bližini ,,'Gautaga“ veliko slovensko veselico, katere se bo udeležilo sploh vse, kar se čuti le malo slovenskega. Pokazati' i hočemo celemu svetu, da se na slovenskih tleh od Nemcev ne damo izzivati, posebno pa ne od Nemcev, ki v mestih, kakor Celje, Ptuj, Ormož itd, napadajo mirne Slovence, če se isti le pokažejo v narodni barvi, in tožijo slovensko požarno brambo sodniji in politični oblasti, če ista koraka korporativno z godbo skozi kako nemčursko gnezdo, kakor se je to prigodilo že lansko leto ormoški okoliški požarni brambi, katere požarniki, 40 po številu, so bili ovadeni sodniji in politični oblasti, ker so korakali skozi mesto Ormož, ne da bi to poprej nemškemu Vjolksratu in mestni občini naznanili. Sedaj pa ti vsenemškil hajlovci namesto, da bi se v svoja nemčurska gnezda poskrili, in tam hajlali, kolikor jim ljubo, zahtevajo asistenco orožnikov ter grozijo Slovencem s tepenjem. Nahujskati hočejo znano lakinažo na Slovence, ki naj bodo tepeni, če se le prikažejo, da se pa Nemcem nič ne zgodi, zato pa bodo bojda že orožniki Skrbeli. Radovedni smo le, kaj k temu poreče okrajno glavarstvo Ptuj? Državjnega poslanca gospoda Brenčiča) pa prosimo, da stori primerne korake pri oblasteh, ker Slovenci ne prevzamejo nobene odgovornosti, pač pa oblasti, če to vsenemško prireditev in izzivanje mirnih Slovencev dovolijo.
Trboveljske novice.
Legar in Škrlatica. Ponovilo se je osem slučajev, tifusa (legarja), večinoma pri ženskah.. Sedaj pri tej silni vročini je za (trboveljsko prebivalstvo zelo kritičen čas. Pri otrocih se je pa naselila od kolodvora do rudnika Škrlatica,, tako da imamo dvojne bolnike v izolirnici: legar in Škrlatico. Upajmo, da nas ne zadene kaka večja epidemija.
Občni zbor. Dne 9. t. m., se vrši občni zbor pokojniiškega instituta trboveljskih uradnikov in pod-uradnikov pri centrali na Dunaju.
Nesreča v rudniku. Dne 80. maja je v zahod-njem okraju v rovu podsulo rudarja (Jerneja Klančnika. Po neumornem delu so ga še le čez tri ure izpod zasipa mrtvega izkopali. Ranjki je bil pristaš socialdemokratov, sicer pa zelo miren človek. Zapušča soprogo in 14 dni starega otroka. Ko je ranjki ležal v mrtvašnici, je bil opaziti zelo žalosten prizor. Bilo je namreč videti na truplu razna mrčesa in mravlje. Ali bi ne bilo na mestu, da bi si tamkajšnji gospod zdravnik mrftvašnico nekoliko ogledal in dal ukaz, da se taki nedoštatki odstranijo. Je že l-tak dovolj žalostno, ako pridejo kakega ponesrečenca njegovi sorodniki pokropit v mrtvašnico. jTem bolj pa človeka razžalosti, ako vidi truplo polno mr-česja, da se skoraj lica ne vidi.
Drugi kraji.
Ruše. Zanimanje za gledališki večer, ki ga priredi podravska podružnice Slovenskega planinskega društva v nedeljo, dne 8. t. m. v gostilni gospoda Novaka v Rušah, je velikansko, saj pa tudi vsakdo ve, kaji 'pomeni novi razgledni stolp poleg Ruške koče, za katerega stavbo se porabi prebitek tega večera. [Opozarjamo, da se začne s sporedom točno ob 7. uri zvečer, ker bi sicer mariborski, izletniki ne utegnili porabiti vlak ob 10.55 minut po noči. Prosimo točnosti, da se ne bo med igro motilo, Preplačila se z ozirom na važnost stolpa, hvaležno sprejemajo. Na svidenje dne 8. junija v Rušah!
Sv. Ana v Slov. goricah. 'Bralno društvo (Dekliška zveza) priredi v nedeljo, dne 8. t. m., slovesnost. Ob pol 10. uri dopoldne blagoslavljanje kipa Srca Jezusovega, pridiga, pridiguje velečastiti gospod dr. Josip Hohnjec iz Maribora, in sv. maša ter posvetitev Dekliške zveze presvetemu Srcu- Popoldne po večernicah se vrši v šoli gledališka igra: „Marijin otrok sem“ in deklamacija „Dan in noč.“ Med dejanji svirajo benediški tamburaši. K Sv, Ani torej v nedeljo!
Sv. Peter na Medvedovem selu. [Tukajšnja Dekliška zveza priredi v nedeljo, dne 8. in v nedeljo, dne 15. t. m., popoldne ob 3. uri, predstavo lepe Marijine igre v petih dejanjih: „Na srcu Marijinem“ in sicer v prostorih župnišča. Domačini in sosedje, pridite jo gotovo pogledat!
Veržej. Kmetijska podružnica v Vuojivasi priredi v nedeljo, dne 8. t. m., zborovanje in sicer pri nais v Veržeju po rani sveti maši v gostilni gospoda Al. Seršena. Govoril bo strokovni učitelj gospod Josip Zjidanšek o pridelovanju in spravljanju krme in o koristi pašnikov. K obilni udeležbi vabi podružnični odbor.
Šmarje pri Jelšah. V nedeljo, dne 8. t. m., se vrši pri Habjanu, ob 3. uri popoldne, ! redni občni zbor kmečke posojilnice in hranilnice v Šmarju. Govoril bode nadrevizor gospod Vladimir Pušenjak iz Maribora. Vsi, ki se zanimate za naše denarne za-ivode, pridite na shod!
Sv. Križ nad Mariborom- Mladeniška zveza priredi v nedeljo, dne 8. t. m., po sv. maši, v župnišču poučen shod. Mladeniči in možje, pridite v o-bilnem številu!
Ceršak. Prihodnjo nedeljo, ob 2. uri popoldne, bo pri gospodu Hamerju za elane Jugoslovanske strokovne zveze vplačevanje mesečnine in sprejem novih udov. Pridite!
Sv. Križ na Murskem polju. Dekliška zveza bralnega društva vprizöri v nedeljo, dne 8. t. m., popoldne takoj po večernicah, v Slomšekovi dvorani ginljivo versko igro „Dve materi.“ Na vsporedu so tudi pevske točke. Vstopnina: sedeži po 1 K, po 80 vin. in po 60 vin., Stojiča po 40 vin, K najobilnejši udeležbi uljudno vabi odbor D. Z.
Ljubno. Dopis „lesnega trgovca,“ v „Straži“ št. 61, bi marsikaterega lahko premotil, da bi mislil, — bogve, kakšni velikani na duhu so ti liberalci. Pa ni tako nevarno. Mi, ki stvar bližje in natančneje o-pazujemo, se moramo tem junakom le smejati. To se nam zdi, kakor da bi zajec zlezel v levovo kožo , in bi hotel strašiti, ali pa, če bi žaba hotela „Špilati“ nevarnega nosoroga. Par puhloglajveev je bojda, ki imajo široka usta, so take sorte, -pa niso nevarni; sicer so pa marsikateremu liberalcu včasih tudi klerikalci in njihovi groši dobro došli. Tako, Luka, nič se ne boj ! Dobro pa bo, si tisto gnezdo enkrat natančneje ogledati!
Iz gornjegrajskega okraja. Vzel je časopis in čital, da je imenoval občinski odbor mozirske okoli-ške občine svojega nadučitelja častnim občanom. A tega ni mogel verjeti, čital je še enkrat. „jTorej on je dobil, jaz pa ne! Čakaj, tudi jaz dobim!“ je rekel in vzel časopis ter ga kazal po trgu. Pa žalosten se je vrnil domov, vspeha ni bilo. A poskusil je še enkrat, vzdignil prazni klas ali prazno glavo in hodil po trgu. Zadovoljen je šel domov, ko je Videl, da je vzel trg svetilko, velike* in polno, kakor grški filo-
zof Diogen, ter začel iskati njegove zasluge po trgu in okolici. Ves dan je iskal in iskal, a najti ni mogel- ničesar. D, kratkovidnost! Odbor društva Man-farjev je bil srečnejši. Takoj je našel zasluge svojega pravega člana, imel sejo in sklenil: odbor društva klanfarjev, vpoštevajoč zasluge svojega pravega člana, na polju klanfarije, imenuje gospoda, gospoda nadklapfarja svojim častnim članom. In, čast, komur čast! Opozarjamo še na druge „velikanske“ zasluge gospoda častnega člana na raznih poljih, ki jih to pot,- še nočemo imenovati. Ojbljubujemo pa kot vestni časnikarji, storiti tudi «v tem svojo dolžnost, kadar bo potrebno. Živel! Na mnagaja leta! — Neumorni člankar.
Luče. Vsakemu svoje, za to tudi zahvala sosedom iz Solčave, ki so se nas spominjali s prisotnostjo pri igri, ali pa so svoje darove poslali. — V nedeljo, dne 8. t. m., bo imel takoj po sv. opravilu ob pol 11. uri v. društvenih prostorih gospod nadučitelj Fr. Praprotnik iz Mozirja pouk o sadjarstvu. Torej, udeležite se v obilnem številu!
Kranjsko.
Ženski rokovnjači. V vasi MirnaVas na Dolenjskem je bilo predlansko in lansko leto pokradeno veliko sadja, glavnega zelja, slanine,, vina in drugih takih dobrih stvari. Pri Alojziji Skušekovi v Mirnivasi se je lansko leto na božične praznike kuhalo, cvrlo, pilo in jedlo, da je bilo veselje. Da pa ni bilo Alojziji Skušekovi preveč dolgčas, je povabila k sebi še 'svoji prijateljici Ano Blažič in Marijo Koprivšek in Jožeta Blažiča. Ti so se vsedli za mizo, „so pili in jedli in veseli bili“., kakor pravi stara pesem. Pri tej priliki so si odkrivali tudi eden drugemu svoje tatinske grehe, in od tega časa naprej sklenili ožjo tatinsko zvezo in 1 družbo z neomejeno zavezo. Ženske so hodile v moških oblekah in škornjih, obraze namazane s sajami, na tatvine. Babnice so prišle na to, da nosi Katrca Faletič iz Cudne-vasi vedno pri Sebi denar in da bi bilo dobro, da se ji ta denar vzame. Ker je stara že 70 let, je dovolj, če jo primeta dve. Alojzija Skušek in Marija Koprivšek ste se oblekli v moško obleko, namazali obraze in šli v mraku v gozd čakat Katrco, ki se je vračala v mraku domov. Koprivšek jo je prijela od zadaj in ji z rokama zatisnila oči. Skušek pa ji je odstrigla pri kiklji žep, v katerem je imela 350 kron. Ana Blažič je pa stala med tem na straži. Tjo Stvar sta pa zvedeli Marija in Terezija Gričar. Da bi pa molčali, jima je dala Skušek po 20 K. Sedaj so se pa babnice skregale in zločin je prišel na dan. Vse so spravili v zapor v Mokronog, odkoder jih popeljejo na okrožno sodnijo in jih stavijo pred poroto. Ko je o aretaciji Katrca Faletič zvedela- je rekla: „Jaz sem pa mislila, da me je satan napadel, ker sem se pregrešila in rekla: Denar bom vzela iz Špar-kase, če umrem, da ga ne bodo drugi požrli!.“
Primorsko.
Povsod smrdi. Iz Trsta poročajo: Že pri odkritju velikanskih malverzacij na magistratu v Pulju, ki so napravile strašno konsternacijo, so pripominjali nekateri listi, da laško kamoraško gospodarstvo ni puhlo samo v Pulju, , marveč povsod in pozvali s tem merodajne tržaške kroge, da se za to zanimajo. In sedaj se je zgodilo: Župan v Trstu, dr. Valerio, je odkril pri upravi mestne ubožnice neke nerednosti in je generalnega tajnika Petra Fondo takoj suspendiral. Sklicana, je bila takoj seja direktorija in uvedla se je preiskava po knjigah. Dognali so, da manjka 9000 K. Ta primanjkljaj so člani direktorija takoj pokrili in sklenili odpust poneverje-nika Petra Fonde. Fatalno pa je za Italijane- kamo-raše, da se jim ravno sedaj pred volitvami pripeti taka smola. To razkritje je napravilo namreč na I-talijane strašno mučen vtisk in vzbudilo veliko nezaupanje v laških krogih.
Zagonetna smrt na parniku. S parnikom Austro-Americane „Cesar Franc Josip I.“ sta se peljala iz Amerike v Trst neki Ivan Klarich in neka Eleonora Felbinger, bivša pijanistinja v Šantanu v 'Me-ranu. Felbingerjeva, ki je bila noseča, je med vožnjo nenadoma zbolela in čez dva dni umrla. Zdravnika na parniku sta konstatirala naravno smrt in truplo Felbinger j eve so pogreznili čez 24 ur v rqpr-je. Med sorodniki Felbingerjeve, ki so vedeli za njeno razmerje s Klarichem in ki tudi vedo, da se je je Klarich že naveličal in da bi se je rad znebil, so začeli sumiti, če ni Klarich svoje ljubice zastrupil. Uvedla se je preiskava. KTaricha so aretirali in zaslišali vse moštvo na parniku. Toda preiskava je zelo težka, ker je truplo pogreznjeno v morju in se ne more dognati, če je bila Felbingerjeva res zastru-ljena. Klarich seveda to sumničenje odločno zavrača, vendar šo ga pridržali v zaporu. Klarich je bivši avstrijski nadporočnik-
Boj za Trst. Famozen sklep voditeljev tržaških Nemcev, da se pridružijo tesno laški liberalni (stranki in da gredo roko v roki z laškimi iredentisti proti Slovencem in proti socijalnim demokratom, je napravil zelo različne vtiske. Severnim Nemcem lažejo tržaški Nemci, da so storili ,ta sklep zato, da pokažejo sovraštvo napram Slovanom, katere smar trajo vse od kraja za veleizdajalce in da postavijo z Lahi skupno močen jez proti prodiranju Slovanov ob Adriji, kar naj bi bilo v zvezi s talktiko Vlade, ki
isto zasleduje. Toda vsaka laž ima kratke noge in tudi v tem slučaju so uvideli treznejši Nemci, da so grdo nalagani in da tiči pod plaščem onih vjisoko patrijotičnih iraz neka druga kupčija, ki jo je skoval žid na tržaškem Goldonijevem trgu z nemškim Mihelnom. Nemci v Trstu so začeli, opozorjeni od splošne javnosti natančneje presojati ta sklep svojih voditeljev in mnogo Nemcev je prišlo do spoznanja, da je to ne le velikajnska neumnost, mairveč naravnost pogubonosno za Nemce. Mnogo Nemcev je izjavilo, da se ne bodo držali tega sklepa svojih voditeljev, ki naj sami capljajo za haljo laškega Žida, kamorista in iredentista. Naravnost strahovito pa je zadel brihtne Nemce v Trstu sklep Nemcev v Pulju. Puljski Nemci so namreč sklenili pri zadnji deželno-zborski volitvi, da bodo glasovali za socijalnoga demokrata proti laškemu kamoriističnemu kandidatu. In Nemcev v Pulju je sorazmerno precej več, kakor v Trstu in igrajo drugo vlogo. In to so puljski Nemci tudi napravili. In to svojo taktiko so puljski Nemci vse drugače utemeljili kot tržaški velepatrijoti in slovanožrci. Puljski Nemci so rekli: V obraz bi se bili s pestjo, če bi volili kandidata Istranke, ki nas je privedla v gospodarsko pogubo. Zagozdenim v tuje elemente, nam danes ne gre za obrambo nacionalne lasti, temveč le zato, da hladnokrvno presojamo, kateri od obeh kandidatov nam nudi več, nam je le do urejenih gospodarskih rajzmer. Tako puljski Nemci. Tržaški Nemci pa drve v svojem slepem sovraštvu do Slovencev kot obsedeni in ne meneč se za gospodarske interese v naročje Lahom in rešujejo pri tem ti velepatrijotje državno idejo s tem, da glasujejo za kandidate Avstriji sovražne iredentske kamor e.
Dobički kapitalistov.
Premogovno društvo v Duksu je „zaslužilo“ v pretečenem letu 11,154.058 mark čistega dobička in po znatnih odpisih izplačalo 15od-stotno dividendo. (V letu 1911 je izplačalo 14 odstotkov.) Cisti dobiček sestaja: iz prenosa od lanskega leta v znesku 812.801 mark, dobička iz podjetij na Češkem v znesku 816.064 mark in konečno iz dobička, ki ga je vrgla trgovina v znesku 133.183 mark. Na nov račun bodo prenesli 325.222 mark, uradniškemu podpornemu društvu pa bodo odkazali 100.000 marki
Premogovna družba V Rosicah je lanskega leta napravila čistega dobička 783.923 K in bo na 2500 delnic izplačala po 10% odstotkov dividende. Pri tej družbi je bilo lanskega leta. vposlenih 2516 delavcev in paznikov, ki so izkopali 3,762.000 (za 177.000 več kakor leta 1911) meterskih stotov premoga. Od te množine je družba prodala 1,767.216 meterskih stotov premoga, 870.446 meterskih stotov briketov, 464.524 meterskih stotov koksa in 14.473 meterskih stotov premogovne moke. Razen tega je prodala tudi 6350 meterskih stotov amonium-suliata in 18.895 meterskih stotov tera.
Nemško-avstri-jska rudniška, družba.
Cisti dobiček te družbe za leto 1912 cznajša 2,186.095 mark (23.454 mark več, kakor leta 1911). Iz njega bodo delničarjem v obliki llodstotne dividende izplačali 1,650.000 mark. Produkcija premogovnikov, ki jih ima družba v Duksu, je znašala 1. 1912 2,595.206 ton. Prodano je bilo od te množine 2,346.822 ton. Produkcija Benauerskih premogovnikov pa je znašala 768.973 ton. Briket je družba napravila pa 262.382 ton.
Rudniška družba „,H i] b e r n i j a“ je izkazala za zadnje četrtletje leta 1912 kosmatega dobičkv 3,539.977 mark, njen kosmati dobiček v prvem četrtletju 1913 pa znaša 4,007.090 mark. (In ako ge vpoštevamo, da je znašal kosmati dobiček družbe „Hibernija“ v prvem četrtletju 1912 2,401.167 mark, tedaj vidimo, da je letošnji dobiček znajtno višji, na-pram zadnjemu četrtletju 1912 pa celo za celih 30 odstotkov.
Akcijska družba montanskih obra-
t o v
izplača po znaitnih odpisih' od čistega dobička 277 tisoč kron 5odstotne dividende.	;
Akcijska industrijska družba z-a izdelovanje briket v, B <e r o 1 i n u je za obdobje 1911—1912 napravila ne vštevši odpise, 889.080 mark čistega dobička in bo izplačala dividende v višini 11 odstotkov.
Združene fužine „,L aura in „K r a 1.“
Cisti dobiček, ki so ga te fužine v pretečenem letu dosegle, znaša po odpisih 9,027.601 marka. Za 2,279.794 mark več kakor 1911. Izplača šestodstotno dividendo.
Fužinsko d r u š |t v o „ A m n e e « F r i e d e“ na Lotarinškem je napravilo leta 1912 čistega dobička 9,834.352 mark (za 3,011.813 mark več kakor leta 1911). Izplačalo bode 12 odstotkov dividende.
Zdravstvene drobtinice.
Mir pri jedi.
Kdor hoče imeti pri jedi tek, naj se varuje razburjenja. Jeza in žalost pokončata tek. Nervozni vt-plivi napravljajo pomanjkanje želodčnega soka in vsled tega slabo prebavljanje. Pregovor pravi: „Se celo pes ima pri jedi rad mir.“ Želodec namreč pre-
bavlja slabo tudi psu, če se med jedjo jezi. O tem je nekdo napravil poizkušajo na ta način, da je izmeril proizvajanje želodčnega soka, ko je bil pes miren in je naštel tega soka v petih minutah 285 kubičnih centimetrov. Ko je pa drugič začel pes jeslti, mu je držal pred glavo mačko, nad katero je pes ves čas renčal, in sedaj je izmeril želodčnega soka v petih minutah samo tri kubične centimetre.
Slabokrvnost in bledica.
Ako se hočeš teh nadležnih bolezni iznebiti, bodi (kolikor mogoče na svežem zraku in rad delaj, pa ne toliko, da bi se preveč utrudil. Zjutraj se umij po vsem životu s postalo vodo. Vsak teden vzemi triin-pol kopeli vode hladne. V začetku bodi v njih do pet sekund. Jej Kneippov kruh s sirovim maslom, sir, sadje, zelenjavo, ovsen zdrob, mleko in mlečne jedi, z limoninim sokom okisano salato, zelenjavsko juho in sladno kavo. Jej počasi, pij malo!
Kako naj se č 1 Oi v e kj h n a n i.
Ljudje slabega teka naj jedo le, kadar so lačni, malo vsakokrat, toda lahko večkrat na dan. Ob vročih in zelo mastnih jedilih ne pijmo mrzle vode. Kosilo in večerja naj se zaključita s koščekom kruha, ker je dober za prebavljanje in čisti zobe bolje nego vsak prašek. Ne uživajmo ničesar v jezi, niti ko smo spehani. Med obedom pa naj duševne sile mirujejo, torej ne čitajmo, ne premišljujmo o kakji važni stvari in niti ne razpravljajmo o kaki neprijetni reči, dočim se lahko v odmorih spuščamo v kak lahek razgovor, ki nam le polagoma vedri notranjost. Po obedu je potreben, ako drugače ni mogoče, vsaj četrturni počitek. Ogibajmo se jeze in prepira tudi po obedu. Ne uživajmo tega, česar naš želodec ne prenaša, ker taka jed ne prinaša našemu telesu nikako koristi, marveč utegne še bolj oslabiti želodec. Človek naj torej nikoli toliko ne je, da| bi ne mogel več ničesar povžiti.
Vzame se dobra jed seboj
če se napravijo daljši izleti in izprehodi — zakaj pa ne vedno tudi Fay3-ove pristne so-denske mineralne pastilje? Tudi teh ne sme manjkati! Ugašajo žejo in vplivajo dobrodejno na želodec. Izvrstne so pri hipnih pojavih obolenja dihalnih organov, pri hripavpsti, kašlju itd., bolezni, ki jih je že marsikdo dobil pri izletih, v hribih.
Razgled po svetu.
Ženska nadomestna rezerva na Francoskem.
Gospa Jane Dieulafoy je na Frapcoiskem edina genska, ki smle nositi moško obleko. ITo dovoljenje si je pridobila za svoja znanstvena izkopavanja v Perziji, ki so bila jako vspešna. Dama je pa splošno znana tudi za to, ker se je svoj čas v francosko-nemški Vojni borila na strani svojega moža. Že tedaj ji je prišlo na misel, da bi se ustapovila ženska nadomestna rezerva in sedaj je to svojo misel v obliki nekega predloga prekložila francoski vladi, ki se je zanj takoj zavzela. Ne gre pa pri tem predlogu za to, da bi se ženske borile v vojni, marveč le za to, da se vse moške moči v vojni upralvni službi in saniteti nadomeste z ženskami in tako za borbo v vojni fronti pridobi novih moči. Na tej, podlagi se bode sedaj na Francoskem tudi res organiziral „ženski bataljon.“ Nemci seveda tudi v tem oziru ne bodo hoteli zaostati za Francozi in je ta stvar tudi pri njih že na dnevnem redu.
Zločin ženske. V nekem dunajskem hotelu so našli pretekli teden zjutraj na hodniku soprogo komercijalnoga svetnika Heleno Maubach, rojeno plem. Bülow, s težko rano na vratu. Žena je izpovedala, da sta sklenili s svojo polsestro Eleonoro Turkovo, ki je bivala začasno pri nji, da izvršita skupno sa-moumor in sicer zaradi družinskih prepirov. Mauba*-chova se hoče ločiti od svojega moža ,in dne 9. julija bi se morala vršiti tozadevna obravnava. V trenutku, ko sta hoteli izvfršiti samoumor, je Mauba-chova izgubila pogum, toda Ttirkova ja je napadla z bodalom in ji zadala težko rano v vrat. Nato je o-brnila bodalo proti sebi in se začela zbadati. Turkovo so našli krvavečo iz več ran mrtvo v postelji — Maubachovo pa so odpeljali v bolnico in upajo, da bo okrevala.
Išče imena za svoje 30. dete. T. A. Stack, bogati lastnik železnjičnega hotela v Purleyju v Sev. Ameriki, je pravkar postal oče svojega 30. otroka! 21 otrok gospoda Stacka živi. Razkropljeni so po celem svetu in v tej družini so bratje in sestre, ki se niso nikdar videli. Gospod Stack je 54 let star. Poročil se je s svojo prvo ženo, ko je bil 21 let star, in imela sta devet otrok'. Oženil se je zopet pred kakimi dvajsetimi leti. Gospod Stack je rekel danes, da je težko vprašanje, kako najti novo ime. Domisliti si ne more nobenega več. Navedel je imena, katerih se je že poslužil, a ni se mogel spomniti vseh rojstnih dni svojih otrok.
Dva brata utonila. Ne daleč od Berolina sta utonila v nekem malem jezeru brata Kleinst. Kopala sta se na prepovedanem mestu. Prvi je izginil vivo-di 19iletni Maks. Njegov 231etni brat je skočil bratu na pomoč in utonila sta oba. Trupel utopljencev še niso dobili.
Potrjena smrtna obsodba. Iz Lipskega poročajo, da je potrjena obsodba porotnega sodišča v (Gött-
lingenu, ki je obsodilo policijskega seržalnita Roh-mana zaradi umora svoje soproge, na smrt na ve-šalih.
Samoumor Avstrijca v Monakovem. V nekem hotelu v 'Monakovem blizu glavnega kolodvora se je ustrelil neki 321etni učitelj iz Koroškega. Vzrok tega samoumora in druge podrobnosti še niso znane.
Litijsko mlečno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmanna & Co., v Dečinu oz Labi
je in ostane neprekostjivo v učinku zoper poletne pege in se pri racijonelnem negovanju kože ne more pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak dan došla priznalna pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, drožerijah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Btrgmannova lilijska krema „ Manera“. Dobi se povsod v tubah po 70 vinarje?.	43
Srajca je srajca, trdijo nekateri. Pa vendar ni vse eno, kako srajco nosite. Posebno poletu, ko se človek poti, mora paziti, da ima perilo iz zdrave tkanine in dobrega kroja. Najboljše perilo vsake vrste dobite pri prvi slovenski spodnještajerski razpošiljalnici J. N. Šoštarič v Mariboru, Gosposka ulica št. 5. V zalogi je vedno razno perilo, ker ima lastnik tudi izde-lovalnieo. — Fine srajce iz cefira stanejo 2.40,
2.80,	srajce iz zelo finega blaga, prša iz pralne svile 3.20, 3.60, 4.—. Kdor naroči tri komade, dobi poštnine prosto, pri šestih komadih pa dobi še 10% popusta. Neugajajoče se zamenja, ali pa vrne' denar.
Nemški dreadnought — v pesku. Nemški dre-adgought „Albert“ je nasedel v nekem danskem pristanišču že drugič na pesek. Pogreza se vedno bolj in bolj, pristanišče je popolnoma blokirano. 12 najmočnejši h parnikov se trudi, da bi ga premaknili, toda do sedaj niso dosegli še prav nobenega vs-peha.
Tovarnar v kaznilnico. Salo J. Jackson, predsednik propadle Jackson Mack Co, v New-Yorku, ki je bila nekdaj baje največja tvrdka za izdelavo svilnatih spodnjih kril in jopičev na svetu, je bil obsojen v kaznilnico od treh in poli do sedmih let radi veletatvine v prvi stopnji. Priznal je svojo krivdo. Ko je Jackson Mack Co. propadla za 500.000 dolarjev meseca oktobra lani, je Jackson izginil. Dognalo se je, da je dobil velike svote od bankirjev in tovarnarjev s pomočjo ponarejenih menic. Prijet je pa bil v Fronteri, Mehika.
Ministrova hči — mizarski pomočnik. Hčerka danskega ministrskega predsednika Bernsteina, gospodična Anny Bernstein, je te dni v Kodanju prestala izkušnjo za mizarskega pomočnika. Za to priliko je naredila predalnik iz mahagonijevega lesa. Mizarstva se je učila redno, kakor vsak drug vajenec, v kodanjski tovarni za pohištvo Horsböl. Prvo njeno vajeniško, delo je bila skrinja, ki jo je kupila ruska carica-mati. Zn gospodinjsko razstavo v Kodanju je naredila pisalno mizo, ki je zelo ugajala. Z gospodično Bernstein sta se pri isti tvrdki učili mizarstva tudi gospodična Agneza Torp in grofica A-gneza Schack-Scnackenborg in so vse prestale pomočniško izkušnjo. Gospodična Bernstein .se v kratkem poroči.
Ušaka ura 14 dni na poskušnjo.
Se pošilja samo proti povzetju, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
Velik cenik brezplačno. "SP*
(Jamstvo 3 leta.)
14 karatni zlati prstani . , . „ 4'— 14 karatne zlate ure za gospode „ 40'—
Srebrne ure..............K 6'50
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9 50 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13'— Ploščnate ure iz kovine . . . „ 6'— Srebrni pancer-verižice . . . „ 2'— 14 karatne zlate verižice . . . „ 20'— Amerikanske zlate double-ure . „ 10'—
Goldin Roskopf ure......... 4'—
Prave železničarske Roskopf-patent. Prava nikeln. točno na min. idoče K 5'— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19'— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10'80
Kuhinjske ure.............. 2'40
Budilke............ • • » 8'—
Budilke z dvojnim zvoncem . „ 8'50
A. Kiffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
——    Ul  
Naj nove] še.
O ptujski vinarski zadrugi nam je poslal poznavalec razmer dobro pisan daljši .članek, kji brezobzirno razkriva Čudno gospodarstvo nemških mogotcev pri tem zavodu. Kakor naš informator precizno dokaže, imajo dobiček od te zadruge, ki je namenjena vinorejcem, samo nekateri maloštevilni mogočnja-ki. Najmanj bo dopisa vesel podžupan Steudte. Radi pomajmjkajnja prostora ga priobčimo prihodnjič.
6. junija 1913.
S T R A’ ž A.
Stran 7.
V zdraviliščih za bolniki na pljučah « .	p i
kot v Davos-u, Arozi, Leysium itd. je	yXvOCJX^
kot priznano sredstvo vselej v rabi. Sirolin »Roche« lajša in odstrani bolezni za dihalnih organih rasmeroma kratkem času. Se lahko uživa, vzbuja tek in vpliva izborno na zdravje v obče.
Izvirni zavitek po K 4'— se dobi v vseh lekarnah.
Nov bencin motor
3 HP, praktični mlini
za domačo rabo proda zelo po ceni Karol Sinkovič, v Maribora, Grad. 1
Pekarna
se da v najem na več let. Je edina v fari tik cerkve in šole v Podgorjah v Rožu; več pove lastnik pekarne Mat. Antonič, Reka, pošta St Jakob v Rožo, Koroško-
Krasno posestvo
je naprodaj v prav lepem kraju blizu Celja, enonad-pošteno dekle stropna hiša, gostilna in trgovina z mešanim in manufakturnim blagom.
Velik sadonosnik, 2 orala vinograda, hlev, ledenica, klet, travniki, njive in gozd, velik inventar ter mnogo vinske posode.
Proda se tudi sama hiša z gostilno in trgovino, s sadnim vrtom in vinogradom.
Pojasnila daje g. Hugo Turk v Ljubljeni.
z dobrimi spričevali želi takoj vstopiti v službo v kako trgovino, najraje v trgu ali na deželi kot trgovska pomočnica. Naslov pod šifro „M. J. 203“ poste restante Velenje.	117
Za birmo!
postrežtoi
Pii ceni!
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
Tudi na obroke! Ilustrov ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K.
Niklasta remoat.-ura	K	3-50
Pristna srebrna ura	K	7'—
Original omega ura	K	18-—
Kuhinjska ura	K
Budilka, niklasta	K
Poročni prstani	K
Srebrne verižice	K
4-— 3 — 2-— 2-—
Večletna jamstva,
Nasi. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar
Maribor, Gosposka ulica 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes šumenje po ušesih, in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
„Zur Sonne“, Graz
Jakominiplatz 14.
Ekonom,
z najboljšimi spričevali, oženjen, doslnžen vojak podčastnik, izurjen v vsaki stroki vrtnarstva, vinoreje, sadjereje poljedelstva, živinoreje ter drugih v to stroko spadajočih predmetov, išče službe oskrbnikoma kaki grajščini ali vele-posestvn.Kje po ve apra vništvo
Darujte za Slov. Stražo !
/"1/1 t ftVÄ f Domače sredstvo, priljublj tl IO i O • pri večjih naročilih zdatnc
eno in sloveče, zdatno znižane cene.
K-A.THim,Y-ABALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega b&lsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri
na dihalih, —s	:-Ai —
bolečinah v
fluenci, pri /.oiuuumu UU1C16111U, pi» vnetju jeter m vranu», pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5*60.
mk

m
...
e h
D‘E N
Lekarnarja A. Thìerry a
samo pristno
centifalijsko mazilo ^
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetim, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3‘60 K.
Naroči se: Lekarna k anjelju varibu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni VT. A. König.
tisitoy pravy balsam » lik. U ar.slela striže
UtaTjisv Pregrade
.„"«aeüaJMat
i štajerska mp$dna steklarska
debelaI	flPfgOwitlii	Ha drobno!
F rane Strupi, Celje
Graška sesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. NajsoMiejša ii točna postrežba.
Trgovina 5 steklom, porcelanom in kamenino
lusKleinšek
Maribor, Koroška cesta št. 17
priporoča po najnižjih cenah svojo bogate z logo steklene in porcelanaste posode, [svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe kakor vsa v stroko spadajoča dela. :	:	:	:
Popravila se najceneje izvršujejo!
ènxnxun Svoji k svojim !
Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip^znana slovenska trgovina
Rafael Salmič
v Celju, Nerodni dom.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih 1« zlatnine srebrnine in optičnih predmetov.
rJMt- Najnlfl® cerei postrežba totnal mali dobitek I Debro imel
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto.
Ni tisoče zahvalnih pisem sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe.
Velika narodna trgovina
KiroiVaniCyCelle
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnega In modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moške obleke po zelo znižani ceni!
Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna ! Vzorci na razpolago !
1 Goričar & Leskovšek, Celje Graška ulica 7 — podružnica Rotovška ulici 2. I 	 . ■■ «me iva a _ * _ . „ , -j «t .		1	m		-=i 	=r| Radi poprave hiše in prenovljenja trgovine
bpomiadna m poletna sezona : Nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah. Čaše Iz papirja iti aluminija, Za Veselice : konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lampij^i, predmeti za šaljive pošte in srečolove.	TovarnisKa zaiosa soisKin m pisarniških potrebščin. Listna zafoga ljudskošolskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice savinjskih planin in druge.		1 1 izložbeno okno s kamenitim
			II J lili H Sil okvirom, I vrata in 3 okna z f w MIAM 0^yjri p0 nizki ceni. :: Ivan Ravnikar, trgovec v Celju.
j Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba,		! ■	
LJUDSKA HRANILNICA IN hra,,,i- *T" POSOJILNICA V CELJU »	5 lo
regisirovina zadruga z neomejeno zavezo	od dne vioge do dne vzdiga
v lastni hiši_ (HOTEL »PRI BELEM VOLU**) pofenži s 1. Januarjem 1913. v CELJU, Graška cesta štev. 9,1. nadstropje Rentni davek plačuje zadruga sama
Inkret — odšel,
Cobel — prišel!
Vinöek — ostal,	Kdor ne veruje — nam,
Kakor — kristal.	Poskusi naj ga — sam!
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel gostilno gospoda Inkreta na Lajtersperški cesti v Krčevini. Točim znana dr. Turnerjeva vina in tudi pristnega ljutomeržana. Vedno dobra kuhinja!
Fran Cobel, gostilničar.
Franjo Duchek
Najboljše in najmodernejšo sukno za moško in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje
SS£a R- Sfermecki v ceiju št. 301.
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
svečar in medicar v Mariboru Viktringhof ulica priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk. Postrežba točna! Nizke cene!	Najboljši in najcenejši asbestni
	ŠlsrtlJ j« edinole
	»KAMENIT”
Malisno štupo, suhe gobe, jabolke namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno, zrnje, ko-	Vzorci in proračuni brezplačno.
	Krajevni zastopniki se iščejo.
smrekove storže, vinski kamen, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kuni	A. SPITZER, Ljubljana.
vsako množino, maslo itd. Veletrgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki
Anton Kolenc CsBt
Greška ulica št. 22.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Ure za birmo!
repasirane 5 pismenim jamstvom:
Pristna srebrna ura K 7'— Pristna srebr. nra ženska K7~— Pristna srebrna verižicaK2~—
Pristna srebrna verižica_
damska K 340
Zlata ura
. K 28-
Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom prodajal repasirane ure po zelo nizki ceni.
Očale! Budilke! Uhane! Urar, očalar in
Radioaktivno ter-
maino kopališče I Opil™
na Kranjskem.
Sezija od 1. maja do 1. oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-iToplice. Akratov vrelec 38 stopinj C., ki daje vsak dan čez 30.000 hektolitrov radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem. Izredno vspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zldravo podnebje. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.	79
Ni treba si glavo treti!
Najboljše špecerijsko blago, zanesljiva kaljiva vsakovrstn a
Semena
voščenih in drugih vrst sveč,
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznano tvrdki!
A\llan Hočevar Colje
tik farne cerkve.
M
Prevzamem vsa dela
oekòraeijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjiti cenah.
Kihael Dobravc v Celju
Gospodska ulica 5.
zlatar
FssjEjBureš Mfiäsf
Tegethofova cesta št. 33.
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“.
Južnoštajerska hranilnica v Celju
v Narodnem domu.
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po
od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odtegnjo vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji : Šmarje, Šoštanj, Sevnica, Vran-
41
o
2
0
sko in Gornjigrad in rezervna
zaklada, katera znašata že nad 350 000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K. za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene 6 000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačala okolo 45.000 K, za dobrodelne namene, sknpno tedaj nad 100 000 K.
Sprejema tndi hranilne knjižice
drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se
pretrgalo obrekovanje.
------------------------------------------------
I Spodnještajerska ljndska posojilnica v Maribora
i	rcglsfrovang zadruga z n«om«Jeit9 zavezo.
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
■e sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 41/,0/ « proti tri mesečni odpovedi po 4%*/o- Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se_ sprejemajo kot gotov denar, ne da ki se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila, se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5%, na vknjižbo sploh po S*/«0/« na vknjižbo in poroštvo po 5*/«7o in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojnje na sastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 E. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. are dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila, se dajejo
in rošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ari dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.