Kaj je bolje: Cela klaja ali pa zdrobljena ali zrezanaž Ali je koristno, da se seno, otava, detelja in slama za živinsko klajo na drobno reže, — žito, oves, koruza itd. pa šrota in drobi? To je dvojno vprašanje. Kar se tiče pervega vprašanja, so gospodarji večidel ene misli, in pravijo, da, če se seno, detelja, slama itd. za klajo živini reže in skupej meša, je veliko bolj rodovitna piča za govejo živino, konje in ovce, kakor če se jim po stari navadi navali v jasli cela, kakor se je nakosila. Ali je uno za tega voljo bolje, ker živina rezano klajo čisto povžije, in je toliko pod noge ne spravi in ne pokvari, kakor če se ji po celih šopih in otepih poklada, — ali pa zato, ker ji zrezane ni treba tako dolgo žvečiti, kakor če se ji cela poklada, ne moremo za gotovo povedati; manjka nam namreč v ti reči do zdaj še gotovih skušinj. Nad tem, da se ta reč do zdaj popolnoma razjasniti ne da, tudi ni veliko ležeče; naše želje so le, da bi gospodarji to reč skerbno opazovali in si po skušnjah zvediti prizadevali: ali res zrezar.a klaja toliko več tekne, kolikor znašajo stroški rezanja. V tem pa, kar drugo vprašanje zadeva, namreč šro-tanje žita, so kmetovavci vedno še navskriž misli. Eni pravijo, naj se živini žito v zernji celo, kakor je, poklada; drugi mislijo, da je na debelo mleto zernje bolje; zopet drugi so se pri pokladanji kerme nekoliko po teh nekoliko po unih vedli. Ce prav premislim to in uno, sem in ostanem pri ti misli, da je sploh bolje, če se živini zdrobljena klaja poklada, kakor pa cela, al le takrat je bolje, če se šrotano žito suho živini daje. Ce bi se ji kakor napoj ali žlampa dajala, bi preveč požrešno po nji segala in jo le neprežvečeno žerla, in po tem takem bi ji toliko ne teknila kakor suha. Celo zernje mora živina počasi zreti ter ga s samo slino razžveči in proti požira, ker nima v sebi veliko mokrote, ne stanša veliko prebavnih sokov, ampak vedno tako krepko obderži, da živinski želodec vse lahko prebavi. Tukaj se pa mora na živinsko pleme in nje starost gledati. Ovce in prešiči žvečijo in prenavljajo klajo berže kakor goveda in konji; torej se jim morejo tudi brez vse skerbi cele zerna posipati. Za prešiče ne bom dajal ne koruze, ne boba, za ovce pa ne volčjega boba nalašč mleti, ker take reči želodec sam najbolj prebavi in premelje. Za govejo živino pa je treba zernje na debelo mleti (jšrotati), kakor tudi za konje, če dobivajo namesto ovsa le reži in boba. Mlada živina, naj je govejega ali druzega plemena, pa ima še vedno slabe zobe, toraj je gorše, da se ji le premleto žito za klajo daje. Le oves se šrota in za konjsko zobanje debelo melje. Zastran tega so se gospodarji že veliko pričkali; nekteri ne morejo prehvaliti neizrečenega dobička zmletega ovsa. To je gotovo, da za bolne konje, mlade žebeta, bolne konje in pa stare kljuse je zmleti oves dober, ki ne morejo ovsa prav žvečiti in ga tedaj dokaj neprebavljenega iz sebe dado. Taki živini se mora tedaj oves drobiti. Zdravim in močnim konjem ga pa ni ravno treba šrotati. Oni ga popolnoma prebavijo, tako sicer, da, kakor Haubner terdi, komaj od 500 zern eno neprebavljeno ostane. Škoporeznica je najbolja šrotarca ovsa. Ce se pol ovsa in pol rezance skop zmeša in ta zmes le toliko namoči, da se eden od druzega spihati ne dasta, bojo konji terdo slamo žvekaje tudi oves dobro prežvečili. Druge posebne koristi nima rezanca med konjskim zobanjem. Nekaj je pri klaji posebno važno. In to je, da gospodar meša različno pičo tako skupaj, da dobi živina vsaki dan toliko redivnih reči, kolikor po svojem delu, starosti itd. potrebuje. Ce ima, na priliko, kmetovavec dovelj slame, plev, repe in preš za živinsko klajo in hoče ž njo eno molzno kravo rediti, ji mora vsaki dan toliko funtov plev, repe in preš pokladati, kolikor jih je kravi za dobro molžo treba. To klajo utegne tako skupaj zmešati, da dobi iz nje le zmes, ktero ob raznih časih čez dan živini poklada, ali pa jo ne pomešan o pusti, in jo posamem živini poklada; postavimo, zjutraj ji daje repe, opoldne preš in plev, zvečer pa slame. Oboje je, bi rekel, enako, če se le krava z ravno tisto in enako dobro klajo redi. Ali je pa tudi oboje enako dobro in redivno? — Skoraj bi djal, da ne6 Jaz mislim, da človek, ki vsaki dan svoj porcijon kruha, mesa in ola povžije, bo bolje izhajal, če bo ob vsaki ju-žini nekoliko kruha, mesa in ola povz.il, kakor če bi za zajterk samo mesa, za kosilo samo ola, za večerjo pa le kruha imel. Ravno taka je tudi pri živini. Tudi krava ne bo dobro molzla, če se ji vse vprek poklada, zdaj to zdaj to. Da je mešanje razne klaje za živinsko klajo potrebno delo, nam ni treba posebej priporočevati. Najbolje je, če se vsa klaja, kar se je za en dan potrebuje, prav dobro skupaj zmeša, in v ravno toliko delov razdeli, kolikoikrat se živini poklada. Kdor se boji, da bi ta poglavitna klaja njegovi živini premalo premembe napravila, zna živini tudi nekoliko druge klaje pokladati, toda vselej le o pravem času. Pri preobili različnosti sostave naše živinske klaje bo vsak kmetovavec lahko sam previdil, da prav dela, če klajo s klajo meša, to je gotovo najvažniša reč v živinoreji. Ravno tako kakor mora vsakdanja kerma jdostojna biti, mora živinorejec na to paziti, da je živina pri nobeni kermi premalo ne dobi. (Konec si.) Kaj je bolje: Cela kiaja ali pa zdrobljena ali zrezanaž (Konec.) Naj zdaj še omenim novo šego živini klajo pokladati. Ta šega živini kermo pokiadati, gospodarju skor nobene skerbi ne prizadeva; zato bi utegnila tudi nemarnim všeč biti. Po ti šegi so jeli Angleži nedavnej svojo živino kermiti in se jim je čez vse dobro obnesla. Angleži tako-le ravnajo : Pokladajo namreč svoji živini dovelj in dobre klaje, in ji puste, naj je kar hoče in kolikor hoče. Angleži terdijo, da živina po prirojenem nagibu bolje ve, kakor vsi učeni vedeži, ktera klaja se ji najbolje prileze, in po tej tudi najraje sega. Razun tega tudi živinče dobro in natanko ve, koliko funtov sena, koliko repe in koliko preš potrebuje, da mu je dovelj. Ne žre ne več ne manj, kakor mu je potrebno, če ima tudi razne kerme na zbero in na kupe. *} Pač čudna reč! Al ne ogoljfa in ne zmoti živinčeta okus, da le samo po repi in prešah sega, sena, slame in plev se pa ne dotakne? Al bi živinče ne obolelo, če bi se preveč ene ali druge klaje preobjedlo? — Tega pa ne verjamem, če tudi priterdim, da bo krava ob pervih dneh neizmerno veliko preš in šrotanja požerla; zakaj le perve dni je tako požrešna, da hoče vse naenkrat požreti; pa kmali bo čutila in spoznala, da li tako izberanje v jedi ne tekne; kmali bo bolj po kupu klaje hrepenela in segala, ki ima menj rediv-uega gnjilca v sebi, namreč po korenstvu in repnem perji, in če se ji tudi ta kerma priskuti, bo rada tudi seno, slamo in pleve žerla, da si le vamp s potrebno šaro kiaje nabaše. V 8 dneh bo zvedila, koliko bo mogla od vsakega kupa prenesti, in ravno to bo moglo po moji misli najbolje merilo biti, koliko in kakošne klaje naj potem povživa. Kak neomikan človek, pred kterega se vsaki dan veliko skledo pečenke, krompirja, kruha, sladkih jedil in vina postavlja, bo morebiti pervi dan preobilo sladkarij, drugi dan pa preveč mesnine povžil; čez osem dni nem mu porok, da ne bo več tak požeruh; ampak si bo iz vsake sklede le toliko jedi vzel, da ga ne bo želodec nadlegoval in bo le toliko jedel, kolikor se omikanemu človeku spodobi. Le slame se živina menda ne bo lotila, ampak jo bo vedno le od sebe rila, če ima le blizo sebe velik kup sena. Tu bi biJo kmetovavcu svetovati, da bi nikoli blizo slame ali pa blizo plev sena ne kopičil. Slame in pa plev se pa gospodar tem manj znebiti zna, če ima le dvojno klajo, s ktero mora svojo živino čez zimo prerediti. V tej reči mora tedaj Angleže posnemati, kteri vso slamo s senom vred, kar ga za poklajo odločijo, v rezan co porežejo in tako skup pomešajo (3 dele slame, 1 del plev in pa 1 del sena), da iz vsega tega le en sam kup klaje napravijo. Tako si živina na nobeno stran klaje preberati ne more; ampak se mora le kupa deržati, ki je iz sena, slame in plev izrastel. V primeri s tem pa morajo tudi živinski hlevi primerno napravljeni biti. V naših navadnih hlevih, kjer vsako *) Le to je treba ubraniti, da se preveč klaje ne potrati, raztrosi, potepta ali kakor koli ne pogonobi. živinče na svojem odločenem kraji pri jaslih privezano stoji bi ne bilo moč tako ravnati. Hlev mora po številu živine tudi v več predelov pregrajen biti, in sicer tako, da bi se v vsacem predalu lahko po 8 goved gibati moglo. In to se tudi prav lahko zgodi, če je le predel dvakrat tako velik, kakor je bil prostor, kteri je bil po napravi poprejšnih hlevov za 8 krav odločen. Na eno stran se v pregradi 5 razno velicih korit po versti postavi. Pervo korito naj je največje, v kterem se debela klaja, to je, seno, trava in slama meša; v drugo pride zrezano ko-renstvo; v tretje se denejo oljnate preše in sladne tropine, ali pa žlampa od žganja; v če ter t o pride žitno šrotanje ali pa otrobi; v peto korito se nalije pa čista voda. Vse korita morajo tako velike biti, da, če se le za polovico napolnijo, morajo za 8 živinčet za celi dan dovelj klaje deržati. Vso klajo žre živina suho; še celo oljnatih preš ne gre z vodo močiti; ampak se le na majhne koščke, po grahu debele, razdrobe. Taki v pregradah bivajoči živini, ki po svojih željah je kar hoče^ celi dan, zna angležki živinorejec po vsi pravici reči: Zri, kar hočeš! žri, kolikor hočeš! žri, kadar hočeš! sprehajaj se, kadar hočeš! polegaj, kadar hočeš I Stori, kakor ti je drago; za nič druzega mi ni mar, kakor le zato, da korita nikdar prazne ne stoje. In ti tožljivi kmetovavec, kaj hočeš še več? — Ali si moreš kakošno zložnejše in pametnejše kermenje (futranje) misliti ? K večjemu v vsakih 24 urah, ob času, ko se imajo korita zopet s klajo polniti, utegne gospodar za kratek čas po hlevu gori in doli šetati, in čez dan nima nič več z živino opraviti; nima tudi priložnosti se zastran zanikernosti in svojoglavnosti hlapcov in dekel pritoževati in jeziti, da mu živino slabo gleštajo. Kaj ni ravno to lepa reč? Al bi se ne mogel pri taki napravi vsak še tako zabit kmetic v živinoreji in v pridelovanji mesa in mleka s tistim skušati, ki pride in pravi: Jez redim svojo živino natanko po viso-koučenih vodilih; vagam klajo vsaki dan posebej, ki jo živini pokladam; pripravljam jo in mešam po novih vodilih, in ji je dajem vsakemu živinčetu le toliko, kolikor previdim, da je nje truplo potrebuje! Kar mene zadeva, moram reči, da mi je taka šega, čeravno je še le nova, res prav všeč. Ce bi mi bilo hleva treba, bi se dolgo gotovo ne premišljal, ampak urno bi ga napravil na to vižo saj za govejo živino. **) Tega, če bi mi kdo tudi očital, da taka reja živine preveč stroškov prizadene, se nikakor ne ustrašim. Res je, da še enkrat tako prostorni hlevi tudi večje stroške priza- v *) Živinče, ktero je celo leto ali pa (udi celi cas življenja, na verigi, kar se pri naših kmetih povsod vidi, gotovo ne more tako zdravo in plodno biti, kakor uno, ki se prosto po hlevu premice kakor hoče. Na to gotovo resnico se opera ono očitanje, ki se je zoper rejo živine v hlevih pri veliko gospodarjih unelo, ki se pa le ob prosti postavi živine v pregrade odpravi. Zato priporočamo tudi rejo v hlevih, kar le moremo. Ondi pa, kjer nima živina ali nobenega ali pa celo malo pašnikov, je omenjena reja v hlevih po novi šegi tudi posebnega priporocenja vredna. 336 denejo, kakor navadni; to mi bo menda vsak rad poterdil. Pa kaj je to? Je li kvadratni čevelj sveta na deželi tako drag? Al morate vse poslopja tako narodne, storaste in močne napravljati, ravno take kakoršne so vasi dedje stavili? Zakaj ne delate tacih hlevov, kakoršne imajo Angleži in Šoti. ki so pripravni in lahki, in ne prizadenejo velikih stroškov, pri vsem tem so pa tudi čedni in koristni. *) Po sotiški šegi si boste še enkrat tako velike hleve napravili, in vam ne bodo več stroškov prizadjali kakor so vaši sedanji, ki so vam na vse plati na tesno stran napravljeni, ki niso dovelj zračni, nimajo dosti prostora za to ali ano reč, in živine se va-nje dostikrat toliko natepe, da se dostikrat živinče živinčetu ukreniti ne more in stoji kakor res v klesali. *) Največji zaderžek, zakaj se imenovana reja pri nas ne upelje, so menda dolge in pa ojstre zime. Pis.