Poštnina plačana v gotoyini	Cena izvodu Din 1 50
Štev. 17.	V Ljubljani, dne 25. aprila 1935.	Leto II.
Izhaja vsak četrtek Naročnina letno Din 40‘— polletno Din 20’—
Uredništvo in uprava: Kolodvorska ulica št. 8 v Ljubljani
Telefon št. 3770 Pošt. ček. račun št. lO^OO
Današnja številka »Preloma«
je izšla Mimo na štirih straneh. Zaradi tega pa bo izšel »Prelom« prihodnji teden dvakrat in obakrat na štirih straneh.
Abstinenca ie zlo!
»Vsak je svoje sreče kovač«, pravi pregovor, ki je nastal v prevdarni miselnosti našega delavnega in marljivega ljudstva. Če naj je izrek namenjen posamezniku, da si zamore izboljšati svoj življenski položaj, svoj gospodarski in socijalni napredek samo z žilavo in vztrajno delavnostjo, da si tako rekoč skuje sam svojo boljšo življen-sko usodo v človeški družbi — koliko bolj velja ta globoka misel za dosego boljše sreče, blagostanja in usode vsega naroda, predvsem pa državnega naroda.
Višek kovanja svoje usode, borbenosti, aktivne požrtvovalnosti im vzajemnosti je pokazal vsak državni narod v onih odločilnih trenotkih, ko si je izbojeval svojo samostojnost v družbi narodov ter si osno-svojo nezavisno narodno državo. Ta narodni uspeh je bil mogoč samo s skrajno mobilizacijo vseh njegovih sil, ki jih je usmerjalo enotno in nevzdržno hotenje v isto smer za dosego skupnega cilja. Neomajna odločnost in požrtvovalna vzajemnost je naperila ves narod za bojno enoto na fronti, kjer so kovala in fzkovala kre-menita srca, jeklene mišice in neupogljiv duh njegovo boljšo usodo — njegovo samostojnost.
S tolikim, naporom dosežen skupen uspeh pomeni neprecenljivo dobrino za vus narod. Zato je svobodna in neodvisna narodna država po vsej pravici za vsak državni narod največja in nedotakljiva Svetinja. Njen okvir so s krvjo začrtane državne meje, ki jih je zabetonirala živa državljanska zavest narodne skupnosti, njena vsebina pa narod sam in njegovo tvorno, pestro, organično življenje.
Ako je bil potreben skrajen napor vseh narodovih sil za pridobitev njegove nezavisne samobitnosti, je ravno tako potrebna najiskrenejša povezanost vseh narodovih sil za harmoničen razvoj in napredek njegovega pestrega organičnega življenja. Vsaka celica njegovega organizma mora tvorno delovati in se neprenehoma prebavljati, da je mogoča zdrava skupna rast Jn napredek vsega organizma. Najmanjši, delen zastoj pomeni že bolezen, neaktivnost ali ohromelost enega uda pa začetek Propadanja organizma.
Bojevniki, državljani! Naš slovenski narod tvori bistven ud jugoslovanskega ut državnega organizma. Držali so ga porezanega m povitega v separiranem mračnem zapečku, namesto da bi ga razgibali na svetlem jugoslovanskem! solncu, da bi Vpluli zdrava tvorna kri, zdravi sokovi ler mu dali pravo življensko razgjba-^ust, rast in razvoj. Tako čepenje za pečjo Pa je prineslo našemu ljudstvu neizmerno koralno in gospodarsko škodo.
Tedaj so se pojavili zdravniki brez di-sneli so z uda obveze in povoje, po-Sla-vili so ga na žarko solnčno luč, da od-strainijo z njega vso trohnobo in gnilobo ^er ga začeli gibati. Gibanje je postajalo ,edrio aktivnejše in živahnejše. Ud je za-ft?ni:val z vsakim dnem več sveže moči. uzai se je že trenutek, da zagrabi z vso v°jo močjo za delo ter začne kovati in Var jati novo življenje ... v. Tako je vstajal v preteklem bojevni-^ern letu slovenski del našega jugoslovan-liega državnega naroda, ki miu je bila pomočila toliko zla in škode večletna ne-m^vnost in letargija. Poprijel je krepko m bojevniško kladivo ter začel vdarjati po akovalU) da so se utrinjale iskre po vsej rem- Začel je kovati novega človeka, smco- in pravicoljubnega, poštenega, po-yovalnega in samozavestnega — prave-S Jugoslovanskega bojevnika. jjv-T: Phajočih bher so vznikali na raznih tih po državi plamenčki, da se zdru-
Bojevniki! Somišljeniki! Naša lista Je potrjena! Nosilec naše liste je tov.
Dimitrij ¥. Ljotić,
bojevnik za novo, boljšo Jugoslavijo, bojevnik zoper staro gnilo miselnost.
Naša državna kandidatna lista je vložena in potrjena. Ta vesela vest bo brez dvoma vzradostila vse naše prijatelje širom države. Vlila jim bo bo novega poguma, nove borbenosti.
To ni bila borba. Bili so skorajda nadčloveški napori. Bilo je brezprimerno po-žrtvovanje. Bilo je junaštvo. Toda ponosni smo in veseli,, da smo' s tem pognali v hitrejši tek na tisoče napol strtih src, da je na tisoče svobodnih glav pričelo svobodno misliti o našem skupnem cilju, — ponosni smo in veseli, da smo zmagali.
Kaj je prav za prav zmagalo? Zmagalo je ono, kar drži naše ljudstvo že 16 let pokoncu, ono, kar je zmagalo skozi vso njegovo slavntoi zgodovino'. Zmagalo je neizčrpno navdušenje, da se zmaga za vsako ceno, da se za vsako ceno izpolni dolžnost. Delali so tisoči, kakor bi bili oni nosilci državne liste, tisoči, ki niso imeli od tega prav nobenih koristi ampak samo žrtve, delali so neumorno podnevi in ponoči. Tudi trpeli so, vendar vztrajali kakor granitna skala. Ni še bilo v tej državi gibanja, ki bi šlo z večjo navdušenostjo, vero in požrtvovalnostjo brez orožja v borbo. Brez organizacij, brez denarnih sredstev, brez brezplačnih železniških kart in še brez mnogočesa drugega se je sestavljala naša kandidatna lista. Ljudje so šli kakor apostoli, ise izpostavljali vsem preganjanjem in neprijetnostim; kljub vsemu temu so šli uporno naprej. Šli so kakor oni od leta 1914 do 1918, šli in padali, šli, ne da bi se ozirali na žrtve.
Mi, ki smo preživljali te volilne priprave, smo doživeli ono, kar smo čutili nekoč na fronti: naša srca je polnila nova vera, novo navdušenje. Kakor pred lavino, kakor pred hudournikom, tako se je vse lomilo pred našo voljo do zmage. In zmaga je tu. Vsak vojak je bil na mestu. Kmetje in delavci in inteligenca in naš vodja, vsi so enaki žrtvovali svoje sile, da bi se vložila naša državna lista. In vložena je in potrjena.
Naša lista bi bila brez zaprek lahko napravljena v enem mesecu ali še hitreje, ker je naletela vsepovsod na navdušenje. Toda zapreke, motnje in preganjanja so bila brezobzirna.
žijo v mogočen plamen vsedržavnega jugoslovanskega ljudskega gibanja za uveljavljenje reda, pravice, poštenja in enakopravnosti.
Dogodki sedanjega časa so z razpisom volitev v narodno skupščino še bolj razpihali ta mogočen plamen ljudskega gibanja tako, da se je razplamtel v nepričakovano kratkem času po vsej državi. — Z lastno državno listo tov. Dimitrija Ljotića je stopilo gibanje na plan pred narod in državo v borbi za lepšo bodočnost vseh Jugoslovanov.
Bojevniki, državljani! Naše gibanje po-mleni borbo. Borba se pa ne more voditi s prekrižanimi rokami! Pravi bojevnik ne sedi za pečjo, njemu je mesto samo v prvih vrstah v boju na fronti. On ne pozna oklevanja in neodločnosti ter neplodnega kujanja. Samo z aktivno borbo in z neustrašenim zaletom lahko prodre sovražne vrste zakrknjene stare miselnosti, krivice, nepoštenja, državljanske neenakosti in gospodarske ohromelosti! Kdor sedi križem rok, nosi soodgovornost za krivice in zlorabe, povzročene od premetenih pokvarjencev, ki so žal vedno aktivnejši od poštenjakov.
Zato vsi v boj za zmago naših načel, v boj za preporod naše lepe Jugoslavije!
Alfonz Lorger.
Vsega je bilo dovolj, toda vseeno je čvrsta volja hotela zmagati in je zmagala. Vsi ti napori, zbiranje tisočev novih navdušenih pristašev, aktiviranje naših vrst, vse to nam najlepše potrjuje, kako prav smo imeli, da smo se spustili v volilno borbo in koliko koristneje je to za naše gibanje, kakor če bi se abstinirali, kakor so nam svetovali nekateri »puritanci«. Dosegli smo mnogo več, kakor smo mislili, ker smo vsepovsod naleteli na nepoznane prijatelje in pristaše.
Iz vsega tega vstaja za nas nauk, da ni nerešljivih vprašanj, da ni zaprek in motenj, kadar gori zavest, kadar je volja čvrsta in kadar plamtimo od navdušenja. Vse je mogoče napraviti, ako se trdno hoče. Ni pasivnih držav, ampak so pa-
sivni ljudje. Aktivni ljudje ustvarjajo čuda in nemožnosti spreminjajo v možnosti.
Kakor je Jjudska volja v tem slučaju zmagala vse vrage, tako bo zmagala povsod in vselej, ako bo ljudstvo trdno odločeno zmagati in bo vložilo vse svoje sile, da pride zopet do svoje stare pravde.
Naj si ljudstvo ne domišlja, da mu bodo na krožnikih prinesli, kar mu obljubljajo na onih velikih shodih.. V vsej zgodovini ni ljudstvo nikdar ničesar dobilo brez borbe. Pa tudi iz današnjih težav se ne bo povzpelo drugače. Mi ne obljubljamo ljudstvu ničesar. Mi mu samo prožimo iskreno čvrsto roko, da se skupno borimo in da si skupno priborimo ono, kar ljudstvo hoče.	D. Ljotic.
▼
V	petek 19. aprila ob 10. uri dopoldne je bila izročena kasacijskemu sodišču v Beogradu državna lista tov. Dimitrija Ljotića, predsednika jugoslovanskega ljudskega gibanja »Zbor«. Listo so izročili kasacijskemu sodišču naslednji predlagatelji:
Milič Miličevič, odvetnik iz Beograda, Dragoljub Stevanovič, upokojeni učitelj iz Beograda, Velibor J o n i č, profesor iz Beograda, Svetozar Spanačevič, uradnik iz Beograda, Danilo Gregorič, sodni pripravnik iz Beograda, dr. Marko Ž u ž i č, uradnik Privilegirane agrarne banke iz Beograda, Jovan Milosavljevič, inženjer iz Beograda in Danilo V u 1 o v i č , profesor iz Beograda.
Lista je bila izročena v navzočnosti predsednika kasacijskega sodišča, g. Božidarja Katanića v IV. oddelku, katerega predsednik je g. Božidar Prokič. Reverz je bil izročen prvemu predlagatelju, Miliču Miličeviču.
Državna lista tov. Dimitrija Ljotiča ima v 234 srezih v vseh 9 banovinah poslanske kandidate in namestnike z 8190 podpisi predlagateljev, v ostalih srezih pa ima samo poslanske kandidate in namestnike.
V	glavnem volilnem odboru sta predstavnika liste:
dr. Juraj K o r e n i č , zdravnik iz Zagreba in tov. Avgust Küster, ravnatelj iz Ljubljane.
Njnna namestnika sta: dr. Stevan Ivanič, ravnatelj Osrednjega higijen-skega zavoda iz Beograda in dr. Anton Novakovič, upravnik Državne zveze za poljedelski kredit iz Beograda.
Listo tov. Ljotiča je sodišče pregledalo in jo, ker je odgovarjala zakonitim predpisom, na velikonočno nedeljo potrdi lo.
Kandidati na Ljotičevi listi v dravski banovini
Srez Celje: kandidat Andrej Šifrar, zadružni revizor, Ljubljana; namestnik Vekoslav Fon, major v pok., Celje.
Srez Dol. Lendava: kandidat Ferdo Schoener, čebelar in pos., Ljubljana; namestnik dr. Jos. Muster, zdravnik, Ljubljana.
Srez Gornjigrad: kandidat Ivo Brinove, lesni trg., Celje; namestnik Vekoslav Fon, major v pok., Celje.
Srez Konjice: kandidat Julče Hmelak, pos. in lesni trg., Oplotnica; namestnik Avgust Germič, pos. in kovač, Oplotnica.
Srez Ljutomer: kandidat Franjo Škrbec, lesni trg., Ljubljana; namestnik Franc Pevec, pos.. Pristava.
Srez Maribor levi breg: kandidat Ivan Matičič, faktor, Ljubljana; namestnik Ivan Ferlan, pek. pomočnik, Maribor, in
kandidat Ivo Brinove, lesni trg., Celje; namestnik Ciril Zupančič, priv. uradnik, Maribor.
Srez Maribor desni breg: kandidat Ivan Matičič, faktor, Ljubljana; namestnik Ivo Brinove, lesni trgovec, Celje.
Srez Murska Sobota: kandidat dr. Jos. Muster, zdravnik, Ljubljana; namestnik Ferdo Schoener, čebelar in pos., Ljubljana.
Srez Dravograd: kandidat dr. Fran Kandare, odvetnik, Ljubljana; namestnik Ivan Stolteker, zas. uradnik, Prevalje.
Srez Ptuj: kandidat Vladislav Fabjančič, mestni uradnik, Ljubljana; namestnik Viktor Kegl, pos. in ekonom, Vurberg.
Srez Slovenjgradec: kandidat Franc Marčič, pos. in lesni trg., Slovenj-gradec; namestnik Anton Splihal, pos. in gost., Št. Ilj p. Turjakom.
Srez Šmarje: kandidat Rudolf Šimnovec, zas. uradnik, Ljubljana; namestnik Ivan Cencelj, velepos., Tremerje.
Srez Brežice: kandidat Franjo Škrbec, lesni trgovec, Ljubljana; namestnik Franc Podvinski, mlinar in pos., Blatno.
Srez Laško: kandidat Vilibald Toman, trg., Trbovlje; namestnik Ivan Cencelj, veleposestnik, Tremerje.
Srez Črnomelj: kandidat Peter Maurin, pos., Jelenja vas; namestnik Rudolf Horvat, posest, sin, Kot.
Srez Kamnik: kandidat Artur Sturm, kapetan v pok., Ljubljana; namestnik Andrej Podboršek, pos., Skaručna.
Srez Kočevje: kandidat Franc Gornik, višji žel. ur. v pok., Rakek; namestnik Rudolf Zalokar, tovarnar, Vič-Glince.
Srez Kranj: kandidat Andrej Šifrar, zadr. revizor, Ljubljana; namestnik Avgust Küster, ind. ravnatelj, Tržič.
Srez Krško: kandidat Vladislav Fabjančič, mestni uradnik, Ljubljana; namestnik Ivan Srpčič, kmet, Vel. Malence.
Srez Litija: kandidat dr. Vinko Zorc, odvetnik, Beograd; namestnik Emil Koprivnikar, mizar, Litija.
Srez Logatec: kandidat Franc Gornik, višji žel. ur. v pok., Rakek; namestnik Franc Pirc, krojač in pos., Rakek.
Srez Ljubljana okolica: kandidat Rudolf Zalokar, tovarnar, Vič-Glince; namestnik Rudolf Šimnovec, uradnik, Ljubljana, in
kandidat Martin Župančič, šumar, Grosuplje-Stranska vas; namestnik Karl Kovič, krojač, Moste.
Srez Ljubljana mesto: Avgust Küster, ind. ravnatelj, Tržič; namestnik Franjo Kristan, čevljar, Ljubljana, in
kandidat dr. Fran Kandare, odvetnik, Ljubljana; namestnik ing. Vinko Čop, Ljubljana.
Srez Novomesto: kandidat Artur Šturm, kapetan v pok., Ljubljana; namestnik Florijan Bevec, pos., Bela cerkev.
Srez Radovljica: kandidat ing. Vinko Čop, Moste-Žirovnica; namestnik Jakob Kirhmajer, pos., Rateče.
Srez Metlika: kandidat Rudolf Zalokar, tovarnar, Vič-Glince; namestnik dr. Karol Šturm, odvetnik, Metlika.
Značilen molk
Naše volilno gibanje
Na velikonočni ponedeljek so priredili naši tovariši kandidat je cel niz krasno uspelih volilnih shodov in sestankov za državno listo tov. Dimitrija Ljotiča.
Najlepši shod je bil vsekakor v Raj-henburgu, kjer se je zbralo nad 1000 ljudi. Govoril je tov. Franjo Škrbec, kandidat v brežiškem srezu. Navdušenje ljudstva je bilo nepopisno, ko so padale njegove odločne besede. Shod je bil impozantna manifestacija nove misli, ki jo propagira »Zbor«, v našem Zasavju. — Tov. Škrbec je govoril isti dan še na dveh krasno uspelih shodih v Podsredi in Koprivnici.
V	konjiškem srezu, so bili shodi v Konjicah, Oplotnici in Tepanjah. Na vseh shodih, ki so že sedaj izpričali, da se bo konjiški okraj 5. maja krepko odrezal za Ljotičevo listo, sta govorila tov. Küster in kandidat tov. Hmelak.
Kandidat za kranjski srez tov. Šifrar Andrej je sklical volilne shode v Savod-nji, Leskovci, Gorenji vasi in v Poljanah, ki so vsi prav dobro uspeli. Na vseh shodih je naše gorenjsko ljudstvo izpovedalo, da bo šlo 5. maja in tudi kasneje v boj za zmago nove misli, ki jo propagira jugoslovansko ljudsko gibanje »Zbor«.
V	ljubljanski okolici so bili na velikonočni ponedeljek shodi v Borovnici, na Vrhniki in na Logu pri Brezovici. Na shodih, ki so potekli v lepem redu, in ki se jih je skupno udeležilo' do 1000 ljudi, so govorili oba kandidata tov. Zalokar in tov. Zupančič ter namestnik tov. Šimnovec.
Uspele shode je imel tudi tov. Ture Šturm, kandidat v novomeškem okraju, in sicer v Novem mestu in v Trebnjah. Kljub živahni protiagitaciji najetih ljudi se je udeležilo obeh shodov lepo število resnih mož, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem govornika.
Kako veliko je zanimanje za Ljotičev program, so pokazali tudi posebno dobro uspeli shodi tov. Fabjančiča v krškem srezu, kjer je priredil 4 volilne shode, in sicer v Radečah, na Čatežu, v Bregan-skem selu pri Veliki dolini in v Veliki vasi pri Leskovcu, ter volilni sestanek v Boštanju.
Ploha
Ploha pomeni za poljedelca nesrečo. Ploha zgrmi nenadoma na zemljo, pobije in nalomi posevke, ubija cvetove in sadove.
Toda še hujše so politične plohe. Mi v tej državi že mnogo let — lahko rečemo, od zedinjenja — stalno trpimo' od političnih ploh. Mesto resnega, vztrajnega in premišljenega dela pri reševanju družabnih, gospodarskih, političnih in drugih vprašanj udari vsak čas na dan ploha obljub, govorov, ponujanja, preslepljeva-nja itd., ljudstvo pa potrpežljivo čaka. Po vsaki taki plohi pride skoraj zmerom do poslabšanja, do nekaterih novih težav v njegovem položaju.
Tudi to, kar se danes dogaja pred volitvami, ni podobno drugemu kakor plohi, samo da je precej močna in dolgotrajna. Ploha navadno hitro mine, toda ta ploha bo trajala dolgo. Vsepovsod opazimo plohe kandidatov. Koliko se jih je prijavilo, da bi se vezali na neko listo ... Na enem travniku izvolijo enega, na drugem drugega, nato pa gredo isti ljudje na tretji travnik in izvolijo za kandidata tretjega — tako je nedavno pripovedoval nekdo, ki bi se tudi rad vezal in postal narodni poslanec. Pa je še gotovo tristo
načinov, kako človek pride do kandidiranja. Toda ta ploha, ki je povzročila celo povodenj kandidatov, se bo končala 5. maja kakor Vsaka ploha — v škodo ljudstva. Na mesto resnih dolžnosti in mukapolnaga dela za potrebe ljudstva bodo prišli tudi ljudje, ki jim je prva skrb, da izvrše svoje posle.
So pa še drugačne plohe. Vsak dan čitamo po časopisih mnogoštevilne govore, stolpci se polnijo samih obljub, toda po volitvah ... Bomo videli. Ne verjamemo, da bi se mogli paberki idej, ki niso duhovno osvojene in utrjene z resnim proučevanjem in delom, sprovesti v delo. Ni dovolj samo vreči na plan reformo-krilatico. Treba je poznati tudi metode dela, treba je načrtno in sistematično izvesti priprave, treba je, da se ljudstvo aktivira, ljudje sami pa, Id govore, da bodo reformirali, motrajo imeti ne samo strokovne, ampak tudi moralne kvalifikacije.
Mi nikomur ne odrekamo brez razlogov te kvalifikacije, toda sv. Pismo pravi: »Po. njih sadovih jih boste spoznali.« Toda mi smo videli in vse ljudstvo je videlo dela mnogih onih, ki so v naši državi povzročili zadnjo ploho.
Anafilaksa
Pod besedo anafilaksa razumejo znanstveniki organizem, ki je v stanju prevelike občutljivosti. Telo postane tako zello občutljivo za najmanjše količine neke materije, da jih kratkomalo ne more prenesti in pade v težke, včasih celo smrtonosne motnje.
Že zelo dolgo opažamo težke anafilak-tične motnje v naši politiki. Ravno tisti, ki bi najmanj smeli biti preobčutljivi brez ozira na to, če posamezniki soglašajo ali ne soglašajo z njimi in z njihovimi političnimi nazori — ravno ti SO' anafilaktičnii v taki meri, da se ob vsakem poskusu drugačnega mišljenja takoj našopirijo in izgubijo občutek za pravo mlero, za dolžnost napram celoti in za odgovornost napram skupnim interesom.
Ta anafilaksa obstoja že zelo1 dolgo. Ljudje pa, ki delajo javno pri skupnih poslih, ne smejo smatrati sebe in svoje mišljenje nedotakljivim. Njihovo delo je dobro le, ako1 dopustijo', da se vsak njihov predlog in vsako njihovo delo z vseh strani osvetli. Močnejši politiki in prava oblast se spoznajo ravno po tem, da niso anafilak-tični, ker so s svojimi premišljenimi in do1-bro proučenimi načrti sposobni dokazati upravičenost vsakega svojega postopka,
Anafilaktičen, preobčutljiv za najmanjši vetrič kritike je samo tisti, ki je slab v dokazih, kateremu samemu ni jasno, kam vodijo pota, katera on trasira narodni bodočnosti, kateri niti na odprti in mirni gladini ne zaupa samemu sebi, da bo dobro krmaril narodno ladjo'. Taki ljudje se boje tudi sence vsake kritike. In ker ne morejo z razlogi opravičiti svoje mišljenje in delo, v bojazni, da bi se ne odkrili v vsej svoji pravi duševni goloti — se koristijo celo s kršenjem temeljnih pravic drugih. Taki ljudje so anafilaktioni; v strahu pred burnimi reakcijami preobčutljivosti in njenimi posledicami zlorabljajo tisto, kar jim je poverjeno.
V svoji težki anafilaksi pozabljajo na najvažnejše interese svojega naroda, stav-Ijajo same sebe izven in iznad zakona, proglašajo svojo besedo za nedotakljivo monopolizacijo sebe
Oglašujte w »Prelomu«!
Z velikim zamahom se je začelo
Toda že ta način dela ni obetal mnogo izgledov. Kajti tudi v tihih in mirnih časih, ko se dogodki razvijajo brez potresov, brez težkoč, brez trenj, ne morejo dati take metode dela polne mere. Nihče ni v stanu, da bi s svojo voljo, željo, delom ali znanjem dal vsemu ljudstvu, vsem njegovim slojem in raznim interesom zadovoljivo rešitev. S takimi obljubami se slepijo i oni, ki jih dajejo, i oni, katerim se dajejo. Vsi se motijo, celo takrat, kadar se iskremo prizadeva in želi, da se stvarno napravi nekaj dobrega. Toda, kadar se zberejo ljudje, katerih težnje so različne in nasprotujoče ši, ljudje, ki si često skočijo v lase, med katerimi ni sloge miti v naziranjih niti v namenih in ki so navajeni, da vsako stvar gledajo ne z občeljudskega in državnega videza, nego iz nekih posebnih in posameznih potreb, potem je gotovo, da se nobena dobra stvar ne more uresničiti.
In potem, kaj se dogaja? Nastane značilen molk... Delajo? Od časa do časa nas pomalem predramijo s kakšnim govorom ...
Metode, po katerih bomo izvlekli ljudstvo in državo iz tega, SO' druge. V tem ljudstvu se mora razviti zavest: da je mogoče iziti iz težkoč današnje stvarnosti samo, ako se vsi vprežejo v naš ljud-
V borbo
Iz nič smo zbirali svoje moči in dvignili glas po pravici in resnici. Naš bojni tovariš D. Ljotič je razvil našo zastavo, da je zaplapolala čez vso jugoslovansko domovino. Brez mnogih besed smo mu stisnili pošteno roko — in se razumeli. Postavil je svojo volilna listo kljub nepopisnim težavam formalnih predpisov, katerih mnogi stari politični »strokovnjaki« niso zmogli. Pomagali smo mu brez fondov, brez sredstev za bučno reklamo, brez velikega aparata — skoro golih rok.
Naša zastava je razvita in kliče okrog sebe vse poštenjake, vse čiste Jugoslovane v zbor! Nihče ni preneznaten, nihče prereven za anas — od vsakogar pa zahtevamo pošteno, pogumno srce in odločno voljo za borbo proti vsemu, kar tlači našo veliko domovino v nered, neznatnost in bedo.
*
Napovedujemo neizprosno borbo vsem, ki sta jim Jugoslavija in njihov lastni žep en sam pojm!
*
Ne kupujemo glasov! Kdor ni naš Z dušo in srcem — naj ne glasuje za nas. Potrebni so nam borci, pošteni in neustrašeni slovenski, srbski in hrvatski bojevniki, junaki v težki, nejunaški dobi!
*
Naše ljudstvo je sito politike držanja križem rok! Le borba zoper zlo prinese napredek; vsak uspeh je treba plačati z vztrajnostjo, z žrtvami in z vero v zmago. *
Volilna abstinenca je zlo! Pasivnost poštenjakov odpira nepošten jakom vrata do' vodstva države. Nedelavni poštenjaki
Ni pravi državnik in pravi politik tisti, ki ni v stanju, da se vsak čas more dvigniti iz svojega fotelja in se povrniti k svojemu prejšnjemu poklicu in kateri se želi obdr-žaitil za vsako ceno1 in pod vsako sramoto.
Znanstveniki poznajo razna sredstva proti anafilaksi, s katerimi se preobčutljivost organizma zdravi in zmanjšuje. V na-naših »Temeljnih načelih« in »Smernicah« je naštetih mnogo antianafilaktičnih zdravil. Z njihovo pomočjo in s sodelovanjem vsega ljudstva hočemo očistiti naše politično življenje politikov-anafilaktikov. Tedaj šele bo' prišlo ozdravljenje v naše politično življenje. In petegai dne pomladanskega meseca maja bo tak dan: takrat naj da vsak volilec tistim kandidatom z anafilakso po eno krepko injekcijo, s katero jih bo osvobodil težke organske hibe — ta injekcija pa bo v tem, da jim ne da svojega glasu!
ski in državni voz im ako vsak po svojem položaju in moči napne svoje sile, da se ta Voz potegne iz blata. Samo ako vsakdo pride na svoje mesto in ako vsakdo vse svoje sile aktivira na splošnem delu, samo tedaj bomo stvorili nove odnose.
Mi stojimo nepokolebljivo na stališču, da je za naše današnje stanje edini izhod, ako se vse ljudstvo organizira v svoje delovne organizacije in v to vloži vse svoje sile, da se odnošaji spravijo na pravi tir.
Niti najgenijalnejša skupina ljudi ne more ničesar storiti, ako ljudstvo stoji ob strani in čaka, kdaj bo pričela padati mana iz njihovih čudodelnih rok. Samo splošno, skupno in skladno delo bo izgradilo skupno hišo in nas rešilo nadlog in težav.
To je ono, kar mi želimo vsaditi v zavest našemu ljudstvu. Ko si bo ljudstvo to prisvojilo in ko bo zavihalo rokave, ne bo več težkoč, ki bi se ne dale obvladati. Ni pasivnih držav, ampak pasivni so ljudje. Če se ljudje aktivirajo, se bodo zlomile vse zapreke in padle vse ovire. (Iz Otadžbine«, glasila tov. D. Ljotiča.)
Kemično snaženje oblek — Higijenična pralnica in svetlolikalnica X. Kolodvorska ulica štev. 8 SIHICIIC sprejemališče: Knafljeva 2 Ljubljana
nosijo soodgovornost za pogubno delo aktivnih nepoštenjakov.
*
Mlado je naše gibanje — a njegovi valovi gredo že po vsej zemlji Južnih Slovanov. Krepko držimo svojo zastavo od prvega dne — nihče nam jje ne bo iztrgal. Na nji je zapisano: »Zbor poštenjakov za bo j za novo; srečno in močno Jugoslavijo!«
*
Čas gre svojo pot, nihče ga ne bo ustavil. Nad njim pa vlada pravica, ki ne pozna kompromisov. Čas in pravica sta naša
najmočnejša zavezaiika!
★
Zbiramo armado poštenih, nesebičnih in pogumnih Jugoslovanov. Pazimo’ na pokvarjence, nepoštenjakoviiče:, demagoške hujskače in politične špekulante, ki bi se hoteli vtihotapiti med nas. Pest pravice jih bo zadela preje ali pozneje —• čim pozneje, tem težja bo. Zbiramo kvaliteto (kakovost) — ne samo kvantiteto (številčnost) 1
*
Ali si že kdaj pomislil, zakaj imajo bojevniška in njemu sorodna gibanja toliko nasprotnikov na levi in desni? Ali ne veš, da morajo biti trn v peti vsem rojakom stare pokvarjene miselnosti, ki izkoriščajo in pritiskajo svojega brata s svojim in tujim kapitalom in ki se tresejo za nepoštene dohodke. To pa je najmočnejši dokaz, da smo na pravi poti. Vsem združenim nasprotnikom pa kličemo: »Ne boste se nas iznebili!«
*
Tistim, ki so z nami sedaj, ko nam je težko — bomo ostali zvesti tudi tedaj» ko nam bo lahko; tistih pa, ki čakajo oh strani, ki rajtajo in špekulirajo, tedaj ne bomo poznali. Javne volitve bodo' kori' stile tudi nam, ket nam bodo pokazale» kdo že danes misli s svojo glavo, kdo je sposoben za naš težki, dolgi marš, kdo je pravi bojevnik! Zatorej: Borci v »Zbor«-
■■in i lllllllllllll^lllll i.. ■■ ll■lll«r,
CAVEANT CONSULES...
Pod gornjim naslovom smo objavili v štev. 12. od 21. marca 1935 članek, v k3' terem je bil žaljen na več mestih kome1" cialni ravnatelj Samotne tovarne v ŠN' rab g. Čerkasov.
Izjavljamo, da smo dopis objavili, ker nam razmere niso bile znane in da nistfl0 imeli povoda priobčiti o g. Čerkasovu k3J žaljivega. Radi tega mu drage Volje d3' jemo zadoščenje in obžalujemo, da so h1, li proti njemu v našem listu objavi j611 žaljivi očitki, katere s tem preklicuje100
Uredništvo-
Ljudje zahtevajo svobodo, a svobod#
zahteva ljudi!
Naš narod, naše ljudstvo naj vodijo mOŽjG in ne šalobarde! Narod ni hlapec — narod je gospodar!
Naš prograi
Temeljna načela
Srbi, Hrvati in Slovenci tvorijo jugoslovansko narodno, družabno in duhovno skupnost, katero veže krvna sorodnost in zavest iste usode. Jugoslovanskemu narodu kot celoti so podrejene vse koristi.
Vere, ki so vezane na dušo naroda in izražajo njegov svetovni nazor in zaupanje v Boga, so bistvene duhovne vrednote.
Samosvojo jugoslovansko kulturo v duhu svojih izročil in na temeljih človečnosti gradi jugoslovanski narod s svobodnim ustvarjanjem. Zaščitnik tega ustvarjajočega stremljenja je jugoslovanska država.
Posebnim (individualnim) duhovnim vrednotam (jezik, običaji itd.), ki jih posamezni deli naroda vnašajo v skupnost, se mora omogočiti neovirani razvoj.
Jugoslovanska narodna skupnost mora imeti v družabnem oziru svoj posebni sestav, ki odgovarja njenemu duhu in njenim potrebam.
Dom (družina) kot naravna podlaga naroda mora biti tudi družabna podlaga narodne skupnosti.
Vas bo merilo jugoslovanske družabne politike.
Delo mora biti dolžnost in pravica vsakega posameznika; družabna koristnost dela odloča o vrednosti in vlogi v skupnosti.
Zasebna lastnina in kapital se morata podrediti koristim celote.
Proste posameznikove ali združene pobude (inicijative) so glavni nosilci družabne delavnosti, katere zastooniki naj bodo stanovi.
Država izključuje podreditev enega stanu drugemu.
Jugoslovansko gospodarstvo je celota, katere odnosa ji so v medsebojni odvisnosti; njegov temelj je poljedelstvo.
O odnošajih in razvoju celotnega gospodarstva odloča gospodarski načrt, ki naj ga postavijo gospodarske skupine s sodelovanjem države.
Kraljevina Jugoslavija je zgodov insko-politična nujnost in samo ona omogoča obstoj in svobodni razvoj jugoslovanskega naroda.
Samo v tistih funkcijah, ki se nanašajo na življenje naroda kot celote, naj bo državna oblast osredotočena, v ostalih se mora izražati v samoupravi.
Vsaka oblast v državi mora biti popolna in stvarna. Prav taka mora biti tudi njena odgovornost. Samo Kralj je nedotakljiv.
Ljudstvo se bo udeleževalo zakonodaje in vršilo nadzorstvo nad državno upravo potom državnega zastopstva (predstavništva), ki mora biti izraz stanovske ureditve in političnega umevanja.
Smernice
i.
Neomajno vztrajamo na narodni modrosti: Pravičnost je temelj države.
Zahtevamo, da morata biti s tem načelom prežeta zakonodajalec in sodnik in da morajo imeti to načelo stalno pred očmi vsi tisti, ki vrše javno službo.
Zahtevamo, da se onemogoči, oziroma takoj popravi, ali pa hitro in svarilno kaznuje vsaka kršitev pravnega reda, ki jo je zakrivil kakšen organ javne službe.
Zahtevamo stvarno jamstvo za to, in sicer ne le dejansko neodvisnost sodnika, ampak tudi njegovo osebno poštenost, zmožnost in polno odgovornost.
II.
Smatramo, da morajo prav tako drugi organi javne službe biti ne samo vdani državi in celokupnemu narodu, marveč tudi neoporečno osebno pošteni in stvarno usposobljeni.
Zahtevamo nepopustljivo revizijo vseh javnih nameščencev po le-teh načelih.
Zahtevamo, da se oddaja mest v javni službi vrši z nepristransko izbiro na natečajnih izpitih.
Smo proti nezasluženim napredovanjem.
Stojimo na stališču, da bodo dejanske samouprave pod nadzorstvom države rešile v mejah okvirnih zakonov tudi vprašanje državne uprave.
Zahtevamo, da se javna uprava poenostavi, da bo čim hitreje, popolneje in ceneje reševala zadeve ljudstva.
III.
Ne moremo si misliti trajne in močne državne oblasti brez svobodne objektivne javne besede. Prava močna oblast se pozna ravno po tem, da se take javne besede ne plaši.
Zakon mora zavarovati osnovne in bitne koristi ljudstva zoper zlorabo tiska. Prav tako mora zakon zavarovati tudi javno besedo samo pred osebno nepoštenostjo in odvisnostjo onega, ki se z njo bavi.
IV.
Zahtevamo, da državne in samoupravne potrebe ne bodo presegale gospodarske moči ljudstva. Zato zahtevamo pametno varčnost. Javna bremena ne smejo ubijati gospodarstva; ustrezati morajo splošnim narodnim dohodkom.
Zahtevamo, da bodo bremena za kritje javnih potreb pravilno razdeljena med davkoplačevalce po njih dejanski moči.
Zahtevamo revizijo državnih obveznosti; nadalje zahtevamo, da država svoje obveznosti izpolnjuje v interesu svojega lastnega kredita.
I	V.
Smatramo, da v sedanjih stiskah ljudstva nikakor ni umestno, držati roke križem.
Država ne sme ovirati onih, ki delajo v skladu z njenim družabnim in gospodarskim načrtom in izdelujejo nove življenjske pogoje. Ona mora dati pobudo za taka stremljenja, kjer jih še ni; kadar pa se pojavijo, jih mora podpirati in pospeševati. Kjer se taka stremljenja ne pojavljajo, jih mora država nadomestiti iz lastne moči.
Zlasti hočemo take družabne pogoje, ki bodo razgibali podeželje, da bo s svojimi napori na polju izobrazbe, zdravstva in gospodarskega napredka plodonosno izbiralo in pomnoževalo pobude, ki bodo dvignile njegovo moč.
Pri tem zahtevamo, da naj bo podeželju, kot viru rasnobiološke, unovne in gospodarske moči naroda obvarovan z ene strani njegov
Poslušajte!
Vzorci popolnoma novega spomladanskega in letnega blaga za moške in ženske obleke in razne druge manufakture so pravkar izgotovljeni.
Pišite še danes Trgovskemu domu Stermecki, nakar jih takoj brezplačno prejmete. — Cene vsemu blagu močno znižane, izbira pa je ogromna.
Celje št. 32
osnovni značaj, z druge strani pa naj mu bodo zajamčeni zdravi in vzvišeni plodovi splošne človeške kulture.
VI.
Jugoslavija temelji na zavesti skupnih interesov vseh njenih članov. Zavarovati mora to načelo kot svojo osnovo. Zato mora država, čeravno priznavajoč zasebno lastnino, kapital in zasebno podjetnost, brzdati pretirano igro zasebnega koristoljubja ter ga podrediti interesom celote.
Neobhodno je potrebno, da je vsakemu članu narodne družine zajamčeno, da s poštenim delom vzdržuje sebe in rodbino. Edino to je poroštvo za obče blagostanje.
Naš nazor je, da bo splošno gospodarsko blagostanje najboljše zajamčilo blagostanje vsakega posameznika ne glede na to, kateremu stanu ali kateri gospodarski skupini pripada.
To more biti le v organiziranem narodnem gospodarstvu, urejenem po splošnem gospodarskem načrtu.
VIL
Poljedelstvo je podlaga jugoslovanskega gospodarstva. Zato zahtevamo, da naj celokupna gospodarska politika izhaja od te podlage.
Zahtevamo, da naj se nesorazmernost cen med poljedelskimi proizvodi in potrebščinami poljedelcev zmanjšuje ne samo s tem, da se dvignejo cene prvih, temveč tudi s tem, da se pocenijo druge.
Uvažujoč pomen zdravega kredita, zahtevamo, da se pravično popravijo zlorabe v kreditnih odnosih. Šele to bo v zvezi z ostalimi potrebnimi ukrepi omogočilo rešitev vprašanja kmetske prezadolženosti.
Zahtevamo, da se zadrugarstvu posveti ona pozornost, ki jo terja njegova pomembnost. Pri tem se morata spoštovati osnovni zadružni načeli: svoboda združevanja in poštenost v poslovanju. Obema bo ustreženo med drugim z dejanskim in nepristranskim državnim nadzorstvom.
VIII.
Smatrajoč, da je narodni denar sredstvo gospodarskega prometa, zahtevamo, da bodi stabilen, zahtevamo pa tudi, da bo njegova cirkulacija tako zavarovana, da bo vsakomur dosegljiv v mejah njegove gospodarske moči in njegovih potreb.
Zahtevamo, da naj se varčevanje ljudstva zaščiti z zveznim sistemom javnih hranilnic, ki bi poleg zadrug edine imele pravico, sprejemati hranilne vloge.
Upoštevati se morajo temelji dobrega kredita, umna ureditev, pocenitev in zavarovanje taistega v zadostni meri za vsa podjetja, ki so v skladu s splošnim načrtom. To morajo biti pogoji za splošno kreditno politiko.
Zahtevamo tudi za druge gospodarske stroke ih stanove v okviru splošnega načrta in narodne solidarnosti slične olajšave kakor jih zahtevamo za poljedelstvo, da se tako olajša njihov današnji težki položaj, kakor tudi, da se izboljšajo bodoči pogoji njihovega obstoja.
IX.
Zahtevamo, da naj država urejuje odnošaje med delom in kapitalom v svrho zavarovanja soglasja v družbi.
Zahtevamo najpopolnejšo zaščito delavstva in zagotovitev socijalnih pogojev dela, ter da bo delavstvo imelo možnost kulturnega razvoja.
X.
Hočemo temeljito preosnovo današnje jugoslovanske prosvete.
Hočemo, da prosveta vzgoji človeka s potrebnim zaupanjem v samega sebe, z živim čutom dolžnosti in odgovornosti, sposobnega za samostojno ustvarjanje, tako da bo mogel biti vreden član narodne in koristen član družabne celote.
Strokovna izobrazba se mora prilagoditi potrebam ljudskega življenja.
Rasna-biološka zaščita narodne življenjske sile in rodbine mora biti temelj državne, družabne in zasebne politike.
Zahtevamo, da naj zdravstveno skrbstvo, socijalna preskrba ter telesna vzgoja temelje na tvornem sodelovanju ljudstva.
XI.
Smatramo, da brez Bolgarov jugoslovanska narodna skupnost ni popolna, ker ji oni pripadajo i po krvnem sorodstvu i po vekotrajni neločljivi usodi.
XII.
Moči za izvršitev vsakega programa ne daje le število pristašev, temveč še posebno globina njihovega prepričanja, brezpogojna vdanost ciljem, požrtvovalnost in skupna vera v zmago.
Zato pa je naša glavna naloga zbiranje ljudi takih vrlin,
Staroznana tvrdka
Pred škofijo 2
F. M. SCHMITT
LJUBLJANA
Lingarjeva ul. 4
priporoča cenj. občinstvu: ročne torbice, listnice, aktovke, denarnice, kovčeke ter sploh vse spomladanske potrebščine za dame, gospode in deco. Poselite trgovino takoj, dokler traja zaloga in znižane cenel
Težke »bolne« bolnice
Obsodba nekaterih funkcionarjev in uradnikov Splošne državne bolnice v Beogradu je odkrila zastor in pokazala gnezdo temnih korupcijonistov v zavodu, kjer se ureja usoda o življenju tisočev ljudi, ki trpijo, ki potrebujejo pomoč in zaščito zdravja. Ta afera je strašnejša od vsake druge in zasluži ostrejšo kazen za krivce kot katerakoli druga. Ona je s svojo nemoralno goloto prekosila celo našičko afero in vse druge.
Treba pa je pogledati v ozadje, v globino stvari in preceniti izvire takih prestopkov: kako je moglo priti do takih zlo^. rab, da so bolniki ostali brez najpotrebnejšega — medtem ko so se trošili milijoni; da so bili bolniki slabo hranjeni, medtem ko so leteli piščanci v kuhinje zdravih ljudi; da so dobivali vodo v juho, da, bi je bilo dovolj za vse bolnike, da bi lažje odnašali drago plačano maslo; da so sestavljali lažne račune o nakupih, katerih sploh niso izvršili!
Ravno tu pa je tisto zlo, ki se mora izpremjeniti. Do tega je prišlo, ker sistem upravljanja bolnic ni pravi, in pa, ker poklicani ne vršijo svoje dolžnosti, za kar so plačani.
Splošna državna bolnica je velik zavod. V njem je mnogo zdravnikov in drugega osobja na plačilnih spiskih — toda vseeno se dogajajo take zlorabe samO zato, ker ni nikjer nikake stvarne odgovornosti. Za take zlorabe ne odgovarjajo samo tisti, ki so v tej aferi padli pod kladivo zakona. Njih so zgrabili paragrafi kazenskega zakona — toda moralno so za vse to odgo-vornii tudi vsi tisti, katerih dolžnost je skrb za one tisoče bolnikov, ki bi morali biti preskrbljeni tako s hrano, kot z vsemi ostalimi potrebščinami, ki so potrebne za hitro in uspešno zdravljenje.
V naših bolnicah je način upravljanja in dela nesodoben, preveč okoren in zato omogočuje in celo podpira take zlorabe.
Najprej je treba zamenjati osnove, na katerih počiva delo v naših bolnicah, utrditi nove in sodobnejše načine upravljanja, preskrbe potrebščin in predvsem utrditi
polno odgovornost vsega osobja v bolnicah.
Treba je spremeniti sedanji okorni in neracijonalni način nabavk in upravljanja s premoženjem bolnic. Na odgovorna mesta, kjer se vršijo nakupi, priprave za prehrano, v skladiščai itd., se morajo postaviti strokovno izvežbani in kvalificirani ljudje. Razbremeniti je treba zapleteno' in nejasno administracijo in knjigovodstveno delo, kajti iz njih se rodijo take zlorabe.
Gornji slučaj ni prvi, ki se je dogodil v sanitetskih zavodih. Še druge bolnice in higijenske ustanove so imele podobne afere in poneverbe. Vse to pa se dogaja pogostokrat tudi v drugih resorih. Ker pa je to tako, moramo misliti', da obstojijo za enake pojave tudi enaki skupni vzroki. Le-ti pa ne morejo biti drugi:
1.	ker sistem, po katerem; se taki posli vršijo, ni pravi, ker omogoča take zlorabe;
2.	ker uslužbenci niso na zadostni moralni višini. Oni! pa tudi ne morejo biti boljši, dokler se ne uvedejo najstrožji pogoji za sprejem, napredovanje, postavljanje na odgovorna mesta, dokler se ne izbirajo najboljši, najsposobnejši, najvestnejši, dokler se ne zagotovijo pravice uradnika, istočasno pa se ne vežejo z največjo odgovornostjo — dokler se v jedru ne uniči vsaka protekcija!!
Čudo čudovito! Danes so naše bolnice težko bolne, da jih moramo ozdraviti z najradikalnejšimi sredstvi Treba je, da izginejo taki pojavi bolezni, da bi bilo trpečim bolnikom, radi katerih so bolnice postavili, zagotovljena najboljša nega in najskrbnejše zdravljenje.
*
V gornjem smo opisali razmere v beogradski državni bolnici. V kratkem bomo posvetili z močnimi žarometom malo v razmere v ljubljanski bolnici. Pogledali bomo, kako so kaj preskrbljeni naši bolniki, kakšen je materijal za zdravljenje, kako se nastavljajo zdravniki, kako je z zdravniškim naraščajem, nadalje ali cvete tudi tu kaj protekcije in interveniranja raznih
---- i,
.Vinko Gaberški:
1914-1918
(Nadaljevanje.)
XIX.
NA KRIVIH POTIH.
Vojni pohodi so že nekdaj bili vir dohodkov za vojske, ki so prihajale v sovražnikovo deželo. Iz zgodovine vemo, da so vojjskovodje svoje vojščake podžigali z besedo in z obljubami, da bodo smeli v sovražnikovi deželi ropati in pleniti po mili volji. Te obljubljene pravice so se vedno vestno držali in tako temeljito, da je ostalo za sovražnimi četami gola praznota, često zavita v dim pogorišč. Iz dežele je izginilo vse, kar je bilo količkaj vredno.
Za časa velike vojne narodov ni cvela nobena krepost, kajpada je bilo tudi spoštovanje tuje lastnine premnogim neznan pojem. Kradlo in sleparilo je vse povprek. Vsakdo je gledal samo na svojo korist; kako bi prišel do nje, mu ni posebno težilo vesti. Tako je bilo, da je tisti najmočnejše gradil, ki je bil najmanji potreben; oni mali, ki so za svojo potrebo prav malo zajeli iz vira dobrot, pa so bili spoznani za krive vsega zla. Je že tako, da tatiče obešajo, tatove pa puščajo.
Prve dni novembra 1917 smo bili prišli na pohodu v furlansko nižino v mestece Porto-gruaro. Kako smo se začudili, ko smo našli v trgovinah precej blaga, ki ga v Avstriji ni bilo kar tako videti. Tu je bilo riža, kave, rozin, cibeb, pa moke in popra in še platna in sukna in vsega drugega, da se nismo mogli nagledati. Pa še kako dober kup! Ker smo bili takrat rezerva in se. nam ni nikamor mudilo, smo imeli seveda mnogo časa za razne misli. Bo menda čisto točno, ako omenim, da so se naše misli tkale v okviru nekaterih božjih zapovedi, ampak v nasprotnem smislu. Postavim peto: Ne ubijaj! To so mogočniki čisto prevrgli, in kdor je hujše ubijal, je bil večji junak. Bodi mu blagoslovljeno orožje!
No, in šesta tudi ta je bila v slabih čislih, le da se je je moral skoro' vsak držati, ker drugače pač ni šlo. Pa sedma, da ne smeš krasti. Kako da ti uboga vojaška para ne bi kral, ko pa grabijo in se sitijo vsi okoli tebe? Krade računski podoficir, krade magaciner, računa in slepari akcesist in intendant, vsi, vsi. Čim višji je, tem večje prgišče ima in več zagrabi. Mali malo, veliki veliko. Samo, da je za dejanje najnižjih činov in najvišjih mogočnikov različno ime. Tako da enkrat pravijo: grda tatvina, drugi pa: spretna manipulacija.
Tam v Portogruaru smo našli po zidovih velike lepake in na njih z debelimi črkami v vseh avstroogrskih jezikih tiskano svarilo: »Plenjenje se kaznuje s smrtjo!« To neprijazno razodetje je bilo namenjeno vsem in vsakomur. Moram reči, da je res učinkovalo. Vojaki so kar smukali okoli zidov; skoro bi rekel, da si je vsak kapo globje na čelo poveznil, da ne bi videl grdih besed. Domačini, ki so ostali tu, so si pa italijanski in furlanski napis povsem zadovoljni tolmačili, češ, ne bo nič hudega.
Jaz sem stanoval v precej udobni hiši v široki ulici, ki je menda glavni trg. V hiši je bil samo postaren oskrbnik, ki je s svojo rodbino prav uspešno napajal vojaštvo. Vina (je bilo dovolj, polente pa tudi. Vse je dal, le eno sobo si je izprosil, da bi ostala zaklenjena. Videl sem, da so si tja rešili to in ono; in ostalo jim je, vsaj dokler smo bili mi tam.
Nekega večera, davno se je že bilo stemnilo, mi mož pove, da me je povabil sosed tam prek ceste k sebi na kavo. Mene in še kakega »gospoda«. Pa smo šli. Tretji je bil neki Čeh, kadet. Tam smo v sobi v pritličju sedeli okoli italijanskega ognjišča ter se spoznavali z izbornimi klobasami in s polento, kar smo zalivali s tako odličnim vinom, da je Čeh, ki je prej samo poslušal, skoro zazeval in takoj nato zagagal. Ker je bilo z njim malo zabave, smo ga prislonili na klopi k zidu, da je zasanjal o solnčnih krajih italijanskih, ki dajejo vinu tako moč, človeku pa povzročajo samo slabost.
uplivnih stricev, mater, tet in drugih mogotcev. Kajti to nas posebno zanima — iker nihče ne ve, kdaj ga zanese usoda med tiste trpine, ki ležijo (često po dva skupaj!) na bolniških posteljah.
ZELO NUJNO IN VAŽNO. Vse one, ki so vzorce sprejeli, prosim, naj hitro pošljejo naročilo, vzorce, katere nujno potrebujem za druge stranke, pa nemudoma vrnejo, za kar se v naprej zahvaljujem. — Stermecki, Celje.
Politiki in državniki, ki se brigajo samo za dnevnice, provizije in tantijeme, nimajo resničnega političnega interesa in nimajo pravice trditi, da so služabniki kakršnekoli demokracije. Proti njim moramo uveljaviti isti postopek, kot za druge ljudske in družabne škodljivce.
Če bomo enkrat našli način, da politika in oblast ne bosta nudili možnosti za osebno obogatitev, tedaj bo najbrž mnogo manj prerivanja za visoke položaje. Na vsak način pa se tedaj za oblast ne bodo potegovali tisti sebični in nesposobni, ki
so vedno bili in so še danes največja nesreča za narod in državo. Oblast in visoka mesta morajo biti najvišja služba in žrtev za narod in državo, ne pa sredstvo za osebno obogatitev in uživanje — po vrhu še brez vsake odgovornosti.
Mala borza
= Beseda 50 par =====
Premog, drva, koks V. Podobnik, Tržaška c. 16
Telefon 33-13
Otroški vozički od Din 200 naprej. Dvokolesa od Din 900 naprej. „Sachs“ motorji od Din 5000 naprej. Ceniki franko
»TRIBUNA« F. Batjel, Ljubljana, Karlovška 4
Sukno za pomladanske obleke si bodete nabavili po najnižjih cenah le v tovarniški prodajalni
Teokarouie
ki je cene resnično znižal od 20% do 40% Pred nakupom oglejte si neobvezno zalogo v Gradišču — nasproti drame
Barve, lake, firnež
in vse v slikarsko in pleskarsko stroko spadajoče predmete nudi najugodneje in v prvovrstni kvaliteti
»Lustra«, V. Laznik, Ljubljana
Gosposvetska cesta 8 (poleg Slamiča), telefon št. 27-53 Člani „Boja“ s člansko izkaznico, poseben popust I
F. HREHORlC
Manufakturna veletrgovina
Ljubljana, Tyrševa cesta štev. 28
Telefon 24-04
Meni so domačini pravili, da je tam v neki palačici, kjer je bila večja komanda, v pritličju zbranih mnogo dragocenih slik, ki so vse last pobeglih bogatašev. Ka]j' so moji gostitelji s tem nameravali, ne vem. Mogoče je, da so zmotno mislili, da imam toliko besede, da bi mogel kako doseči, da ibi prišlo kaj iz tiste zbirke, ki so si jo že bili zagotovili gospoda pri komandi. Jaz seveda nisem mogel na to nič koristnega odgovoriti; vzbudil sem svojega opešanega tovariša, pa smo ga zalili s črno kavo. Opomogel si je še kaj hitro in se toliko zbral, da me je naprosil, naj se še njegovem imenu posebej zahvalim za neprijetno postrežbo, ter pristavil, da mu je hudo žal, da ga je v družbi domače gospodične že prvič tako polomih Dekle (je bilo brhko in mlado. Seveda sem popolnoma razumel Čehovo nemo žalost.
Ko smo bili doma, se je onemogli kadet vlegel na polomljeno postelj, jaz pa sem z domačinom zopet sedel za njegovo gostoljubno mizo. Prišla je vsa rodbina. Bili so hudo prijazni. V teku besedovanja sem se šele spomnil, zakaj so naju bili zvabili tja prek ceste. Šlo je gotovo za to, da bi se kaj poskrilo brez nadzorstva. Kajj so vse imeli v tisti zaklenjeni sobi, ne vem. Tudi vprašati jih nisem hotel. Samo toliko sem jim zagrozil, da ne smejo imeti pod streho nič kakemu koli orožju podobnega. Potem bi bilo joj. Pa so rekli, da to razumejo.
Tisti večer sem se potem ločil ter šel na ulico in tja h komandi. Mislil sem na drage slike, grozne lepake po mestu in pa, kako bi se dalo kaj na tihem stisniti pod plašč, pa grem h komandi ob tej uri, ni bilo čudno, vendar pa mi je srce strašno butalo. Ne samo pesnik, tudi tat se mora roditi. Stopim v vežo palazzetta in pogledam po širokih stopnicah v prvo nadstropje, nato pa odprem v veži vrata na levo in pogledam v temo. Ko posvetim v negotovost, vidim, da je soba velika in da so stene naokoli ob tleh obložene s slikami v okvirjih. Vse je obrnjeno k zidu. Stopim izpod podbojev za korak v sobo in pripalim no-
vo žigico. Tu zapazim, da |j,e v sobi na kupu papirja med zaboji tam ob slikah velik pes, ki se pne na noge. Najprej sem se stražarja ustrašil, a zazdelo se mi je, da se on bolj boji. Mogoče je, da so ga bili kje stepli in da je potem prišel sem v zavetje. Bodi kakorkoli: Jaz sem izgubil slike iz vida in pojavili so se mi pred očmi zopet oni lepaki, ki groze s smrtjo. Potipal sem v žepu za nožič, s katerim bi mogel izrezati kako sliko, ter sem ugotovil, da je pripravljen. A kaj mi bo orodje, če pa grabežljivega poguma ni! Tista umet- j nost je bila namenjena drugim.
Naj preidem, kaj se je zgodilo pri Čorbo-Ionu ob Livnici, pa naj povem, kako sem jo zopet zavozil v Cessaltu tam pred Pijavo. V graščini rodbine Giacomini v prvem nadstropju sem našel na postelji, kjer ‘je spal šel generalnega štaba naše divizije, zavoj. V njem so bili krasni zastori za osem oken. Hotel sem si jih prilastiti in sem smuknil zavoj pod posteljo, da bi ga iztihotapil v temi. Ko pa sem ga prišel zvečer iskat, se ga je bil že nekdo usmilil in ga vzel, da ga ne bi še naprej premetavali iz kota v kot.
Da, v Corbolonu je pa bila zadeva resna-Tam sem dobil nekega dne v roke telefonske . poročilo, da je štiri vojake nekega ogrskega polka, ki so bili natanko imenovani, zalotil ( sam gospod polkovnik, kako so v neki biŠ* kradli dragocenosti. Prosil je gospoda gene' rala za dovoljenje, da jih sme dati pobiti. Me' ni se je vnema polkovnika, ki zasleduje vo' jake po bogatih hišah, zdela prav čudna-Višji pa to bolje razumejo in so dovolili, da se ustreže razžaljeni pravici: Vse štiri so pe stavili na cesto ob jarek pod murvo in so j* postrelili. Ustno obvestilo po telefonu je p° tem povedalo, da sta dva še bežala na travni^’ a se na zadnje tudi zvrnila. Tako je h’ 0 uradno poročilo. Mimogrede smo pozneje čl1 li, da so bili tisti štirje Ogri šli stikat za P*6' nom, a so našli tam že svojega komandant®’ To pa seveda ne gre; in za to se plemba ka znuje s smrtjo. Pravica mora biti; kam bi P prišli brez nje!
(Dalje p«h’'

Za konzorcij »Preloma« izdaja in nrejnje Vladislav Fabjančič. — Tiska tiskarna »Slovenija«, predstavnik A. Kolman. — Vsi v Ljubljani.