§©I_i2_\ i-1 S&_Ifa ©Ą€€. Zgodovina nam poroča, kaj vse so si dovolili v nekdanjih časih graščaki z ubogimi kmeti. Dogajajo se pa še dandanes tupatam stvari, ki spominjajo na čase, ko je bil kmet takorekoč lastnina graščakova in so si graščaki dovolill s kmeti vse mogo.e stvari. Tako ima grof Thurn v Železni Kapli v Slovenskem Karotanu za Obirsko gozdarja Walterja. Metode tega moža spominjajo prav na nekdanje ča&o. Posestnlk Vah iz Obirske pase na Kozlaku svoje ovce in živino. Na njegov gozd meji grofov gozd, v katerem s. istotako pase živina. Plotov seveda ni. Pa _ta zašli nedavno dve Vahovi ovcl s tremi jagnjeti preko meje v grofov gozd. Go_dar je zasa.il ovcl In je kratkomalo ustrelil ter ju vrgel v globok pr.pad. Walter je u_tr©lil žo prej enkrat dve ovd, ki sta prlSli preko jugoslovanske meje, in predlansikim eno ovco na Šenkovi planini, ki je prišla ¦ Šajde. Zdi se, da ima ta gozdar izrazitx> vselje, streljati ovce. Gozdar kmeta Vaha o tem dogodku ni obvestjj. Strel« je slišal drugi kmet ter šel za odmevom in srečal gozdarja. Na vprašanj« mu je gozdar povedal, da je ustrelil dve ovci in pokazal čisto drugo smer. Dva dni je moral vsled tega Vah iskati svpji dve ustreljeni ovci, dokler ju nl našel v težko dostopnem prepadu. Ku povati mora žito in gotovo bi raje jed&l' ovčje meso nego suh kruh. Omeniti j», da prihaja tudi na krnečko posest grof Thurnova živina in bi morali kmetja to živino postreliti, če je po postavi to dovoljeno in če velja enaka postava za vse. Z ustrelitvijo dveh ovc je bil posestnik Vah pla.an za usluge, ki jl__ je storil gozdarju, da mu je namreč vsa zoral in pomagal z vprežno živino in ničesar računal. Objestni tuji gozdarjl nimajo srca za domače slovensko pr&bivalstvo.