Les/Wood, Vol. 66, No. 1, June 2017 5
PREMIŠLJENA RABA LESA
UVODNIK K TEMATSKI ŠTEVILKI REVIJE LES/WOOD
Jožica Gričar, Jože Kropivšek, Katarina Čufar
Uredniki tematske številke
zavez o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Les
je zagotovo gradivo prihodnosti. Možnosti njegove
izrabe in uporabe so odprte in porajajo vedno več
inovacij in patentov. Za doseganje ciljev v smislu
ustreznega gospodarjenja z gozdovi in povečevanja
materialne in energetske učinkovitosti je pomen
predelave lesa in rabe lesnih izdelkov velik. Najti mo-
ramo optimalno razmerje med letnim posekom,
uporabo lesa za lesno industrijo in lesa za energijo.
Postopno naraščanje sečnje ni dovolj. Posekan les
moramo doma tudi predelati. Neizkoriščeni poten-
cial je les listavcev, katerih delež v slovenskih gozdo-
vih v zadnjih letih narašča.
Za razvoj lesne industrije je nujno sodelovanje
med vsemi deležniki v gozdno-lesni verigi, do po-
trošnikov pa bo treba pripeljati izdelke z visoko do-
dano vrednostjo. Več pozornosti bomo morali
nameniti oblikovanju in trženju izdelkov, iskati nove
poslovne modele, iskati tržne niše in razvijati lastne
blagovne znamke. Pri tem je ključno sodelovanje
vseh deležnikov v gozdno-lesni verigi, vključno z
njeno razširitvijo na tesnejše povezave z arhitekti,
oblikovalci, gradbeno industrijo, kemijsko predelavo
in drugimi, za celovitejšo izrabo lesne surovine po-
membnimi panogami.
Pred vami je tematska številka revije LES/
WOOD, posvečena CRP projektu Racionalna raba
lesa listavcev s poudarkom na bukovini (http://crp-
bukev.bf.uni-lj.si/), ki ga financirata Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slove-
nije in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Re-
publike Slovenije. Številka prinaša sedem člankov s
predstavitvijo sklepnih ugotovitev triletnega pro-
jekta, ki se zaključuje v juniju 2017. Članki sledijo ci-
ljem projekta, ki so povezani z lesom listavcev -
Gozdovi so zapleten ekosistem z velikim nepo-
srednim in posrednim vplivom na celotno okolje. Di-
namično ravnovesje, ki se vzpostavi v gozdu, mu
zagotavlja obstojnost in obenem omogoča, da se
prilagaja različnim spremembam, kot so npr. ek-
stremni vremenski dogodki, prihodi novih rastlinskih
in živalskih vrst, posegi človeka. Gozd se torej spre-
minja. Nekatere vrste izginejo in pojavijo se druge.
Gozdna površina se lahko zmanjša ali poveča. Te
spremembe je težko napovedati, zato obstaja visoka
stopnja negotovosti.
Gozd ima več vlog. Zaradi tega je gospodarjenje
z gozdovi zelo zahtevno in vključuje dobro poznava-
nje in upoštevanje vseh vlog, ki jih gozd opravlja.
Proizvodno vlogo gozda je mogoče relativno enosta-
vno prepoznati in ovrednotiti, druge, kot so ekolo-
ška, estetska ali socialna, pa dosti težje, če ne celo
nemogoče. Včasih ostalih funkcij gozda niti ne opa-
zimo ali pa jih premalo cenimo. Zavedamo se, da je
gozd naše naravno bogastvo in sooblikovalec naše
krajine, saj je Slovenija dežela gozdov. Želimo si či-
stega naravnega okolja, kjer je vloga gozda ključna.
Kakovost našega življenja pa tudi blaginja družbe sta
tako tesno povezani z gozdom. Vprašanje pa je, kaj
bo naša dolgoročna strategija – kaj želimo doseči in
kaj pričakujemo od gozda.
Zaradi velike gozdnatosti je les ena najpo-
membnejših naravnih surovin in velik potencial za
lesno industrijo. Vendar vseh možnosti, ki jih ponuja
gozd, še nismo izkoristili. Skrb za gozdove in premi-
šljena raba lesa spadata med bistvene slovenske
strategije. Slovenija se zavzema, da bi Evropska unija
obravnavala lesno industrijo kot zeleno industrijo in
les kot primarno surovino za prehod v nizko-ogljično
družbo in uresničevanje globalno sprejetih okoljskih
Les/Wood, Vol. 66, No. 1, June 2017
Gričar, J., Kropivšek, J., & Čufar, K.: Premišljena raba lesa – uvodnik k tematski številki revije LES/WOOD
6
posebej bukovine, spremljanjem kakovosti lesa od
gozda do izdelka, vplivu ujm na kakovost lesa, tradi-
cionalnimi ter še neizkoriščenimi inovativnimi ra-
bami bukovine, vprašanji odpornosti lesa in
življenjske dobe lesenih izdelkov, stanjem in možnim
izboljšanjem tehnologij za predelavo lesa, možno-
stim razvoja gozdno-lesne verige za izdelavo izdelkov
z visoko dodano vrednostjo ter njihovim trženjem.
Vse to bi zagotovilo dolgoročne pozitivne učinke za
razvoj panoge in gospodarstva ter kadrov. Prispevki
tako skušajo opozoriti in odgovoriti na ključna vpra-
šanja rabe bukovine v Sloveniji.