Delavska GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Leto V. — št. 35. Ljubljana, 2. septembra 1949 Izvod 3 din V borbo za večjo storilnost Rudarska brigada Alojza Pelka ii Tsbovelf, Rudarska brigada Alojza Petka iz irbovelj kot najboljša brigada v vsej °ržavi je v osmih urah nakopala 517.9 ’°ne premoga in dpsegla doslej najejo storilnost — 43.16 tone na moža. Znani rudar iz Breze — Alija Sirota- vija že skoraj po vseh naših rudnikih. V nedeljo, 28. avgusta, so se v to borbo vključile tudi brigada Alojza Petka iz Trbovelj, Kmetova in Markovičeva brigada iz Hrastnika ter Drnovškova brigada iz Zagorja. Vse tri bri- h°vič — ki je prvi nakopal v eni izmeni gade so v tem tekmovanju dosegle iz-5 sedmimi možmi 152 ton premoga, je ~~ —— ? svojimi uspehi razgibal in dal pobudo za tekmovanje vsem ostalim ru cinkom v naši državi. S v naši državi. S tem svojim Uspehom je Alija Siroianovič za 50 ton Presegel prvi rekord sovjetskega rupija Alekseja Stahanova, ki znaša 1Q2 toni. Vzgledu Alije Sirotanoviča je nekaj dni za tem sledil rudar Nikola “Robič v istem rudniku, štirinajst dni Kasneje pa so ti uspehi vzpodbudili k ‘ekmovanju tudi rudarje v Zenici, Kakiju, resavskih in aieksinskih rudnikih, Labinu in drugod. Srdita borba C|m večjo proizvodnost se sedaj za raz- redne uspehe, saj so svojo običajno dnevno normo presegle: Zagorje za $88,2%, Hrastnik za 431.57%, Trbovlje pa kar za 564%. Brigada Alojza Petka iz Trbovelj, ki šteje 12 mož-rudarjev, je v eni izmeni, v 8 urah nakopala in naložila 517.9 tone premoga in s tem dosegla najvišji doseženi delovni učinek na moža — 45.16 Ione. Kako silen je bil odmev med rudarji in kakšna ogorčena borba za večjo proizvodnost se je razvnela v naših rudnikih, naj pokaže naslednja razpredelnica doseženih največjih uspehov: naiboijša brigada v drža«!, le v 8 urah nakopala 517,9 ion premoga in dosegla najveelo storilnost - 43,16 ton na moža Brigada Povprečno število mož ,X,£n' na enega moža v briaadi nakopano ton naW,n“~ frin preme ga nakopano ton premoga 7 152 21.7 7 166 23.7 12 270 22.5 9 354.2 39.4 12 442 36.8 16 274 17.1 32 513 16.0 12 517.9 43.16 7 212 30,3 7 164 23.4 8 250 31.25 3 118 39,3 Aleksej Stahanov tretji doseženi rekord (5. 9. 1937) 12 227 13.9 četrti in najvišji doseženi rekord 12 302 25*2 ^ tretjem letu prve Titove petletke doseženi jugoslovanski rekordi: Sirotanovič — Breza (24. 7. 1949) Nikola Skohše — Breza (29. 7. 1949) Ibrahim Trake — Zenica (17. 8. 1949) Rista Mijatevič — Zenica (17. 8. 1949) Džemal Ramovič ~ Kakanj (18. 8. 1949) Dušan Timotijevič — resavski rudniki Erjavec Franc — Raša, Brigada »Bratstva in enotnosti« (27. 8.1949) Petek Alojz — Trbovlje (28. 8. 1949) Kmet Franc — Hrastnik (28. 8. 1949) Markovič Franc — Hrastnik (28. 8. 1949) Drnovšek Franc — Zagorje (30. 8. 1949) Štancar Feliks — Zagorje (31. 8. 1949) Kaj nam govore ti uspehi? Vsi ti veliki uspehi pričajo in dokazujejo da so se naši rudarji prvi izmed r^av ljudske demokracije uvrstili med fjaj‘bo|jše rudarje na svetu in da so nji- manie Snoh| našii silen odmev in zani-Janje ne le med rudarji, ampak tudi drugih som -un delovnimi kolektivi ta način tpunih strok- ki že osvajajo govore in^k?10Vanja- Ti veliki usPehi ljubezen 0in °^azuiei°' kako globoka je ljudi Hn m..Predanost naših delovnih držav • niihove rnlade socialistične uDfti 6 ln kako brezmejno in trdno zavodi*. V Jvoie partijsko in državno 3 ,JVo- J® junaške zmage naših ru-Titoifn' ki 50 že v tretjem letu prve ciaiic?--petle,ke razvil' višjo obliko so-naiv --ne9a tekmovanJ"a in potolkli Aiekeo- Iekord sovjetskega rudarja letu nJa.,iahanova' ko je v dvajsetem koDaiP7n,Ve,iki °ktobrski revoluciji na-tudin -u !oni Premoga, pa so končno kom .Jooljši odgovor vsem klevetni-ka>fl,lz ^rst Informbiroja, ki hočejo do-VodJ • a ?°.naši narodi zabredli v Usnoi,-1 uPer'al'zrna- Ti in vsi nadaljnji poti 'Jbodo dokazali, da smo na pravi partii» j nas vodi močna in enotna na$a o °a s,a na®e delovno ljudstvo in te ;Qrar,lJa nerazdružijiva celota in da ne m nic?- ki vsak dan bolj zmaguje, Pod|e°irfJ?. Prevpili nobene še tako kušnjah učimo, kako moramo osvajati -r 'szi in klevete informbiroja. ' .............. - - Naši rastoči industriji, našim tovarnam in prometu je treba vsak dan dajati vedno več novih ton premoga. Tega se v polni meri zavedajo naši rudarji, zlasti brigade, ki so v poslednjem mesecu razvile srdito borbo za čim večjo storilnost. Najbolj pa se je tega vseskozi zavedala brigada Alojza Petka iz Trbovelj, ki je v prejšnjem tednu proslavila kar dve veliki delovni zmagi. Dne 22. avgusta je izpolnila svoj letni proizvodni plan in ko-plje danes že za četrto leto naše petletke, saj je za leto 1950 nakopala doslej že nad 1500 ton premoga. Drugo zmago pa si je priborila v nedeljo, ko je v eni izmeni nakopala 517.9 ton premoga in dosegla največjo storilnost na moža — 43,16 ton premoga. S tem uspehom je zrušila vse do sedaj dosežene rekorde in postala najboljša rudarska brigada v Jugoslaviji. Na nedeljsko tekmovanje se je Petkova brigada temeljito pripravila. Do vseh podrobnosti so izdelali načrt, na vse so mislili in poskrbeli, da je bilo na odkopu dovolj lesa za tesarbo, da je bilo pri roki orodje: lopate, krampi, vrtalni stroj in sekire. Vse so pravočasno organizirali in si razdelili naloge, da se je tekmovanje odvijalo brez zastojev. »Vse bo šlo. Temeljito smo se pripravili. Doseči hočemo nov jugoslovanski rekord in dokazati, kdj zmorejo trboveljski rudarji,« so govorili brigadirji, ko so se še v soboto po- lž rova so se vrnili zmagovalci izvodne panoge in se na njihovih iz- rudarff ob teh svetl'h vzgledih naših s tov t- s,oPajm0 P°d zastavo Partije Še v’ litem na čelu naprej do novih, to vrf,CJlh delovnih zmag! Prenesimo 5,0 tekmovanja v vse ostale pre- nove načine dela, kako razvijati višjo obliko socialističnega tekmovanja, kako doseči boljšo kakovost deia, znižati proizvodne stroške in postati vztrajni borci in graditelji nove socialistične domovine! Trbo poldne sestali' ob prihodu iz jame na kratek posvet. Čeprav so vedeli, da bo borba težka in je niso niti najmanj podcenjevali, so bili njihovi obrazi nasmejani. Samozavest je sijala iz njihovih oči. Izkopati v eni izmeni 480 ton premoga, kolikor je znašala njihova obveznost, da bodo presegli dotakratni jugoslovanski rekord rudarja Riste Mi jato vi ča iz Zenice, ki je 10 dni poprej nakopal 554,2 ton premoga in dosegel največjo storilnost 39,4 ton na moža, ni bila majhna stvar. »Pošteno bo treba pljuniti in zavihati rokave,« je vzpodbujal druge brigadir Verdinek. »Treba bo, treba,« so pritrjevali ostali, »če hočemo dokazati, da Trboveljčani nismo kar tako!« »Nič se ne bojte, fantje,« je tedaj krepko in samozavestno posegel vmes Ovnikov Polde, ko je vstal izza mize in si. potegnil kapo globoko na čelo. »Jutri bomo postavili nov jugoslovanski' rekord in dali po beticah inform-birojevskjm gobezdačem! Brigada bo svoje naredila, samo če bodo izvozne naprave v redu.« Ko so se razhajali, niso dvomili v uspeh, kljub temu pa je bilo to tekmovanje zanje tako velika stvar, tako velik in pomemben dogodek, da jih je vendar vznemirjalo, čeprav tega niso očitno pokazali, * Siva megla je ležala nad Trbovljami'. Komaj se je noč umaknila dne- vd ret • J „. »»V1UO.J JC J C nuu umaKntia dne- J ' rU<1”J‘ «** v j— « vzhodnem obrain gadirji'. Mnogi med njimi niso mogli to noč spati. Polni nestrpnega pričakovanja na trenutek, ko bodo danes še bolj odločno kakor doslej, zasadili krampe in lopate v premog, ko bodo pomerili svoje sile in pokazali vsemu svetu, kako trboveljski rudar premaguje vse težave in gradi' socializem, so se ,zbirali. Ves njihov razgovor se je sukal le okrog tekmovanja. Nihče ni dvomil v uspeh. Vera v lastne sile je bila silna. Nekaj izrednega bi se moralo danes zgoditi, da ne bi ti preizkušeni borci in večkratni udarniki na fronti dela izšli iz te bitke kot zmagovalci. Potem so krenili... Dolga je bila pot na položaje do širokega čela. V »Kadunji«, kakor pravijo odkopnemu mestu, kjer morajo danes osvojiti vsak po 40 ton premoga, so se razporedili. Brez besed so zasedli svoje delovne položaje. Vsak je imel svojo nalogo, vsak izmed njih in vsi pa so vedeli, da je to nalogo treba izvršiti za vsako ceno, če hočejo zmagati, če hočejo povedati vsemu svetu in tistim, ki nas klevetajo, da za nas ni’ ovir, da smo in bomo gradili socializem še bolj odločno in vztrajno, dokler ne bosta zmagali resnica in pravica, ki sta na naši strani. V prvem stebru na širokem čelu proti lesni progi so se zvrstili: vodja brigade in sedemkratni udarnik Petek Alojz ter Gunzek Ivan, v drugem Železnik Slavko in Remenih France, v tretjem Ovnik Polde in Mrak Mirko, v četrtem Vengust Martin in Verdinek Jože, položaje na desni strani od glavne proge pa sta zavzela šestkratni udarnik Borštner Jože in Češko Franc. Za tesarbo sta skrbela Srebrnjak Jože in Godek Franc. In preden so začeli, še zadnje naročilo vodje brigade: »Tovariši, začnite umirjeno in držite svoj tempo! To je najvažnejše!« In potem se je začela bitka za tone, za premog, za pravico, za našo resnico ... * Stresalke vzdolž, širokega čela in ob glavni progi so zaškrtale.. Oglušujoča pesem stres-alk, po katerih je drsel premog na tekoči trak in odtod dalje do spiralnega jaška in skozi njega v vozičke, je napolnila rov. Vsakemu brigadirju je bil prostor tesno odmerjen. Vse naokoli ležijo zrušiti ogromnih skladov premoga. Nihče ničesar ne govori. Vsak zase se ukvarja le z eno samo mislijo: Bomo ali' ne bomo? — Bomo! Moramo! — si odgovarja vsak sam sebi, zasadi lopato še globlje in vrže še več premoga na stresalke. Petek Al., ki dela v prvem »riglu«, se krepko, toda v enakomernem ritmu kot nihalo na uri, zaganja z lopato v premog in ga odmetava na stresalke. Občutek imaš, ko ga gledaš, kako lagodno opravlja to delo, kakor, da dela brez vsakih naporov. Toda izpod klobuka, ki mu čepi na glavi, mu vendar znoj obliva obraz in vse telo, saj je vročina 29° C. Tam na drugi strani, na desno od glavne proge, je vročina še hujša, 54° Celzija je. Brigadirja, ki kopljeta v tem delu, komaj zmagujeta. Pot jima curkoma kaplja z obraza. Vsa sta že premočena od znoja in premog je vroč, da ga morajo polivati z vodo. Toda Bcrštnar in Češko vztrajata na položaju, ker se zavedata, da gre danes za še posebno veliko stvar, za novo zmago, za en dokaz več, da smo ljudstvo iz jekla, ki se ne straši nobenih težav. In to težko delovno mesto v »Kadunji« si je izbrala za tekmovanje prav brigada Alojza Petka! In zakaj je to odkopno mesto tako vroče, vprašujejo. Obratovodja tovariš Primc Franc st., ki že 31 let dela v trboveljskih jamah in pozna skoraj vsak rov, pojasnjuje: »Zato, ker se nahajamo v neposredni bližini tistih odkopov, kjer so Nemci med okupacijo brezvestno ropali premog v spodnji etaži, zanemarjali pa so tesarbo, kar je privedlo do zruškov, ki danes povzročajo vročino.« Prostor, kjer se je razvnela ogorčena bitka in ki je bil v začetku še ves natrpan s premogom, se hitro prazni. Samo dobro uro, dve in že so skopneli vsi ti ogromni kupi premoga, ki po traku in vozičkih hitijo na separacijo... Voziček za vozičkom se vrsti, tona za tono prihaja na dan, tam spodaj ob Spiralnem jašku pa rastejo številke izvoženih vozičkov, od koder od časa do časa obveščajo delovišče, koliko ton premoga je že prišlo skozi spiralni jašek. »Sto dvajset vozičkov smo poslali doslej« — sporočajo. »Ho—o—o—ho—o—oo—!« zamolklo doni po čelu. Stresalke v stebru proti lesni progi so se ustavile. Zastoj? Kaj sedaj? Ali so se stresalke pokvarile? Le kje je napaka? Kako jo bodo našli, da delo ne bo trpelo? Sto vprašanj, ugibaš in ne veš si razložiti, zakaj je delo v tem delu širokega čela naenkrat obstalo. Ali ni škoda — pač smola! — ko je vsaka minuta tako dragocena! Okrog vodje brigade se zbirajo brigadirji. Vodja brigade tovariš Petek jih je sklical za hip. Sredi 'med brigadirji stoji in jim nekaj naroča. Pet tovarišev premešča na nove položaje in jim določa naloge. Druga dva bosta začela z vrtanjem. Kratko in jedrnato je bilo naročilo. Naloge so razdeljene. In že spet zamolklo ropočejo stresalke v svojem enoličnem ritmu, kakor da udarjajo kolesa brzovlaka, ko drvi preko železnega mostu. * V prvem stebru je tovariš Železnik zastavil vrtalni sveder. Komprimiran zrak cvileče sika, dolgi dvameirski sveder pa se sunkovito zajeda in rije v premogov sloj. Z vso težo svojega telesa tišči sveder globlje in globlje. Ob vsakem novem pritisku se mu silovito krčijo mišice na rokah. Vse je pripravljeno za miniranje. Brigadirji zapuščajo široko čelo. Strelski mojster bo še opravil svoje. Čas, ko čakajo na _ strel, je obenem tudi čas kritike. Najboljši brigadirji so pohvaljeni, ostali pa obljubljajo in zagotavljajo, da bodo sedaj napeli in dali vse od sebe, kar zmorejo. Dve, tri. zamolkle detonacije v hipu stresejo ves rov. Zdi se ti, kakor da se ti je zamajal svet pod nogami... Potem spet zasedejo nove položaje in polnijo streshlke s takšno naglico, da jašek komaj in komaj sproti požira nove tone premoga. Kazalec na uri se je premaknil čez poldne. Ob 12.25 poročajo: »487 majhnih in 51 velikih vozičkov ali 438 ton imamo 1« »Še 42 ton, tovariši!« vzklikne zadovoljno nekdo. In nove tone premoga tečejo dalje po traku brez prestanka. Napetost od minute do minute narašča. Ob 13.05 so dosegli sprejeto obveznost. »Do konca,« vzpodbujajo brigadirji drug drugega. »Izkoristimo čas, da bo zmaga še večja!« Ob dveh popoldne so trboveljski rudarji postavili nov rekord in njihova brigada se je uvrstila v vrsto najboljše rudarske brigade v Jugoslaviji. Borštnarjev Jože in Češko France, ki sta od prve do zadnje minute — polnih osem ur — vzdržala na najbolj vročem odkopu pri 34° C, sta najbolj živahna. Toliko imata povedati. Vsak bi rad povedal, kolikšen delež je prispeval k tej zmagi. Toda, kaj bi govorili, nova delovna zmaga in uspehi — nov jugoslovanski rekord — govorijo dovolj prepričevalno, kakšna brigada je rudarska brigada Alojza Petka! Vsi, od prvega do zadnjega, so zadovoljni. Tudi vodja brigade tov. Petek, ki je ponosen na svoje brigadirje, se zadovoljno smeje in si otira od premogovega praha in znoja marogasti obraz, ko zapuščajo mokro »Kadunjo« in odjtajajo iz rova v svetel in sončni avgustovski dan. Ta dan je danes zanje še posebno svetel, poln ponosa je in silne zavesti, da so s to zmago, ki so jo izvojevali, pripomogli k hitrejši zmagi socializma pri nas. Njihovih delovnih zmag pa so. se veselili tudi vsi, ki so čakali brigado pred rovom in jo navdušeno sprejeli, saj je ta nova delovna zma-"a,„ zmaSa. na katero so ponosni vsi naši narodi. Rudarska brigada Alojza Petka iz Trbovelj pa je v tej veliki bitki poleg »18 ton premoga ponovno potrdila ve-iko resnico, namreč, da naše delovno ljudstvo pod vodstvom svoje Partije, resnično gradi socializem in da sta Partija in delovno ljudstvo pri nas res eno. Zato je ta zmaga tudi zmaga resnice nad lažmi in klevetamil Orožie resnice le nepremagljivo Delovni ljudje Titove Jugoslavije so se že privadili na zmerjanje Informbiro-ja, na njegove ostudne laži gledajo tako, kot pač gleda poštenjak na lažnjivca in intriganta — to se pravi s prezirom in zaničevanjem. Toda, ker je v teh lažeh in klevetah tudi strup sovražnih napadov na našo domovino, na našo Partijo in njene voditelje ter zato sovražna napadalnost na naše delovno ljudstvo, ker v teh napadih ne skrivajo svojih namenov — onemogočiti graditev socializma v naši domovini, vidijo v teh generalih Informbiroja in njihovih podrepnikov, ki so jih za Judeiževe groše najeli iz vseh demokratičnih držav, najbolj zagrizene sovražnike Titove Jugoslavije, njene Partije in njenega delovnega ljudstva — pa ne samo sovražnike Jugoslavije, temveč tudi sovražnike in izdajalce proletarske borbe vsega sveta. Naši dnevni časopisi priobčujejo vsak dan nešteto izjav naših delovnih kolektivov, naših borcev, naših žena, v katerih prihaja do izraza ves naš gnjev in prezir do prijateljev, ki so nas naskočili z nožem v hrbet, ter vsa brezmejna ljubezen do resnice, ki jo naši delovni ljudje vidijo v naši domovini, v naši Partiji. Mi vemo, da se pri nais še ne cedita med in mleko po ulicah, da se borimo še z ogromnimi težavami in da je pri nas še mnogo napak, ki jih zagreše neumni ali pa zlobni ljudje, kajti tudi takih se pri nas ne manjka, kot nikjer na svetu, vemo pa tudi, da se neusmiljeno in z vso ostrostjo borimo proti vsem takim pojavom in tudi to vemo, da pri nas vsak tak prej ali slej prejme nagrado, kakršno si je zaslužli — ali me-diajlo — ali pa prisilno delo, pa tudi kaj hujšega. Mi preganjamo in zatiramo sovražnike naše delovne skupnosti, kot to dela Sovjetska zveza v svojem merilu. Če smo zaprli nekaj takih banditov, ki po zaslugi Informbiroja uživajo naklonjenost sovjetske vlade, smo le ponosni, da je naša vlada na noto sovjetske vlade, s katero se zavzema za te zločince, med drugim takole odgovorila: »Vlada FLRJ nima namena, dia bi se prepirala z vlado ZSSR o režimu v Jugoslaviji, o pravem smotru resolucije Informbiroja in o tem, ali je ali ni jugoslovansko gospodarstvo postalo privesek gospodarstva kapitalističnih držav. Dejstva o zunanji trgovini v Jugoslaviji, o načelih, na katerih temelji, so javna in znana, prav tako pa tudi notranja stvarnost v naši državi. Vse to pa ni potrebno posebej pojasnjevati tudi ob tej priložnosti, in to tem manj, ker so vlada ZSSR in odgovorni sovjetski voditelji in sovjetska propaganda prešli preko vseh teh dejstev in jih pokazali v napačni luči, da bi mogli na kakršen koli način opravičiti pred javnim mnenjem svoje ravnanje nasproti Jugoslaviji. Vendar pa smatra vlada FLR!, da je njena dolžnost, poudariti, da je Federativna ljudska republika : Jugoslavija neodvisna In suverena država in da njeni narodi in njena-vlada nikakor nočejo dovoliti, da bi se kdor koli vmešaval v njihove notranje zadeve. In dalje, vlada FLRJ prav tako poudarja, da noben pritisk od zunaj doslej ni imel in tudi v bodoče ne bo imel nobenega vpliva na njeno notranjo politiko, kar pa zadeva zunanjo politiko Federativne ljudske republike Jugoslavije, smatra vlada FLRJ prav tako kot nujno poudariti, da vodi to politiko v skladu z neodvisnostjo in suverenostjo države, v skladu s progresivnimi načeli miru in sodelovanja med narodi in državami na temelju enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja suvere-nitete, v skladu z mednarodnimi pogodbami in obveznostmi, ki so bile in so iavni akti vlade FLRJ. Narodi in vlada FLRJ niso pripravljeni pod nobenim pogojem, da bi se na pritisk od zunaj odrekli tem načelom.« To ni le izraz ponosa naše vlade, to je izraz ponosa vseh naših narodov, vseh naših delovnih ljudi. Toda resnica o Titovi Jugoslaviji vedno bolj prodira v svet. Mi vemo, kako hočejo likvidirati borbo grških rodoljubov na zahtevo generalnega štaba Informbiroja, to se pravi voditeljev sovjetske Partije, v čigar rokah je ves aparat laži in klevet proti Titovi Jugoslaviji. Da bi sebe ohranili v luči pobudnikov grške borbe, blatijo Jugoslavijo kot eno največjih ovir grške borbe. Od neštetih oficirjev in borcev demokratične armade Grčije, ki so pribežali k nam vsled pritiska grških monarhofašistov — pa tudi zaradi nevzdržnih razmer v gibanju samem, ki je po zaslugi Informbiroja po odstranitvi Mairkosa (zakaj nam ne povedo, kaj so z njim napravili???) znatno upadlo, priobčujemo eno samo izjavo od tisočev, ki jo je podal grški borec Tome Temorski, v kateri pravi: »Oficirji so nam govorili, da je Tito spremenil politiko in da je Jugoslavija stopila na stran imperialistov, kar ni točno. Številni tovariši niso verjeli klevetam proti Jugoslaviji. Večjemu številu makedonskih oficirjev so vzeli čin, končno pa niso dovolili niti da bi govorili v makedonščini. Na več konferencah sem slišal tudi od ljudi iz vlade (ministrov), kako širijo klevete proti Jugoslaviji in govore, da je bolje iti k momar-hofašistom kot pa v Jugoslavijo. Toda, makedonsko ljudstvo je videlo, kako sprejema Jugoslavija naše ranjene sinove, hčere in majhne otroke, ki so našli rešitev v Jugoslaviji, in zato to ne more biti res. Gibal sem se po vseh odsekih, vendar nisem videl, da bi se monarho-iašisti razgovarjali z jugoslovanskimi graničarji in da bi s jugoslovanskega ozemlja napadali demokratično armado Grčije,« Laž ima kratke noge. Vsi ubežniki iz Grčije izjavljajo: »Prišli smo v Jugoslavijo, ker smo vedeli, da je to ljudska demokratična država!« Tako govore o. nas ljudje, ki niso živeli v miši državi, Ena naijlepšh resnic o stanju v naši domovini pa je izjava mladih Francozov, ki so delali skupaj z našimi mladinskimi brigadami na avtomobilski cesti »Bratstvo in enotnost«. Član francoske mladinske delovne brigade Michel Cotte je izjavil: »Sprejem, ki smo ga doživeli v Jugoslaviji, je več kot izraz prijateljstva... Vemo, da je bila naša pomoč pri gradnji avtomobilske ceste skromna in da smo za socializem naredili le malo, toda avtomobilska cesta, ki nosi ime »Bratstvo in enotnost«, je več kot samo gradbišče vaše Petletke. To je simbol bratstva in mednarodne solidarnosti vse napredne mladine na svetu,. Vsi mladinci iz francoske brigade, kakršnega koli so že prepričanja, odnašajo iz Jugoslavije mogočen vtis, da je to država, ki z veliko vnemo gradi socializem.. Bodite prepričani, da se bomo naslednje leto prav radi povrnili med vas ..,« Da to niso bile samo vljudnostne besede," je človek lahko razbral še iz pogovora z neštetimi drugimi Francozi. Vsi priznavajo, da so se pred odhodom., v Jugoslavijo nekoliko bali Sindikalni voditelji, med njimi zlasti predstavniki francoske Komunistične partije, so jih odvračali od njihovega sklepa, da gredo v Jugoslavijo in hoteli vplivati na starše, naj jih ne pustijo na pot. Strašili so jih na vse mogoče načine, da jih bodo v Jugoslaviji gotovo zaprli, da jim ne bodo vrnili potnih listov, da bodo stradali in podobno. Nekateri so se zaradi teh zastraševanj premislili in so ostali doma. »Kakšno bo presenečenje in kako jih bo grizlo/ posebno tiste, ki so nas strašili,« — je povedal Ivan Tomc, izseljenec iz Slovenije, ki je komandant francoske mladinske brigade — »ko se bomo Čili in zdravi vrnili v Francijo in ko bomo vsj vedeli povedati toliko lepega. To bo najboljši odgovor obrekovalcem, ki razširjajo laži o graditeljih socializma v Jugoslaviji!« Slavni francoski napredni književnik Jean Cassou, ki se je dlje časa mudil v Jugoslaviji, da spozna resnico o razmerah v naši domovini, je pred svojim odhodom takole izjavil: »Vzradoščen sem nad vsem, kar sem tukaj videl, nad prekrasno deželo, nad temi ljudmi, nad velikim poletom, s katerim kljub vsem težavam na vseh straneh grade. Kdo ne bi osupnil, ko srečuje povsod delovne brigade z razvitimi zastavami, mladince, moške in ženske, ki med petjem grade nova mesta, ^ proge, ceste, velike jezove — vse to je zelo vznemirljivo. Vzradoščen sem, ko vidim v tem težkem položaju soglasnost ljudstva s svojim šefom in politiko države — ta enotnost v takem obsegu me je zares osupnila? Hkrati s tem sem si ustvaril vtis zavednosti — in to posebej poudarjam — visoke zavednosti, ki se vnaša v vse, v občutek, da dobro delajo, da imajo prav. Kajti ni stvar samo v tem, da se vodi borba, da se človek samo dobro bori, temveč da se bori za resnico in pravično stvar, da so v borbi ljudje prežeti s tem globokim občutkom. Ponavljam, zlasti je značilno, da se vsi zavedajo tega, kar grade. In še nekaj. Povsod na vsakem koraku živi krasen občutek, občutek velike osvobodilne borbe, ki ste jo nedavno vodili. Občutek je živ v spominu ljudi, o njem govori vse, vaše planine, reke, sledovi bitk, še posamezni ožgani zidovi. Na te spomine sem povsod naletel in to potrjuje, da se je tu vodila herojska borba. Moja želja je — to sporočam vsem jugoslovanskim tovarišem, da bi čim več ljudi iz tujine prišlo v vašo državo: naj tu raziskujejo, naj se razgovarjajo z ljudmi, naj se seznanijo s stvarmi. Pokličite jih — ram so predvsem potrebne priče: naj dobe, naj odnesejo odtod stvarne podatke. Novinarji, književniki, politiki in vsi drugi morajo priti sem. V tej državi se odigrava drama, ki jo je treba vsaj spoznati. Vam ni treba iskati prijateljev. Dovolj je, da iščete — samo priče. Povedati jim morate samo, kaj delate, da jim vsaj pokažete, kaj se pri vas dogaja. Priče pa bodo, nadejam se, postali prijatelji, To ni vprašanje nikakršne tako imenovane propagande, nikakršnega prepričevanja, ampak samo to, da odkrijete dejstva, ljudje pa bodo po tem sami sodili, dobili jasno sliko.« In tako gre resnica nezadržno po svoji poti, To . naše edino in najbolj uspešno orožje se ne bo nikoli skrhalo — ker je nepremagljivo. Uprave za delovno silo morajo zaostrili odnos do odpuščenih delavcev Ni dovolj, da se naše organizacije borijo za nadaljnje vključevanje delovne sile, za našo socialistično industrijo, ampak je nujno, da se izboljša tudi delovna disciplina med delavstvom, ki že sodeluje v socialističnem gospodarstvu. Slaba delovna disciplina po podjetjih predstavlja prav tako neizkoriščeno delovno. rezervo, zato je naloga partijskih in sindikalnih organizacij, da s političnim prepričevanjem stalno krepijo delovno disciplino. V veliki večini je prepričevanje najboljše, saj delavec v bistvu ni slab; Za zavestno nedisciplinirane delavce, ki povzročajo neopravičene izostanke od dela, samovoljno zapuščajo delo ali zagrešijo tatvine, saboterstva ali zavestno razbijajo enotnost delovnih kolektivov, pa imamo tudi razne administrativne ukrepe, in tds za manjše prestopke izguba dodatka za nepretrgano delo, skrajšanje letnega dopusta, rezanje živilskih nakaznic zajamčene preskrbe itd. Za težje primere pa je potrebno med ostalimi ukrepi uporabljati tudi odpust iz podjetja.. Pri nujnih odpustih najbolj nediscipliniranih delavcev in uslužbencev pa se zaradi nepravilnega gledanja na politično gospodarski pomen takih odpustov dogajajo napake, ki dajo tistim, ki bi morali zaradi nediscipline občutiti potrebno ostrino ljudske oblasti, potuho — ah pa jim omogočijo oziroma olajšajo doseer njihove namene. Pri svojem dem so uprave za delovno silo veliko premalo budne. Sindikalne podružnice in uprave podjetij se stalno pritožujejo, da njihovih predlogov in utemeljitev odpustov ne upoštevajo dovolj v posameznih OLO-jih-Vzrok odpusta, ki je naveden v delavski knjižici, čestokrat enostavno prezrejo. , Da je temu res tako, navajamo P1*! mer iz OLO Kranj, ki pa ni edini. V škofjeloški predilnici so zaradi razbij®' nja enotnosti odpustili v začetku avgust® 5 delavk (gl. članek DE od 5. Vlil. t. M« katere pa je uprava za delovno silo T Kranju takoj nakazala najbližnjemu sO* sednemu podjetju in so tako ustregli nji' hovim željam z izgovorom, da je tu P°' manjkanje delovne sile. Ne pomislijo P1, pri tem niti uprave za delovno silo niti uprave podjetij, da se pomanjkanje delovne sile ne bo rešilo s sprejemanjem nediscipliniranih delavcev, ne da bi ti občutili kazni, temveč s skupnim uvajanjem delovne discipline. Pošteno 1° disciplinirano delavstvo obsoja takšno neodgovorno delo posameznikov in jih bo začelo javno razkrinkavati ter zahtevati) da bodo tudi oni disciplinirani Z. C. Rešitev stanovanjskega vprašanja je važen pogoj za uspešno vključevanje delovne sile Pomanjkanje gradbenega delavstva je tudi v Tržiču zelo pereče, saj je večji del te delovne sile zaposlene pri večjih delih in pri gradnji novih tovarn Da bi bilo vključevanje nove delovne sile čim bolj uspešno, se je uprava bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču odločila, da čimprej postavi in pripravi stanovanja za svoje delavke ter prične z delom za zgraditev novih stanovanjskih zgradb. Zaradi pomanjkanja gradbenih delavcev je sindikalna podružnica skupno z mladinsko organizacijo v tovarni organizirala po vseh oddelkih in delovnih mestih prostovoljne delovne čete", ki dnevno delajo na pripravah za zgraditev teh stanovanjskih zgradb. Delo uspešno napreduje, tako da bodo že v septembru v popolnoma nove barake lahko namestili 30 delavk. Drugo večje delo pa se vrši na preurejanju »Dekliškega doma«, ki bo sprejel 120 stanovalk. Samo z dogradit- vijo teh dveh zgradb bo v mestu izpraznjenih več enosobnih stanovanj, katere bodo lahko dobili tisti, ki danes stanujejo še v zelo slabih in nezdravih prostorih' P._ Poziv za prijav® terjatev d® italijanskih optantov in podjetij na ozemlju, priključenem po mirovni pogodbi z Italijo k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji Pozivajo se vse fizične in pravne osebe na ozemlju, priključenem k FLRJ po mirovni pogodbi z Italijo, da v roku 20 dni po objavi tega poziva v Ur. 1. LRS prijavijo svoje terjatve, nastale na kakršnih koli pravnih naslovih do fizičnih ali pravnih oseb, ki so optirale ali se odselile v Italijo. Terjatve fizičnih oseb lahko prijavijo tudi njihovi zakoniti nasledniki, terjatve pravnih oseb — razen onih, ki so prenesle svoj sedež v Italijo — pa tista podjetja oziroma ustanove, ki likvidirajo ali ki so prevzela prejšnje firme oziroma podjetja. V prijavi mora biti navedeno: 1. Ime in priimek oziroma naziv in točen naslov jugoslovanskega upnika iz priključenega ozemlja. 2. Ime in priimek oziroma naziv in prejšnji naslov na priključenem ozemlju italijanskega dolžnika-optanta oziroma podjetja, ki je svoj sedež preneslo v Italijo. 3. Znesek terjatve in v kakšni valuti. 4. Pravni naslov terjatve točno oznako vrste terjatve (tekoči račun, vloga s številko vložne knjižice, posojilo, neplačane terjatve iz delovnega razmerja, poleg vrednostnih papirjev z nazivom teh papirjev, datumom emisije, serijo in številko; kot tudi številom kosov ali terjatev na kakršnem koli drugem pravnem temelju). 5. Eventualna podrobnejša pojasnila. 6. line in priimek oziroma naziv in točen naslov prijavitelja terjatve. Prijave se morajo vložiti čimprej, a najkasneje v odrejenem rokp 20 dni. pri najbližjem Poverjeništvu za finan ce Okrajnega Oziroma Mestnega ljudskega odbora na priključenem ozemlju Opustitev prijave gornjih terjatev ima lahko za posledico izgubo tozadevnih pravic in predstavlja devizni prekršek po določbah deviznega zakona. — Iz pisarne generalnega sekretariata vlade LRS. * Vse delavce in nameščence, kjer koli prebivajo in imajo kf^šne takšne v gornjem razpisu navedene terjatve, pozivamo, da te svoje terjatve v predpisanem roku v smislu gornjega poziva prijavijo. Obvestilo Na podlagi sklepa CO ZSJ o formiranju oblastnih odborov ZSJ je začasni oblastni odbor ZSJ za ljubljansko oblast na svoji seji dne 31. avgusta sprejel sledeči sklep: I. Ustanovna konferenca oblastnega odbora ZSJ za ljubljansko oblast se sklicuje za dne 30. oktobra t. 1. v "Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika začasnega odbora ZSJ za ljubljansko oblast; 2. referat o bodočih nalogah; 3. volitve oblastnega odbora; 4. sklepi. II. Delegati za oblastno konferenco se volijo na krajevnih konferencah, in sicer: 1. na vsakih 370 članov sindikatov se voli 1 delegat; 2. -volitve delegatov so tajne. III. Sindikalne podružnice volijo delegate za krajevno konferenco po. 'j sTMece:/1. KUučii: > 1, podružnice z. do 500 člani — na 20 članov 1 delegat; 2. podružnice z od 500 —2000 članov — na 30 članov 1 delegat; 3. podružnice z nad 2000 člani na 50 članov 1 delegat. IV. Volitve delegatov za krajevno konferenco- se vršijo od 10. IX. do 10. X. t. L, volitve delegatov za oblastno konferenco pa od 20. IX. do 15. X t. I. V. Okrajni in krajevni sveti prijavijo izvoljene delegate oblastnemu odboru ZSJ najpozneje 5 dni po izvolitvi oziroma najpozneje do 20. X. t. I. VI. Vso organizacijo za volitve vodijo okrajni in krajevni sveti. VII. Začasni oblastni odbor ZSJ daje vsa navodila za izvršitev tega sklepa. Začasni oblastni odbor SZJ za ljubljansko oblast. TOMO BREJC: 0 dela sindikatov na polju socialnega zavarovanja in zdravstvene zaščite delavcev in namešcencfev (Nadaljevanje in konec) V naših podružnicah in ustanovah še vedno najdemo nekatere, ki zlorabljajo naše socialno zavarovanje, bodisi da po nepotrebnem obremenjujejo ambulante in zdravnike, ki nam jih tako zelo primanjkuje, bodisi da na spekulativen način izposlujejo bolniške dopuste, ko s simuliranjem pritiskajo na zdravnike, da bi jim odobrili ali podaljšali bolniške dopuste Itd. To delajo ti posamezniki samo zapadi tega, da bi se izognili delu in neupravičeno prejemali plačo ali hran arino. Ti pojavi so posledica starega, še neiz-koreninjenega odnosa do socialnega zavarovanja. Nezavedni posamezniki in sini til anti si ne upajo odkrito upreti mišljenju ogromne večine zavednih delavcev in nameščencev, ampak zahrbtno kršijo delovno disciplino in iščejo formalno opravičilo v »bolniških dopustih«. V današnjih pogojih pa ti ljudje povzročajo trojno škodo. Prvič, z izostajanjem od dela zavirajo pravočasno izpolnitev velikih nalog, ki so postavljene v petletnem planu. S samim tem pa tudi zavirajo, da bi se ustvarili pogoji za boljše in lepše življenje vseh delovnih ljudi in nameščencev. Drugič, skušajo s svojim zajedalskim načinom živeti na račun skupnosti, ne da bi prispevali svoj delež, ko se izmikajo delu,, rušijo delovno disciplino in otežujejo - pogoje ogromnemu številu zavestnih delavcev in nameščencev, ki vestno delajo in morajo prav zaradi tega nepotrebnega izostajanja čestokrat vlagati izredne napore, da bi izpolnili plan. S tem neposredno škodujejo delovnim ljudem, ki ostajajo pri delu v podjetju ali ustanovi. In tretjič, s simuliranjem končno škodujejo tudi dejansko obolelim svojim tovarišem in vsem, katerim je zdravstvena pomoč res potrebna, ko na ta način obremenjujejo zdravnike in ambulante, da stvarno oboleli delavci in nameščenci teže pridejo do zdravniške pomoči. S tem, ko neupravičeno izkoriščajo materialne pravice iz socialnega zavaro- vanja, ti ljudje tudi podražujejo naše socialno zavarovanje in ovirajo, da bi se še bolj razširile tiste oblike zaščite, ki naj" bi koristile ostalim zavarovancem (ustanavljanje in pomoč dijetnim kuhinjam, graditev okrevališč itd.). Takšni neodgovorni posamezniki škodujejo torej interesom vseh ostalih članov socialnega zavarovanja, delavskemu razredu kot celoti in sploh naši ljudski državi. Zaradi tega moramo v interesu naših delavcev in nameščencev in v interesu graditve socializma pri svojem bodočem delu okrepiti borbo proti delomržnežem m zaostriti naš odnos proti vsem, ki zlorabljajo socialno zavarovanje. Delo naših komisij za socialno zavarovanje in zdravstveno zaščito, oziroma naših osnovnih organizacij — podružnic, ima v tem pogledu še poseben pomen. Povedati je treba še nekaj tudi o tovariški pomoči, katero organizirajo podružnice z ozirom na to, da je ta v najtesnejši zvezi z vprašanji, o katerih govorimo. Na terenu se namreč postavlja vprašanje, ali je to tovariška pomoč, ali kontrola bolnika. ' Sindikalna organizacija že po svojih osnovnih nalogah skrbi in mora skrbeti za človeka, da bi do bolezni sploh ne prišlo; . če pa je kdo že obolel, pa, da se dotičnemu zagotovi pravilno zdravljenje in čim hitrejše ozdravljenje. Obisk bolnika ima namen, da se bolniku pomaga, da bi čimprej ozdravel, da se ga seznami, s čim in na kakšen način bo prišel do zdravniške pomoči, da se ugotovi, če bolniku zadostuje hišna oskrba in kaj bi bilo treba storiti, da se mu pomaga glede nabave hrane, zdravil in ostalega, posebno še, če gre za primere obolelih samcev. Obisk izkoristimo tudi za tovariške nasvete bolniku, kako naj se pridržuje zdravniških navodil, da bi čimprej ozdravel. Pri obisku lahko vidimo, če je bolniku potrebna tudi materialna pomoč iz sredstev, katere ima na razpolago podružnica, če je treba posredovati, da bi se bolnik spravil v bolnico, da se kontrolira, kako mu je zagotovljena prehrana v bolnici, kakšen je postopek do bolnikov itd. Takšen obisk bolnika je dejansko tovariška pomoč, ki mu jo daje njegova sindikalna organizacija. Ako pa komisija za socialno zavarovanje in zdravstveno zaščito, ko obišče bolnika, odkrije, da je dotični izostal od dela zaradi namišljene bolezni, je komisija dolžna preprečiti takšne poskuse tudi vsem drugim, ki bi se radi na račun skupnosti odtegovali delu. Zato ima in mora imeti 5bisk tudi značaj kontrole proti vsem, ki zlorabljajo pravice iz socialnega zavarovanja. Največjega pomena pa je pravilno sodelovanje z zdravniki, posebno pa z zdravniki, ki delajo v obratni ambulanti Tudi v tem pogledu je bilo doslej veliko napak. Toda od dobrega sodelovanja komisije za socialno zavarovanje in zdravstveno zaščito z zdravniki, je marsikdaj odvisno pravilno in uspešno delo zdravnikov. Komisije v podjetjih in ustanovah, ki poznajo svoje ljudi, naj opozorijo zdravnike na tiste, ki večkrat brez stvarne potrebe iščejo zdravniško pomoč, da zdravnike na ta način podprejo v borbi proti simulantom, ki se proti zdravnikom večkrat obnašajo surovo in nasilno. Takšne skrajno neodgovorne posameznike pa naj obsodi tudi ves kolektiv. Občutit: morajo, da pri sindikatu ne bodo našli nobene podpore, ampak samo ostro obsodbo in preziranje. Delavcem, ki se posebno izkažejo pri delu, morajo komisije posvetiti posebno pozornost tudi v primeru bolezni, ko naj opozorijo zdravnike, da jih kar najbolj skrbno pregledajo, da posebno pazijo na nje in store vse, da dobijo oskrbo in zdravila ter izdatno zdravniško pomoč. Tako zdravniško skrb kakor tudi zdravljenje je treba zdiferencirati po načelu: vse najboljše za najbolj predane borce socialistične graditve. Komisije pa morajo načrtno spremljati tudi delo zdravnikov in jih kritizirati, če so preveč popustljivi do sumljivih bolnikov ali če imajo nepravilne odnose do upravičenih zahtev zavarovancev. Ob nepravilnem delu morajo občutiti nezadovoljstvo in kritiko sindikatov in delovnih množic, za marljivo in vestno izvrševanje zdravniških dolžnosti pa morajo biti sindikati prvi, ki jih bodo pohvalili, poskrbeli za pravilno nagraditev in se še posebno pozanimali za njihova stanovanja in preskrbo. Za izpolnitev nalog sindikatov na polju zdravstvene službe je nujno, da se sindikalna vodstva tako usposobijo, da lahko zajamejo vse probleme s področja socialnega zavarovanja in zdravstvene zaščite. Predvsem pa je treba, da se sedanji oddelki za socialno zavarovanje in zdravstveno zaščito tako v Central' nem odboru kakor tudi pri naših glavna-odborih izpopolnijo z odgovarjajoči^ številom sposobnih kadrov. Prav tako r potrebno, da «e naše centralne upra'/ in:republiški odbori bolj zanimajo, kak-se izvajajo vsi tisti ukrepi, s pomoči5 katerih naj bi se izboljšala zaščita zdrav’ ja v podjetjih in ustanovah. Poleg tej’ je treba, da tudi krajevni sveti ustao6' vijo v največjih mestih oddelke za cialno zavarovanje 'in zdravstveno zaŠ*1' to, kajti izkušnje nas učijo, da v mest"’' kjer je gosta naseljenost delavcev in na široko razpredene mreže zdravstven1: ustanov, samo sedanja komisija pri m®s, n ih svetih na zadošča V vseh večjih P5; družnicah, posebno pa v kolektivih, -j imajo obratno ambulanto, bi se mov, sektor letnega odmora oddvojiti od s®', tor ja socialnega zavarovanja in zdrav stvene zaščite, k er je to ena izmed & ganizaerjskih potreb, katero moramo L vršiti zaradi močnejše aktivizacije na* podružnic na tem polju. fiišliefli1 Najvažnejše pa je, da se v mi! naših sindikalnih funkcionarjev sprem1 odnos do socialnega zavarovanja zdravstvene zaščite. Povečane plati^J sil® naloge in pomanjkanje delovne naši državi nujno zahtevajo tudi od o® ^ sindikatov, da neprestano iščejo novm novih načinov, kako bi se povečale ud , ne in ustvarjalne sile delavcev in nam ščencev v borbi za plan. Zaradi ”5*, mora biti tudi borba za pravilno P06 p vanje službe socialnega zavarovanja ^ zdravstvene zaščite sestavni del B. j, borbe za plan. Ko se borimo za 'zP°iati tev teh nalog, morajo sindikati P?*?8flj« ljudski oblasti pri nadaljnjem ^viK® življenjske ravni naših delovnih lju-ai. * jj še hitrejši graditvi socializma v .„{: državi, s tem istočasno pa tudi pri nadaljnji krepitvi moči in ugleda še domovine, Federativne ljudske r®P like Jugoslavije. Zmago hrastmških rudarjev ngy POMEMBEN USPEH B01A0E PROIZVODNJE V Hrastniku so se dogovorili s a tek-Kovanje v nedeljo, 21. avgusta, ko je pa slovesna proglasitev 18 udarnikov. o slavnostnem sporedu se rudarji niso Kakor običajno razšli, temveč se je raz-l'da diskusija, kakršne ne pomnijo že fSe,ce-l casa:., Alija Sirotanovič sem, Dže-nal Ramovič tja,. ločili so se šele zve-er, ko je bil sklep še pretresen z vseh tram m sprejet z velikim navdušenjem. »Tekmovali bomo tudi v Hrastniku in presegli vse dosedanje najboljše uspehe v rudnikih Jugoslavije.. naslednjo nedeljo, 28. avgusta, sta njuVlCe.Va in Kmetova brigada po ??n'ih temeljitih pripravah začeli uresničevati ta sklep. * Pot do delovišča v obratu Hrastnik, ki je za človeka, nevajenega rudnikov dolga 'l naporna, podobna s križišči in zavoji nerazumljivemu labirintu, so člani Mar-w>»iceee brigade v nedeljo zjutraj pre-:°ddi hitreje kot ostale dni. Ne le znane ~fPehe v rudnikih Kakanja, Breze in dru-?°®> v kolikor bi jim dovoljevale težje delovne prilike v rudniku Hrastniku, eKve6 tudi svoje tovariše. Kmetovo bri-ki se je tega dne zarila v črno 9aslv0 na obratu Ojstro, so hoteli pre-in dvignili iz globin zemlje Um hiteti i>eč Premoga. • Markovič France, trikratni udarnik, 'J.® °b prihodu na delovišče po svoji stari •^vadi z odločno kretnjo pritrdil v opaž za žvečenje — in to je bila to ne-oh-isko dopoldne še edina stvar, podobna ^čajnemu začetku dela. v Potem se je začelo listo nenavadno, J, nam lahko pojasni velik uspeh hrastah rudarjev. brigada se je razdelila na štiri odko- na dveh sta Blagotinšek Izidor in Ajbucelj Maks rušila sklade premoga v lsnji izsipni jašek, ostali brigadirji pa O fin rtrii rtih /Joinh 7«„ I, ... na drugih dveh odkopih polnili vo-'c.ek za vozičkom — z neverjetno na-yitco in brez oddiha, kot bi bile velike “(tarske lopate slamnate biljke, a premog lahek puh. Le po potnih kapljah sPJr šestkratni Kolšek Anton, štiri-lp®"u, Starina Jože, dvakratna Kranjc jEopoid in Trstenjak Ignac, enkratni ^°Dllh Jože in desetkratni udarnik, 0t‘ja brigade Kmet Martin. Kljub vse-, u pa niso delali le navadni ljudje. Detli., so 9raditelji socializma, ki so pre-eklo nedeljo še enkrat dokazali vsemu ^tu, da ni meji ustvarjalni sili delov-ga človeka, ki si preko vseh težav, za- prek, klevet in laži utira pot v socializem. Sedem do pasu golih, s premogovi.,i prahom in znojem pokritih rudarjev se je stisnilo v ozek rov pred svojim deloviščem z dvema odkopoma in z napetostjo pričakovalo, kako bodo eksplodirale mine. Že dvakrat so imeli na Ojstrem pri razstreljevanju to dopoldne smolo. Prvič niso eksplodirale tri mine in morali so jih poiskati in odstraniti, da bi ne bilo nesreče, drugič pa se jim je pri streljanju porušil opaž. Oboje jih je zadržalo pri delu. Napeti obrazi so se hipoma razjasnili. Na odkopu je nekajkrat , zamolklo zabobnelo. »Vse je v redu, na delo fantje, prvi moramo biti.. Vozički so zaropotali po tirih in spet so lopate, kot bi jih ne dvigale človeške roke, začele z neprekosljivim kroženjem. S premogom do vrha napolnjene so zletele kot blisk, v voziček, prasne so se zarile v črni diamant. Kupi premoga so izginjali v vozičke brez vsakega zastoja. Kmetova brigada si je namreč še boljše kot Markovičeva organizirala svoje delo. Dočim so v obratu Hrastnik brigadirji naložili voziček in nato počakali, da so ga vozniki izpraznili v izsipni jašek in pripeljali praznega nazaj, so v Kmetovi brigadi že prej uredili tire tako, da so lahko vozniki polne takoj zamenjali za prasne vozičke ter se ročaji lopat v rokah udarnikov niso ohladili niti za hip. Prvo uro 48, drugo 36, tretjo 34 vozičkov, desetkratni udarnik Knez, ki je bil tega dne poslan z obrata Hrastnik na Ojstro k brigadi kot inšpektor, je pri izsipnem jašku komaj sproti zapisoval vozičke. Okna na odkopu so se vidno širila in brigadir Kmet je s širokimi zamahi prisekaval in postavljal lesene opornike. »Tega zamudnega in odgovornega dela v rudnikih, kjer dela Sirotanovič, ne poznajo, pri nas pa so tesarska dela, prav tako kot kopanje, vrtanje in nalaganje premoga, delo brigade,. je dejal ves zasopel. Ostali niso imeli niti toliko časa, da bi mu odgovorili, da bodo kljub temu presegli Sirotanovičev rekord. Samo delo in odločni obrazi so govorili o tem. »Pol dveh je ura,, je zaklical brigadir. Inšpektor Knez je zapisal 248 vozičkov. 255 jih mora biti, si kličejo rudarji. Ob dveh so jih imeli 266 — 212 ton, 30.3 tone na moža! Kljub težkim delovnim pogojem v rudniku Hrastnik so dosegli tako pomembne uspehe Tudi Markovičeva brigada ni mnogo zaostajala, 223 vozičkov je nakopala, vsak brigadir 23.4 tone premoga. Ponosno se Kmetova brigada odpravlja iz rova. Tik pred izhodom je prišlo nekomu na um: »Zaprezimo rudniški vlak, pa se peljimo na svetlo, danes, ko je takšen dan!. Ideja je skoraj užgala, pa se eden njih že pravi čas oglasi: »Nikar neumnosti, fantje, sedaj ko je zmaga za nami. ,Sosedje’ bodo raztrobili v svet, da smo morali v rudniku delati do zadnjih moči in sedaj nas onemogle peljejo iz rova: Rov je odmeval od smeha, svetlo sonce pa je pozdravilo hip nato rudarje-zmagovalce, ki so za Tita in socializem dosegli novo, veliko zmago. Tudi zagorske brigade so tekmovale in dosegle najvecio storilnost 39*3 tone premoga na moža *a ?ečTo°StorilnUostekmOVaf'fr rotanoviča • po Tzčledu 4llje SL klničila ? Sv Je v nedeljo zvečer pri-Zagorin /Udl D™ovškova brigada v Vn-L* ’ kl je v obratu Podstrana pod Jv tvv°m Skratnega udarnika Franca čein°Vi. a začela po sistemu širokega Za a i0rbo z ostalimi tekmovalci v avskern rudarskem bazenu. ttOv~^n0-VŠkova brigada, ki šteje 8 člani i ’5 }o sestavljajo: šestkratni udar-brane, petkratni udarniki denr *vani Dobčnik Alojz in Mia-čar f "nton’ trikratna udarnika Kon-Uc].a. v.an in Grabnar Ivan ter enkratni var)-nik Vrzin Ivan, so v tem tekmo-Ci0jU nakopali skupaj 247,4 tone pre-eBe”a’ kar predstavlja storilnost na le „5, jnoža 30,9 ton. Naporna borba s 4, i ekala na 16 metrov širokem čelu * °kni, odvo'iub temu> da je imela brigada z doSez?m precejšnje težave, je vendar v ruj a.. rekordno storilnost, ne samo tudi Qniku Zagorje ampak je potolkla Titrinf1-6 .rde Sirotanoviča, Skobiča, fn0v-Vievroa in Traka, le rekordov Ra-Trbn^S Riste Mijatoviča in Petka iz yVe].T ni dosegla. «eg]a ?Vezi s to zmago, ki jo je do-brn0x,vlrnovškova brigada, je tovariš 6atPdPravili bomo vse dosedanje na--n izkoristili vse izkušnje .Ni naš ni namen postavljati rekorde, tem- več razviti nov sistem dela v širino, da bi se nam priključile vse brigade. S. tem bo dosežen tudi v našem rudniku namen tekmovanja, da se dvigne celotna proizvodnost naših rudnikov, da bodo dobile naše tovarne in železnice dovolj goriva in da prekrižamo Informbirojn podle račune.« Te besede so vzpodbudile še ostale brigade v Zagorju, ki že od nedelje zvečer stalno tekmujejo- Že v torek je šla Drnovškova brigada ponovno na tekmovanje, za njo pa je začela tekmovati tudi 6članska brigada Jožeta Čretnika, ki je nakopala in naložila 203 tone ali 33,83 ton na moža in tako prekosila delovni učinek Drnovškove brigade. V sredo zjutraj pa je tekmoval že tudi del brigade štev. 143, in sicer rudarji pod vodstvom Feliksa Štancarja v Kotredežu na polju E. Dosegli so izredni uspeh, saj so nakopali 118 ton ali 39,3 tone na rudarja ter se tako približali rekorda Riste Mijatoviča. Val tekmovanj zajema čedalje večje število zagorskih brigad. V sredo popoldne sta v zagorskem premogovniku v obratu Slačniku začela tekmovati še dva člana brigade Franca Pirša. Med seboj so tekmovali tudi učenci rudarske šole. V nedeljo pa bo v Zagorju tekmovalo že kar 8 brigad, ki bodo skupno štele 32 do 40 mož, ki se. bodo razporedili na deloviščih v Kisovcu, Kotredežu in Podstrani. VELENJSKA BRIGADA RUDARJEV V BORBI ZA PLAN Jlv, ,R julija 1949 je uprava rud' ,‘kaiT,1®111^ v Velenju skupno s sin-5? .,9. Podružnico in rudniško celico kat6.. lca'a sestanek treh številk, v i6stank!° .°ajkoljši rudarji. Cilj tega ?re;.. a -Te olj ustanovitev brigad, ki \ današnji graditvi socializma, vlog0 za dosego plana, tako važno sPreje];arj’ s,9 z velikim navdušenjem Sani:Zjr pTedlog ter takoj začeli z or-Sj brigade. Ža brigadirja % Že čn1/ itov-. Rotovnika Karla, ki Jjfvih kZ * v Jami ter je tudi eden [a»ih če?n,aCpV • n j šir°kih mehanizi šwiurlgad? sestavljajo 3 od- - 86 trdflS°eS^k!V\oXrprMlkopu prekosili vse ostale številke. Pripravljeni so celo, ko bodo dani vsi pogoji, da prekosijo našega najboljšega rudarja Alijo Sirotanoviča. Obvezali so se, da bodo iz svoje srede izločili vsakega, ki bi kršil delovno disciplino ter tako zmanjševal delovni učinek. Vsaka tretjina bo puščala naslednji premog na delovišču, da se bo izvoz lahko takoj začel- S i. avgustom je začela brigada z delom. _ Nepopisen je bil delovni polet teh najboljših borcev za socializem in presegli so normo za 4%. Rudniku v Velenju pa pomagajo pri izpolnjevanju plana tudi frontne brigade. Preteklo nedeljo se je udeležilo dela v rudniku 54 frontovcev. dočim se jih je 21- avgusta 83. Fronte brigade organizira OS Šoštanj sporazumno s OK KPS Šoštanj. -h- Doina izdelujemo že mnogo zdravil-specialitet, ki so bile še do nedavna izključni monopol inozemskih tvrdk Morda ste gledali film »Gospa posodil si je premog ter začel v tm- še zdravilne preparate, za kar potre-Curie«? V njem je skušal ameriški proviziranem kotliču pripravljati eno buje letno do 100 vagonov zeiisc. ro-režiser prikazati gledalcu življenje najbolj strupenih snovi — cianovo- leg tega predeluje tovarna glavne do poljske znanstvenice in njenega mo- dik, Ta poizkus je bil zelo tvegan, ne mače kovine kakor na primer živo ža ter njune težave pri enem izmed le zato, ker je preparat izredno siru- srebro, železo in bismut v_ farmacevt-velikih odkritij v zgodovini člove- pen, zelo hlapljiv in vre že pri 24 ske kemikalije ter proizvaja eter. JNa-štva — radiju. Čeprav je bil film v stop. C, za kar pa niso imeli nikakrš- ša država je zelo bogata na zdravil-splošnem zelo amerikanski, vendar je nih hladilnih naprav, niti plinskih nih zeliščih, izmed katerih so nekatera povprečnemu gledalcu vsaj površno mask — temveč tudi zato. ker nihče dragocena surovina za izdelavo raz-nakazal, koliko izredne požrtvovalno- izmed sodelujočih ni ime] nikakršnih nih zdravil - specialitet, ki so zelo iskana tudi ia svetovnem trgu. ^Gojitev in nabiranje zdravilnih zelišč pri nas doslej še ni bilo dobro izvedeno-Tudi lanska pionirska akcija, ki je bila zvezana z velikim] stroški, ni dala posebno dobrih rezultatov. Posamezne vrste zelišč niso bile sortno odbrane, ker pionirji večinoma niso dobro poznali posameznih zelišč. Nuj" no bi bilo, da se v bodoče smotrno organizira gojitev teh zelišč na naših državnih posestvih, kar bi zelo olajšalo tudi delo naše farmacevtske proizvodnje ter povečalo število in kvaliteto teh izdelkov na našem trgu-Danes izdeluje tovarna Lek nad 200 različnih zdravilnih preparatov, med katerimi je tudi mnogo zdravil specialitet, ki so bile še do nedavna izključni monopol renomiranih inozemskih tvrdk. Pri izdelav] nekaterih preparatov so bile tehnične ovire tako velike, da je bilo potrebno v mnogih primerih najt] popolnoma nov način izdelovanja. Tako na primer izdeluje danes kr V oddelku za izdelovanje tablet v tovarni »Lek«, Ljubljana nos-ti in močne volje je treba, če ho- izkušenj v tem poslu- Zato ni čudno, ^ češ služiti znanosti in doseči uspehe, da je^ prišlo do eksplozije, ki pa je varila"Lebefladin 'po^vzorcu^vodti-Če danes gledaš v lekarni različne k sreči nastala takrat, ko_ ni bilo ni- nijj švicarskih preparatov iz domače stekleničke in zavojčke s skromno kogar v bližini. Ta nesreča pa male- rjroge jn prav tak0 ;z domače droge etiketo domače tovarne Lek, najbrž fa kolektiva ni oplašila, v najkraj- seca]in jn secalin injekcije. Ta domači ne pomisliš, koliko poizkusov, preču- sem času je bito bolnicam ctobavlje- preparat je za 20 do 30% bolj čist od tih noči in energije je bilo potrebno, nih nad 700 kg cianovodika, ki je bil amerikanskega izdelka in popolnoma da je bil ustvarjen en sam izmed teh napolnjen kar v steklenicah za pivo, enakovreden švicarskim specialitetam, preparatov, ki bodo povrnili zdravje ki so bile najhitreje pri rokI; V ljubljanskem obratu tovarne Lek m delovno sposobnost tisočem delov- Istočasno je mali obrat začel tudi deluje danes oddelek za izdelovanje nih ljudi. Kajti tovarna Lek je bila s predelavo domačih drog, kolikor jih tablet ki mu je priključen oddelek ustvarjena takorekoc iz me. je bilo možno zbrati m terenu od- Za s{rupene tablete, oddelek za injek- Pred vojno fe bilo naše zdravil- nosno odkupiti iz skladisc- Izdelan so d- oddelek za sirupe, oddelek za stvo v rokah tujih tvrdk, ki so izva- vrsto nujno potrebnih tinktur, ekstrak- zavfjanje tablet, oddelek za tinkture Žale naše kemikalije ter jih nato z toj :n koncentratov, med katerimi je jn oddelek za izdelavo kapsul, neznatno predelavo, opremljene s bil najbolj iskan atropmski. Aa to 0, . .... . nr -7 .T1 • _ p. Naprave za kuhanje etra. s katerimi obrat* tovarne Lek 2»9 delavcev m je obrat razpolagal še izpred vojne, nameščencev. Kljub ogromnemu dvr so bile zelo primitivne ter tudi skraj- "u proizvodnje in razmeroma velike-no izrabljene. mu st.evllu delavstva, ki pa se ne od- govarja potrebam, se je število teh- ZAVEDEN DELOVNI KOLEKTIV PA ničnega TOdstva le minimalno pove-JE PREMAGAL VSE TEŽAVE ?nf' šgf^m ^^odff obrSa^v Toda eter so nujno potrebovale Mengšu, tov. Leban, obratovodja ijub-bolnice za narkozo, prav tako nujno Ijanskega obrata in inž- Repič, di-pa je bil potreben tudi za farmacevt rektor tovarne Lek, ki delujejo v to- ske namene. Samo na to je mislil varni že od njene ustanovitve in ki mali, pogumni kolektiv, ko je z naj- so poleg prizadevanj vsega kolektiva večjim poletom obnovil in izpopolnil s svojim vestnim in res požrtvoval" obrati Koti ovni mojster je s tremi va- nim delom mnogo pripomogli, da je jenci v delavnici, ki meri komaj podjetje doseglo tako lepe uspehe. 8 kvadratnih metrov in razpolaga ie Vsj sedaj zaposleni delavci so se z najbolj enostavnim ročnim orod- šele v tovarni Lek polagoma priučili jem, na novo izdelal vso aparaturo, posebnostim dela v farmacevtski pro-ki jo obrat še danes uporablja. izvodnji. Iz njihovih vrst so izšli tudi Tudi ostali obrati so se morali bo- vsi preddelavci in vodje oddelkov, riti s podobnimi težavami. Bivši far- V vseh oddelkih delajo po normi macevtski laboratorij Kolarž v Ljub- in vsak oddelek se ponaša z udaini- Ijani je prevzel tov. Bruno Leban- Ta cami in pohvaljenimi- V zavijalnem obrat je bil določen za središče far- oddelku dela Gantar Dragica, ki je macevtske proizvodnje. V glavnem je bila prvič proglašena za udarnico že C1 v . obsegal tri prostore, ki so bili pre- leta 1945. Pr j pripravljanju svinčene clepa delavka Tomse Manci visoko urejeni v oddelek s stroji, oddelek za tabletne mase, ki je zelo naporno delo, presega norme zavijanje zdravil ter oddelek za am- se zelo odlikuje Leskovec Anica in puliranje in poln en je sirupa. tablet ar Lazar Ivan. Za njima ne za- sti, da se tudi na tem področju čim Proizvodnja je stalno naraščala, ostajajo mnogo Skvarčeva, Peničev« bolj osamosvojimo- Po navodilih ge klanske na oge so zahtevale vsak dan m Piševa, sarlah Ljudmila, ki je za- neralne direkcije Gumpro, k] fe delo ^eje količine, nove preparate in ved' poslena pn zapiranju ampul se vest- vala v osvobojenem Beogradu, so blie no večjo pazljivost pri delu. Zmoglji- no bor, za cim manjši skar , Adler- že na osvobojenem ozemlju izvršene vost, sus,.lnl,ce tablet je postala pre- Jeva pa se odlično izkaze pn vsakem priprave, po katerih so bili v maju 111 ker “« Prostora za po- delu - povsod takoj presega normo- 1945 v Sloveniji vsi obstoječi mali 1* e£l + susllnice-..Je bilo treba K najboljšim delavkam spadajo obrati in laboratoriji združeni v skup- I - ° ™as,°xsušlti zunaj, na tud, Skumovec Mara, Tomse^ Manci, no. podjetje farmacevtske proizvod- 6£n=u’ .ce f bll s ucajno sončen dan. Rozman Krista m Zajc Helena, gojen-nje. ki naj hi ustrezalo potrebam T^ko, je>maj,u tudi malo dvorišče ke Zavoda za slepe, k, so ze od fe-in pogojem, ki jih ima Slovenija za postal° Jden glavnih delovnih prosto- bruarja zaposlene v tovarni Lek. to industrijo. r°v m edini prostor ekspedifa vsega tvljub slepoti stalno presegajo normo • ‘ centralnega skladišča- Kljub temu pa ter je vodstvo z njimi izredno zado- ZAČETEK JE BIL ZELO TEŽEK plovni kolektiv ni izgubil dobre vo- voljno. Mara in Manci sta zaposleni Ije m poleta. Kljub težkim pogojem v zavijamici, Helena in Krista pa pri Zavod za nabavo, razdeljevanje in je stalno uvajal v delo nove kadre in otiranju in rezanju ampul- proizvodnjo zdravil, ki je bil usta- v posameznih oddelkih nove prepa- Tudi obrat v Mengšu ima dva npvljen pri ministrstvu za ljudsko rate, izmed katerih je za mnoge mo- udarnika, to sta tov. Grlica v oddelku zdravje LRS je vključil v svojo upra- ral tov. Leban sam šele pripraviti po- za izdelovanje etra in kurjač Čuk. vo alkaloidu! oddelek Kemične tovar- stopke, način dela in primerno apa- Kot najboljša pa je anorganska gru-ne v Hrastniku, farmacevtski la-bora- raturo- pa Dalmatinca čariča, ki vključuje torij Kolarž v Ljubljani in obrat o- pQ uvidevnosti ljudske oblasti je poleg čariča še tov. Ženico, Kosa in valnico »Salus« v Mengšu ki je bila bila 1. 1947 farmacevtska proizvodnja Gabrilo- zgrajena za fabri-kacijo eksploziv m [Z bivšega Kolarževega laboratorija v V mnogih izdelkih je tovarna že etra. 'se te obratovalnice pa so bile Ljubljani preseljena v nekdanjo to- dosegla petletni plan, kjer ga pa še -i1?3' - e,in Pr™1t,lvn®' Judi stroj, varno keksov v šiški, k] je bila za to niso dosegli, je temu v glavnem kri-so-bili primitivni ter izrabljeni, tovar- primerno preurejena. Tudi obrat v va neizpolnitev reparacij iz i nožem ■ na »salus« pa je bila prazna in de- Mengšu ima že dograjene nove pro- stva. Toda kljub temu ga bodo tudi mohrana, ker so stroje deloma oa- store, ki pa deloma še niso oprem- tu dosegli — ker tako hočejo. t0 upprabljaH mied 'jeni. Klevete Informbiroja? Nad 100% o upacijo, ostalo so pa raznesi, do Glavna naloga tovarne Lek je pre- od lani povečana proizvodnja je na- SS? X S dd'** **» -** - -ie eajkrepkejši I. & daljni okolic] raznešeni inventar ter je tako obrat začel z proizvodnjo. To je bila v glavnem vsa skromna dediščina, s katero je začelo obratovati novo ustanovljeno podjetje farmacevtske proizvodnje Slovenije. Po osvoboditvi je bila ena izmed najbolj perečih nalog izdelati desin-fekcijska sredstva za razkužitev in razsteničenje »bolnic in klinik, ki so bile med okupacijo vse okužene ter so ranjenci in bolniki neznosno trpeli ^zaradi mrčesa. Inženir Marjan Škofič, ki je danes obratovodja tovarne v Mengšu, je takrat prevzel, čeprav je bila to njegova prva služba, odgovorno nalogo, da s tremi delavci in tremi vojnimi ujetniki organizira delo v obratu. V skritih skladiščih je začel zbirati ostanke potrebnih kemi- . kalij, najpotrebnejše dele strojev, iz- Nov objekt tovarne »Lek« v Mengšu ti Akcija za sečnjo drv se bo nadaljevala ^?an' ^ ie bil predviden za akcijo sečnje drv, do določenega roka ni bil v celoti izpolnjen. Da pa ne bodo naši delovni ljudje ostali brez potrebne kurjave v najbolj kritičnih mesecih, je potrebno, da se akcija s pospešenim tempom nadaljuje. Tudi plan delovne sile je bil izpolnjen komaj 70odstotno, čeprav so ga nekateri posamezni okraji dosegli ali celo presegli. O tem, kako je izpolnjen plan sečnje drv, pa republiški štab ne more dati točnih poročil, kajti oblastni in okrajni štabi niso skoraj v nobenem primeru pošiljali poročil v predpisanih rokih. To je velika pomanjkljivost, zaradi katere prihajajo drva v mesta in industrijska središča nejavljena in je otež-kočeno tudi plansko razdeljevanje. Republiški štab je podvzel s tem v zvezi precej ostre ukrepe in je klical posamezne okrajne štabe na osebno poročanje. V nekaterih primerih se je izkazalo, da so okrajni štabi poročali oblastnim štabom ter so Je-ti zadrževali nadaljnja poročila republiškemu štabu. Eden takih primerov je okrajni štab Dravograd, ki je redno petdnevno pošiljal poročila mariborskemu oblastnemu štabu. Drug vzrok nizkega odstotka izpolnitve plana sečnje drv je tudi, ker štabi ne poročajo količin, ki jih morajo gozdne uprave nadoknaditi brigadam za tisti čas, ko so le-te po nalogu gozdnih uprav zaposlene na drugih delih. Niti ne poročajo^ o uspehih prostovoljnih nedeljskih akcij, ki so, čeprav niso te akcije vedno najbolje organizirane, precejšnji. Primer slabe organizacije nedeljskih akcij je Gorica oziroma Ajdovščina, kjer je v nedeljo 28. avgusta čakalo več kot 50 ljudi dve uri na kamion, ki hi ga moral poslati v Ajdovščino OKAP Solkan, Po dveh urah čakanja so ljudje odšli, brigadirji v Malih Laznah v Trnovskem gozdu pa so zastonj pričakovali prostovoljce, da bi jim pomagali pri spravilu drv in s tem pospešili izvršitev plana. Pomanjkljivosti v organizaciji nedeljskih akcij so se primerile preteklo nedeljo tudi v Ljubljani, Za Ribnico in Kočevje je bil določen poseben vlak z odhodom ob štirih zjutraj. Toda vlak je odpeljal ob pol petih na pol prazen, osebni vlak za Kočevje pa je bil natrpan do zadnjega kotička. Kje je vzrok za to, bo treba vsekakor ugotoviti. Verjetno pa je temu krivo prekasno obveščanje o url odhoda vlaka, Na vse te napake morajo biti okrajni štabi pozorni in jih že v naprej predvidevati ter jih odpravljati, ker bomo le s pravilno organizacijo dosegli večje uspehe pri spravilu drv, ki je najtežje vprašanje v vsej akciji. V zvezi s spravilom drv se postavlja tudi vprašanje mobilizacije voznikov na terenu. Kljub navodilom v časopisih z dne 11. avgusta okrajni štabi še niso začeli reševati tega vprašanja. Prejšnja nedelja je prinesla precej razgibanosti med sindikalne brigade. To nedeljo so bile prvikrat podeljene prehodne zastavice najboljšim brigadam v posamezitih oblasteh in pa diplome nekaterim najboljšim brigadirjem. V ljubljanski oblasti je prejela prehodno zastavico ljubljanska brigada »Miha Marinko«, ki dela v Jelenovem žlebu. Čeprav je imela brigada v začetku precejšnje težave predvsem s prehrano, brigadirji niso klonili, temveč so vztrajali pri svojem delu. Sedem najboljših brigadirjev te brigade je prejelo diplome za svoj trud, ki ga dnevno vlagajo za uspeh akcije. II. gorniška brigada »Stenko« na sektorju Male Lažne v Trnovskem gozdu presega normo dnevno do 12 odstotkov. Prejela je prehodno zastavico kot najboljša brigada goriške oblasti. Brigada se je obvezala pri sprejemu zastavice, da bo prezpogojno izpolnila plan sečnje drv v okraju Gorica. Pri tem ji bo pomagala III. gorička brigada »Iztok«, ki ji je že v prvih dneh prihoda na sečišče postala najresnejši konkurent v tekmovanju za prehodno zastavico. Posamezne desetine dosegajo normo od 100 do 200 odstotkov dnevno. Organizacija dela v tej brigadi je pravilna, za kar iima velike zasluge njihov komandant Emil Kovač iz Ajdovščine. Ob predaji prehodne zastavice »Stankovi« brigadi je bila podeljena diploma najboljšemu brigadirju te brigade, poleg tega pa sta prejela diplome dva brigadirja »Iztokove« brigade. Eden od teh je Andrej Bizjak, desetar IV, skupine, ki je dne 27, avgusta presegla normo za 37%. Diplome pa sta prejela tudi najboljša brigadirja Jeseniške in Tolminske brigade, ki sta na istem sektorju in dosegata prav tako zelo lepe uspehe. Najboljša brigada v mariborski oblasti je bila v preteklem tednu radgonska brigada »Franc Leskošek«, ki dela na Osan-karsu pri Slovenskih Konjicah. 50 odstotkov brigadirjev dnevno presega norme. V brigadi je 75 odstotkov mladine in tudi nekaj žena. V enem mesecu je brigada, ki šteje 67 brigadirjev, pripravila 2025 kub. metrov drv. Pri podelitvi prehodne zastavice je brigada sklenila, da ostane na delu še toliko časa, da pripravi skupno 2800 kub. metrov drv, Pohvalne diplome je ob tej priliki prejelo pet najboljših brigadirjev, ki presegajo normo od 10 do 30 odstotkov, Med njimi je tudi tovarišica Anica Štrukelj iz trgovskega podjetja Gornja Radgona, ki je v desetini desegla že lepe uspehe. V nadaljevanju akcije je vsekakor po- trebno odpraviti vse napake, ki se še pojavljajo, ter nadaljevati z aktivizacijo delovne sile v tistih okrajih, ki plana niso izpolnile. Obenem je treba pritegniti voznike za prevoz drv iz gozda do kamionskih cest. Pri spravilu naj pomagajo nedeljski prostovoljci, ki so vedno pripravljeni sodelovati, če je stvar pravilno organizirana, Z izpolnjevanjem vseh navodil republiškega štaba bo rezultat mnogo boljši, kar se bo odražalo v tem, da bodo ljudje pravočasno preskrbljeni s kurjavo. Pri tem je zagotovljena prioriteta tistih kolektivov, ki sodelujejo v tej akciji Ž. B. Sindikalna brigada Rek Riba iz Šoštanja pri sečnji drv v Nazarjih dosegla lepe uspehe V NazarjiH je nastanjena sindikalna brigada Rek Biba iz Šoštanja, ki je pri sečnji drv v Žiferjih pri Nazarjih dosegla že lepe uspehe- Omenjena sindikalna brigada se sestoji iz članov raznih sindikalnih podružnic, najmočnejše pa je zastopana sindikalna podružnica tovarne usnja iz Šoštanja. Brigada šteje 60 brigadirjev, njen komandant pa je tov. Klanfer Rudi iz tovarne Šoštanj. S komandantom brigade sva se prejšnji teden podala v Ziferje na delovišče, ki je od Nazarjev oddaljeno pol ure, predvsem zato, da v »Delavski enotnosti« opišem njihov napor pri delu in njihovo življenje. Vzor sindikalne brigade Rek Biba je tov. Stručnik Marija iz Luč. Prve dni po prihodu v brigado je bila nekam zamišljena. Na vprašanje komandanta, kaj ji je, je odgovorila, da ima doma tri leta starega otroka. Komandant ji je rekel, naj gre domov, namesto nje pa naj pošljejo drugo moč. Odšla je v Luče. toda naslednji dan se je vrnila v Nazarje rekoč, da bo ostala v brigadi v Nazarjih do konca, ker bodo za otroka ta čas skrbeli njeni starši. Dejala je, da hoče s svojim delom pokazati inforimbiirojevskim klevetnikom, kako izpolnjuje naše delovno ljudstvo in naša mladina naloge, ki stojijo pred njimi- Tudi ostali tovariši in tovarišice^ ne zaostajajo z delom. Pogum Stručnr ko ve Marije, ki se med vsemi najbolj izkaže pri delu, je v brigadno življenje prinesel novega duha. Vsi brigadirji in brigadirke se med seboj kosajo, kdo bo več napravil, drug drugega priganjajo pri delu. Desetar skupine, ki spravlja hlodovino iz višjih predelov v nižino, tov. Kumer Anton, železničar iz Velenja pravi, da bodo kljub temu, da je teren zelo slab in strm, predčasno izpolnil) plan spravljanja hlodovine v dolino in to pred 15. septembrom-Živahni brigadir tov. Ocvirk Viktor, delavec v tovarni usnja v Šoštanju pripoveduje, da je njegova desetina zadovoljna z delom in hrano ter z brigadnim življenjem. Vsi bodo ostali toliko časa, dokler ne bodo končali z delom. Pri povratku v Nazarje je komandant brigade tov. Klanfer Rudi pripovedoval: »Prve dni po našem prihodu v Nazarje, se je opazila neka mlačnost med brigadirji in brigadirkami, kakor tudi nepravilno tovarištvo, kar se je v začetku odražalo tudi pri delu samem- Toda nepravilni odnosi so bili kmalu odpravljeni s prepričevanjem in uvedbo strožje discipline. Pri delu drug drugemu pomagajo in s skupnimi napori odpravljajo vse tež-koče, ki se pojavljajo.« Komandant brigade je pohvalil tudi tov- Praprotnika Ivana, ki dnevno presega normo pri cepljenju bukovine. Za njimi pa ne zaostajajo tovariši Hudournik Jernej, Brglez Adolf, Mandelc Stanko, Fužir Jože in Jeraj Anton. Velike zasluge za uspešno delo sindikalne brigade pa ima tudi tov. Destovnik Anton, pomočnik komandanta brigade, kj vestno in voljno izvršuje vsa dela, ki mu jih poveri komandant. Za dobro, okusno in tečno hrano skrbijo mlade kuharice. Med njimi se najbolj odlikuje marljiva in pridna kuharica tov. Korotančnik Štefka, doma iz Pesja pri Velenju- Brigadirji in brigadirke se udejstvujejo tudi na kulturno-prosvetnem področju. Vsak ponedeljek zvečer imajo zunanjepolitični in notranjepolitični pregled, vsak petek in vsako soboto zvečer pa politično uro. Za kulturno-prosvetno delo v brigadi kr-bi kultumo-prosvetni referent pri sindikalni podružnici LIP-a Nazarje. Prejšnjo soboto je godba SKUD-a Ivana Cankarja iz Šoštanja obiskala brigado, kjer je priredila majhen koncert- Zadnjo soboto 27. avgusta pa je SKUD Vinko Simončič-Gašperja Nazarje priredil malo prireditev za brigado. Prijetno je pogledati brigadirje in brigadirke, ki z veseljem in požrtvo valnostjo delajo v dobrobit skupnosti. Saj bo od njihovega dela v precejšnji meri odvisna preskrba našega delovnega ljudstva, z drvmi. Zato tudi uspehi ne izostajajo. _ L. F, HMELJ JE OBRAN Delavec kmetu kmet delavcu Letošnji hmelj je zaradi mraza in dežja dozorel nekoliko pozneje kakor običajno. Zato je bilo potrebno pohiteti z obiranjem. Veliko pomanjkanje delovne sile in slabo vreme je narekovalo naši ljudski oblasti in našim množičnim organizacijam hitre ukrepe, da se prepreči ogromna škoda, ki bi nastalai, če bi hmelj ne bil obran pravočasno. Taka velika gospodarska škoda pa je bila preprečena, ko so se na pobudo Centralnega komiteja KPS, množičnih organizacij in ministrstva za kmetijstvo organizirale številne prostovoljne delovne brigade pionirjev in organizacije AFŽ. Ta akcija ni le rešila naši skupnosti mnogo dragocenih deviz, ker bi sicer hmelj ob pomanjkanju delovne sile ne bil obran, temveč je pokazala tudi dejavnost naše ljudske oblasti in čudovite, neizčrpne sile našega delovnega ljudstva od najmlajših do najstarejših. Ta sijajen uspeh našega delovnega ljudstva pa spet nikakor ne gre v račun informbirojevcem. Čim več takih uspehov, tem več umazane gnojnice, to jim je postalo že pravilo. Zelo zanimivo je, da je bil tudi hmelj trgovski artikel, ki so ga pri nas kupovali za skoraj polovično ceno in ga z velkim dobičkom prodajali po svetovni tržni ceni državam na zapadu. Sedaj bomo pa naš hmelj, ki je sad truda našega delovnega kmeta, prodali brez inf ontibirojevskih borznih senzalov in bomo potem za naše devize kupili nepokvarjene stroje, kjer koli bomo hoteli. V nedeljo so imeli v Žalcu tekmovanje najboljši obiralci. Tekmovalo je 27 najboljših pionirjev in 20 najboljših obiralk iz vrst članic AFŽ. Med pionirji je bil najboljši France Tavčar iz prve ljubljanske brigade, od AFŽ pa. Angela Mihelčič iz radgonske brigade. V sredo dopoldne so imele pionirske brigade v Žalcu lepo zaključno slavnost, tako da so mladi pionirji odnesli s svoje prve večje delovne akcije prav lepe spomine. Hmeljske brigade so v tej akciji opravile . v Savinjski dolini mnogo več kot samo delo. Mnogi Savinjčani in hmeljarji ®o začeli po tej uspeli akciji drugače gledati na prednosti skupnega dela in to je vsekakor vredno prav toliko kot dragocene devize, ki jih prejmemo za obrani hmelj. Zadružno kmetijska razstava M razstava lokalnih podjetij V soboto, 3. t. m., bo odprta v Arji vasi pri Žalcu zadružno kmetijska razstava in razstava lokalnih podjetij, ki bo pokazala vso proizvodnjo kmetijskih zadrug in lokalnih podjetij celjskega okraja. Razstava bo zvezana s festivalom, na katerem bo slavnostno zborovanje, podelitev nagrad kolektivom zadrug In lokalnim podjetjem, koncerti združenih godb in pevskih zborov, folklorni nastopi itd. Razstava bo trajala do 17. t. m. Letofitii odkop lila poteka zaletel« Letošnja uredba zvezne vlade je določila, kako naj se ugotovi hektarski donos in izvede odkup presežkov. Namen te uredbe je prvič, da zagotovi delovnemu človeku — delavcu in kmetu — kruh, drugič, da z zajetjem prostih viškov onemogoči špekulacijo na prostem trgu, in tretjič, da pospeši vključitev v delo odvisne delovne sile. Kakor pri vsaki akciji, tako je tudi uspeh te akcije odkupa v veliki meri odvisen od tega, kako je stvar pripravljena. Okrajni ljudski odbori so zaceli najprej z ugotavljanjem posejanih površin, nato so se lotili ocenitve hektarskega donosa in naposled direktnih priprav za odkup. Za razliko od lanskega leta, ko je odkupoval pridelke izključno zadružni aparat, je letos prevzel odkup državni sektor potom odkupnih podjetij in postaj. Vloga kmetijskih zadrug je v letošnjem letu le v tem, da državnemu odkupnemu podjetju oziroma njihovim postajam pomagajo pri izvrševanju te važne naloge. Skoraj vsi okraji v Sloveniji so izvršili priprave že do 17. avgusta, ko se je začel splošen odkup. Do 30. avgusta je bilo v ljubljanski oblasti izpolnjeno 61%, v mariborski 22,2% in v gorišld 32,4% odkupnega plana. Med gospodarsko močnejšimi in večjimi okraji je med prvimi začel z odkupom okraj Celje-okolic a, ki je do 30. t. m. odkupil že 21 vagonov belih žit in s tem do tega dne dosegel skoraj 50% odkupnega plana. V okraju Celje-okolica so se na odkup dobro pripravili. Najprej je komisija za ugotavljanje hektarskega donosa, ki je razdelila teren na osem sektorjev, izvedla dvodnevni seminar za krajevne komisije, ki so potem pristopile k ocenitvi donosa. Najbolje so to nalogo izvršile krajevne komisije Teharje, Pristava, Trnava in nekatere drug e, _ toda bilo je tudi slabih, kakor v Blagovni, Črešnjicah, Bučah in Dobrni, kjer je okrajna komisija morala ocenitev ponovno pregledati in odstraniti iz komisij oportunistične in špekulantske elemente, M so hoteli ovirati pravilno ugotovitev donosa. Ugotovitve komisije so pokazale, da je letošnji donos neprimerno boljši od lanskega, saj je znašal v nekaterih krajih in posestvih hektarski donos od 2600—3100 kg, kakor je to na primer med drugimi tudi na državnem posestvu Sv. Junij pri Celju in pri kmetijskih obdelovalnih zadrugah v Arji vasi in Dobrni. Kontrolni organi so tudi pregledali posejane površine, kjer koli je bilo to potrebno, pri čemer so seveda zopet splavali na dan posamezni vaški špekulanti, ki se na vse načine skušajo' izogniti svojim obveznostim do skupnosti. Jože Podjavoršek iz Runtole - Škofja vas je utajil 47 arov belih žit, Ivan Podbevšek iz Št. Lovrenca pri Preboldu, ki že lansko leto skušal na ta način špekulirati, je letos utajil 50 arov belih žit. Oba sta biiila kaznovana z denarno kaznijo po 50.000 din in obvezno oddajo celotnega pridelka utajene površine, Zaradi podobnih utaj je Izvršni odbor OLO-ja Izrokel kazni v denarju v 18 primerih, 12 težjih primerov pa je izročil javnemu tožilstvu. Ves oulkup je bil razdeljen v tri časovna razdobja. Najprej v nižinskih, nato v obrobnih in naposled v višinskih predelih. V Savinjski dolini se je začel odkup že 10. avgusta, da ne bi oviral bližnje akcije obiranja hmelja. Dne 25, avgusta so začeli odkupovati v obrobnih predelih, in sicer na brigadni način. Na področju ene odkupne Staniče vrši odkup celotno osebje treh do štirih odkupna1 postaj, kar bo omogočilo še hitrejšo &" vedbo in boljše uspehe. Plan v prvem časovnem razdobju je izveden 100%r T drugem pa poteka zelo dobro. Kraje'111 ljudski odbor Prevorje je plan odkup® v enem dnevu, t, j. 25. avgusta, izpele" 100 °/o, V KLO Drensko rebro so razkrit kali predsednika KLO-ja, ki je ved krnet in je zadrževal za sebe karte Z* prodajo kmečkih pridelkov po vezan«1 cenah, šibkejšim kmetom pa jih ni d> Po razkrinkanju tega špekulanta, ki f je vrinil v ljudsko oblast, imajo kmeti® večje zaupanje do ljudske oblasti in ž4' vahno vozijo ter oddajajo žito. Da v okraju časovni plan ni procefl' tualno boljše dosežen, je vzrok tudi v izpadu ovsa, ki v teku odkupa prve# časovnega obdobja še ni bil zrel. K te' mu pa so pripomogli tudi nekateri špe' kulanti, ki skušajo zavirati oddajo, ki; kor n. pr. Novačan Franc iz Trnovelj, Jj* še dolguje 471 kg, Škerjanc Ivan, ki dol' guje 646 kg in Sulcer Adaibert 131 kg * oba iz Letuša, Čeprav je še akcija odkupa . žita * polnem teku, je okraj že pristopil k pri' pravam za odkup krompirja. Letos ** bo vršil odkup krompirja od vseh kmej kih gospodarstev, vendar pa bodo mri1 gosp odarstva malenkostno obremeni eri s tržnimi presežki. Okrajni odbor OF r v povezavi z organi ljudske oblasti to®” biliziiral vse krajevne odbore OF in v»’ ške sekretariate za akcijo, ki naj u tovi hektarski donos pri sleherne®1 gospodarstvu oz. njivi z istočasnim ug£ tavljanjem posejane površine, Ta akcij* je bila za polovico okraja izvedena v nedeljo-, dne 28. t. m, V njej je sod®' lovalo več kot 1000 frontovcev. Tudi pri tej akciji so krajevne & vaške komisije odkrile špekulantsli6 elemente. Tako so zelo dobre komisM® v Št. Vidu pri Grobelnem ugotovile 4h® utajene površine. Veber Karl, večji km®, iz št. Lenarta nad Laškim, je utaj!, 15.82 arov. Bukovšek Franc, najvcčl kmet v Stranicah, ki poseduje 43.46h/j površine in ni vpisal pri akciji za, vp!* ljudskega posojila ničesar, je skušal t°' krat ogoljufati skupnost za 10 arov P0' sajene površine s krompirjem. Z ozirom na letošnji izredni doji0" žitaric, pa tudi krompirja, in pravi'0 izvedbo odkupov so naši fondi za Pff, hrane JeJo-rnrgo ti,cnreka zasigurani. 1) Velika in mogočna le borba za pridobivanie nove obdelovalne temile Naša država ima velike predele poplavljene in močvirnate zemlje. V stari Jugoslaviji se je zelo malo storilo za izboljšanje, čeprav bi lahko s potrebnimi deli pridobili novo orno zemljo. Naš petletni plan je vključil tudi ta dela, ki jih prej 20 let niso začeli. Plan predvideva melioracijska dela in izsuševanje v mnogih krajih naše države, s čimer bi pridobili do 400.000 ha nove rodovitne zemlje- Kaj to pomeni za splošen dvig in napredek gospodarstva ter ljudskega blagostanja, ni treba posebej omeniti.. Eno največjih del izsuševanja in melioracij se je začelo NA SKADARSKEM JEZERU Po temeljitih pripravah v Zvezni planski komisiji so s temi ogromnimi deli začeli letos 1. avgusta. Znano je, da je albanska vlada odbila sodelovanje pri teli delih in rajši pustila vnemar vprašanje blaginje albanskega ljudstva. Zato se je naša vlada odločila, da dela tostran meje izvede sama. Kaj bomo dobil; z izsuševanjem Ska,irskega jezera? Na to je odgovoril predsednik vlade LR Črne gore Blaža Jovanovič-Pridobili bomo predvsem 22.000 ha površine, na kateri bomo lahko sejali in pridelovali pšenico, koruzo, tobak, riž, bombaž, pa tudi južno sadje. Z izsušenjem bo odstranjena tud; nevarnost malarienih obolenj ki so zajela do sedaj od 60 do 70% prebivalstva. Nič manj važno ni dejstvo, da bo Titograd povezan z morjem po 9 km dolgem predo.ru, ki so ga že začeli vrtati- Poleg teh ogromnih pridobitev je važno poudariti tudi to, da so v vseh 22 letih stare Jugoslavije obljubljali, da se bodo lotili teh del, ki se pa niso nikoli začela. Jezero, ki posebno v zadnjih desetletjih poplavlja okolico, bo sedaj ukročeno in pri teh delih bodo soudeleženi tudi delavci in strokovnjaki iz drugih republik, s čimer se bo tudi na tem področju utrdilo bratstvo in enotnost. Melioracijska dela in izsuševanje se vrši tud; v drugih republikah. NA JELAS POLJU BO RASEL RIŽ Tudi to polje je bilo v stari Jugoslaviji zanemarjeno. V zadnjih dveh letih 1947-1948 je bil izgrajen odvodni kanal, ki bo preprečil škodljive poplave, vendar pa dela tako opravljajo, da bodo zemljo uporabili za pridelovanje riža. Zato bodo zgradili potrebne kanale, po katerih bo mogoče naplaviti riževa polja. Samo glavni kanal je dolg 16 km. Do sedaj eo doviršili že 35%; vseh del. Že letos gojijo riž na površini 600 ha, konopljo na 775 ha, zelje na 200 ha itd. Po planu bodo že letos pridelali 210 vagonov riža ter 550 vagonov konoplje-Po končanih delih bodo na tein področju pridobili okrog 3400 ha nove zemlje- PRIDOBIVANJE ZEMLJE NA LONJSKEM POLJU To ozemlje prav tako čestokrat poplavlja Sava in je bilo zaradi tega popolnoma zanemarjeno. Tu gre za pridobitev velike površine, okrog 80 tisoč ha. Pri Stari Gradiški so že začeli graditi velik kanal, po katerem bo mogla odteči odvečna voda, posebno v času, ko Sava narašča. Samo letos bodo izkopali 1 milijon in pol kubikov zemlje, v naslednjih letih pa še okrog 20 milijonov. Do sedaj so že izgrajeni prvi kilometri nasipov, ki bodo ščitil; plodno zemljo okrog Topolovca. Že letos bodo pridobili 10.000 ha zemlje- IN V MAKEDONIJI ... V številnih krajih LR Makedonije tudi delajo na pridobivanju nove plodne zemlje. Zaradi velikih močvirnatih predelov je v tej republiki posebno pred vojno razsajala malarija. Zdaj se v mnogih prostranih dolinah, ki so bile več ali manj močvirnate ali večkrat poplavljene, borijo za pride bivanje nove zemlje, ki bo dala riža, tobaka, bombaža, afkma, pšenice itd. Delajo v 55 krajih, med njimi v dolini Pelagonije, Strumice, Povardarja, Strumičkem polju, Gornjem in Dolnjem Pologu itd. Samo stroški melio- racije v dolini Pelagonije znašajo milijardo in 200 milijonov dinarje!i Toda ti stroški bodo samo pri s-redn^ letini na tej površini v teku dveh povrnjeni. Med vsemi dolinami je uti plodnejša Strumiška dolina. Z men0 racijo so tod začeli že leta 1947. kopali so »omladinski kanal«, ki L dolg 14 km- Že lani so pridobili v t" dolini 800 ha zemlje, konec tega pa bodo pridobil; še 8500 ha. Na K” canskem polju gradijo jez, da boa} lahko namakali 14.000 ha zemlje, ^ kateri bodo sejali predvsem riž 1 bombaž. MELIORACIJA SINJSKEGA POLjA’ IZSUŠENJE B1LJSKEGA RITA V BARANJI IN DRUGOD Oblastni odbor LF za Dalmacijo ^ sklenil, da bo s svojimi člani čim 'L, doprinesel k melioraciji Sinjsk®«, polja. Vsak mesec bo poleg redno posl enih delavcev prostovoljno deM še 300 članov Fronte- Z izsušeni6! Biljskega Rita bomo pridobili nov, 9500 ha površine. Obrambni nasip b dolg 28 km in samo frontovei Osi]6:' bodo zgradili 10 km. V Vojvodini ! tos prvikrat dozoreva riž. Račun0!] da ga bodo na 1 ha dobili okrog kilogramov- Na ravhini pri Sin ju j| začel; z gradnjo nasipa, ki bo dj? 6 km. Po končanih delih bodo prebili okrog 4000 ha nove plodne z6® Ije- smo navedli le n<^j! V kratkem primerov velikih del za pridobiva1’^ obdelovalne zemlje. Take pometo85 akcije je mogoče izvesti le tam, kJj so oblast in ljudstvo eno. A 1 Siorah zavzema tekmovanje vedno večii ©bseg Ko so storski kovinarji že drugič prejeli prehodno zastavo in denarno na-Srado zvezne vlade za dosežene uspehe v I.polletju letošnjega leta, so obljubili, «a oodo se krepkeje prijeli za delo. Da bi našli prave oblike, so se večkrat po-vetovah, Medlem so jih vznemirjale in po rugi strani podžigale klevete radijskih postaj in časopisja iniorabirojevsklh Navduševali pa so jih mogočni usp hi naših rudarjev v medsebojnem ostreni tekmovanju, a^/bnih pripravah so se prvi zbrali 1 ln.ar)i izmene mojstra Ranzingerja, K ?,u Pa je prisostvoval tudi mojster stajn Mirko. Šlo je za veliko stvar, vahno so posegali v diskusijo večkratni »arniki in pohvaljene! in nazadnje spreleti sklepe, da se Ranzingerjeva izmena sedeli na štiri brigade. Postavili so brigadirje, potem pa ie Brigada Franca Leskoška napovedala ekmovanje ostalim brigadam po slcde-e‘h točkah: Kateri oddelek, brigada, grupa, posameznik bo najvišje presegel dnevni plan v odstotkih; kateri mojster ali preddelavec bo najbolje izvedel bri-gadni sistem dela; kateri mojster, Preddelavec, brigada, skupina, posa-' pieznik bo dosegel boljšo kakovost; 1 kateri oddelek, brigada, skupina, po-i sameznik bo opravil največ prostovoljnih ur; katera brigada, skupina bo najprej izvršila letni plan; kateri oddelek, brigada, skupina bo imela boljšo nazorno agitacijo in okno novic. . Prisotni so z navdušenjem sprejeli eWih L^tanskih železnic je po do-iflS PbraPUPsr0avfabm?“e,J najboljšimi. Vsi deiU0 reden “J"®? ' s^oje- oddelke' ki 9eUv ^hrilnica v sv0:|e od" iowDlca kuriir,,vo ki. postaja, mostovna e&ktiv0-^"!^ ud Posebno se odlikujo *>°deliiIsat6ro jim ib Vnl .S”0 prehodno za-«i 7»!,GO ZSS Tudi V zmaSOvalcem takrat M 16 PrflVUn' da kolektivi pa so kar tiho, niče- sar še ne omenjajo o svojih novih uspehih, prav gotovo pa bodo na republiškem tekmovanju presenetili z dobrimi rezultati. Med ostalimi bodo postavili dobre vrste tudi Mariborski tekstilci, železničarji in kovinarji, daljo trboveljski rudarji ter goriški ope-karji, pa tudi Celjani, predvsem Tovarna emajlirano posode se pridno pripravlja. Sindikalna športna društva bodo tekmovala v plavanju Da bi čim bolj poživili plavalni šport »o naših SŠD, ki v veliki večini še ni-n a jo plavalnih sekcij, je GO ZSS skupaj : PZS razpisal tekmovanje v plavanju, skokih in vvaterpolu za SŠD, Zanimanje za to tekmovanje po naših društvih ni takšno, kot smo pričakovali, do sedaj je prijavljenih oikoli 200 tekmovalcev, Nekatera društva niso pravilno razumela tega razpisa in so enostavno namesto prijave poslala odgovor, da nimajo v društvu plavačev, čeprav z razpisom niso seznanili članstva. Tekme se bodo začele v nedeljo dne 4, t, m. ob 10. uri dopoldne v centralnem ljudskem kopališču v Ljubljani. Vsi prijavljeni tekmovalci naj bodo točno ob določeni uri na mestu, vodje ekip pa naj se javijo vodstvom tekmovanja že v soboto ob 19. uri v centralnem ljudskem kopališču, kjer se bodo tekmovalci izžrebali. Obvestilo Začasni Oblastni odbor ZSJ za Mariborsko oblast je glede na sklep ZSJ GO za Slovenijo o formiranju Obl. odb. ZSJ za Slovenijo na svoji seji dne 22. avgusta 1949 sprejel sledeči sklep: 1. Ustanovna skupščina Oblastnega odbora ZSJ za Mariborsko oblast bo dne 23. oktobra 1949 v Mariboru s sledečim dnevnim redom: a) poročilo predsednika začasnega Oblastnega odbora; b) referat tajnika; c) volitve Oblastnega odbora ZSJ za Mariborsko oblast; č) sklepi. 2. Ustanovno skupščino Oblastnega odbora tvorijo tajno izvoljeni delegati sindikalnih podružnic na področju Mariborske oblasti. Na vsakih 300 članov se voli 1 delegat na krajevnih konferencah. 3. Sindikalne podružnice volijo delegate za krajevne konference po ključu: a) podružnice z do 500 člani na 15 članov 1 delegat; b) podružnice od 500 do 2000 članov na 30 članov 1 delegat; c) podružnice z nad 2000 člani na 60 članov 1 delegat. 4. Volitve delegatov za Ustanovno skupščino Oblastnega odbora za Mariborsko obl&st se pričnejo takoj, do vključno 25. septembra. Volivne komisije morajo vsakemu izvoljenemu članu izstaviti poverilnico o Izvolitvi za Ustanovno skupščino Oblastnega odbora. 5. Ta sklep izvedejo okrajni in krajevni sveti ZSJ na področju Mariborske oblasti. Potrebna navodila in tolmačenje tega sklepa bo dajal začasni Oblastni odbor za Mariborsko oblast. Začasni oblastni odbor ZSJ za ljubljansko oblast. Kulturno umetniško delo železničarjev ob 100 letnici naših žeieznie Direkcija državnih železnic je železničarjem dodelila dvorano v Ljubljani, v kateri bodo imeli prostor za razna predavanja in kulturne nastope, obe sindikalni podružnici direkcije in postaje pa bosta ustanovili stalno ljudsko univerzo, ki bo dajala stalna predavanja. V predavanjih bodo obravnavali strokovne in politične probleme in se tako izpopolnjevali; To je bil sklep za počastitev stoletnice železnice. Toda železničarji imajo visoko razvito kulturno življenje. V naši državi imajo železničarji 29 kulturno umetniških društev in 14 kulturno umetniških skupin z nad 5700 člani in s 163 različnimi kulturno prosvetnimi in umetniškimi sekcijami. Ministrstvo za železnice in direkcija sta nudila že od začetka naše mlade države vso pomoč tem kulturno umetniškim društvom in skupinam, saj je že letos Ministrstvo tem društvom dalo več od 6 in pol milijonov dinarjev. Nekatera železniška kulturno umetniška društva pa so dosegla že tako visoko stopnjo razvoja, da spadajo med najboljša kulturno umetniška društva sploh. Tako je n. pr. kulturno umetniško društvo mariborskih železničarjev »Angel Besednjak« najboljše kulturno umetniško društvo v ljudski republiki Sloveniji. S svojimi sekcijami je dalo doslej v mestu in na deželi 600 prireditev in je^ tako poglabljalo povezavo med deželo in mestom. Ima tudi svojo glasbeno šolo in lutkovno sekcijo za mariborske pionirje in za podeželje. V ljudski republiki Hrvatski je prvo mesto osvojilo železničarsko kulturno društvo »Vinko Jed jut« iz Zagreba, ki je samo lani imelo 102 prireditvi z okrog 100.000 gledalci. Gostovalo je tudi na progi Bratstva in enotnosti. Kulturno, umetniško društvo »Bran-ko Cvetkovič« iz Beograda je zasedlo prvo mesto na rajonskem tekmovanju, drugo pa na mestnem, conskem in republiškem tekmovanju. Bilo je tudi visoko nagrajeno in ima 11 sekcij s 363 aktivnimi člani. Orkester tega dru-štva, ki je bil amaterski, je sedaj Simfonični orkester ministrstva za železni- ce. Društvo nosi ime po arh. Branku Cvetkoviču, k: je bil kot polit, komisar beograjskega posavskega bataljona ustreljen leta 1941. V ljudski republiki Bosni in Hercegovini igra važno vlogo železničarsko kulturno umetniško društvo iz Sarajeva, ki se imenuje po narodnem heroju Vasi Miskimu-Crnem. Ima likovno, folklorno, zborovsko, glasbeno in dramsko sekcijo, poleg tega pa še tam-buraški, recitacijski in pionirski' zbor ter foto odsek- Že od leta 1946. ima prehodno zastavo Okrajnega sveta, ki mu je bila podeljena kot priznanje, da je najboljše kulturno umetniško društvo v Sarajevu. Letos si je društvo priborilo prehodno zastavo drugega kongresa sindikatov Besne in Hercegovine. Član tega društva je znani Alija Ramovič, ki je ne da bi opustil svoje delo, dokončal 4letno državno šolo za upodabljajočo umetnost v Sarajevu in je tako res pravi delavski umetnik. V Ljudski republiki Makedoniji deluje kulturno umetniško društvo »Vlado Tasevski«, ki je bilo ustanovljeno sploh kot prvo kulturno umetniško društvo v tej republiki. Leta 1947 je bilo na tekmovanju železničarskih kulturno umetniških društev v Beogradu pohvaljeno kot najboljše društvo v celoti, še isto leto pa je dobilo na velikem republiškem festivalu v Štipu diplomo najboljšega društva v LR Makedoniji. Kot zanimivo dejstvo bi še navedli, da je okrog 30 njegovih članov vstopilo v Makedonsko državno opero, kjer delujejo kot člani opernega zbora. Iz vsega tega vidimo, da naši železničarji kljub svojemu odgovornemu poklicnemu delu posvečajo vse sile tudi za kulturno umetniški in prosvetni dvig svojih članov, kar jim pa je seveda možno le v svobodni socialistični državi. Vsi njihovi dosedanji' uspehi in velika izkustva v kulturno umetniškem delu od 1945. pa do danes so pa porok za še večji razvoj in vzpon. Tako lahko trdimo, da bodo jugoslovanski železničarji stoletnico svojih in naših železnic proslavili dostojno tudi na kulturno umetniškem polju svojega delovanja. Pred „Tednom matere in otroha Tudi okraini svet Kram lekimuie Danes, ko se bori vse naše delovno ljudstvo za izpolnitev planskih na-log, v tej borbi naše žene ne zaostajajo, pač pa s svojim požrtvovalnim delom čestokrat prekašajo svoje delovne tovariše. To nam najbolj jasno priča vedno večje število proglašenih udarnic. Veliko teh delavk-udarnic je žena, ki imajo doma s svojo družino še mnogo posla in skrbi. Naša ljudska oblast je že izdala vrsto zakonov in uredb o zaščiti delovne žene in njenih otrok, da bi se čim bolj razbremenila .njenim otrokom pa zagotovila brezskrbna mladost in primerna socialistična vzgoja- Da bi se vsi ti zakoni in uredbe čimprej uresničile tudi v Kranju, je okrajni svet Kranj v okviru tekmovanja za »Teden matere in otroka« sprejel naslednje obveznosti. L V vseh večjih podružnicah kot so Tiskanina, Inteks, Iskra, Sava, Pletenina, Industrija bombažnih izdelkov se bodo vršila predavanja v smislu popularizacije vseh izdanih zakonov in uredb o zaščiti matere in otroka. Poleg tega bo predavanje v Sindikalnem domu, kjer bomo obenem obdarili tudi matere in otroke. 2- V Kranju bosta v tem tednu otvorjeni tudi dve no v j otroški restavraciji. 3. Ustanovili bomo še en dom igre in dela v Stražišču. 4. S sindikalnimi podružnicami bomo v »Tednu matere in otroka obiskali DID-e na Primskovem, Planini in Kranju, pregledali delo v teh DID-ili in obdarili otroke. 5. Sindikalne podružnice bodo prevzele patronate nad DID-i Primskovo 1 lan m a in Kranj, nadalje nad Mladinskim domom v Kranju, Dijaškim domom, Domom onemoglih. Mladinski m domom v Smledniku. Mlekarsko solo in Domom grške mladine v Kranju ter v Okroglem- 6- Vršili se bodo sestanki z upravami vseh otroških ustanov in materami. „ T Pospešili bomo delo na gradnji DID-a tovarne Iskra Kranj. 8. T avgustu bomo obiskali vse pionirske kolonije s kulturnimi prireditvami. 9. V »Tednu matere in otroka« bomo ustanovili šivalnice in krpalnice m to v Iskri, Pletenini, Inteksu. Industriji bombažnih izdelkov in Savi. 10. V tečaj za otroško negovalke bomo poslali 8 tovarišic. P. S- Nekaj o mednarodnem dečrem fondu Delo v okra j u Pretekli teden se je končal v Ljubljani enotedenski tečaj za novoimenovane tehnične tajnike pri okrajnih koordinacijskih odborih Mednarodnega dečjega fonda (MDF). Ta tečaj ie priredilo ministrstvo za socialno skrb stvo. Udeležba na tečaju je bila polnoštevilna, kajti zastopani so bilj vsi okraji razen goriškega, Novopostavljeni tehnični tajniki, k, so se vrnili s tečaja, bodo nedvomno dosti pripomogli k poživitvi dela na tem področju, kjer je do sedaj vladalo precejšnje mrtvilo. Da bo to delo zares steklo, tako kot mora, so zainteresirani tudi naši najvišjj partijski in oblastni organi- Saj so v republiškem KO MDF zastopana skoraj vsa resorna ministrstva jn zastopniki množičnih organizacij. Prav tako so sestavljeni tudi okrajni koordinacijski odbori MDF- Predvsem bo treba delo MDF pravilno popularizirati pri naših najširših množicah, kajti mnogo je še takšnih, ki bore malo ali pa sploh nič ne vedo o tej pomoči. Posebno je to potrebno zlasti sedaj, ko z vseh strani bruhajo na dan najnesramnejše klevete proti našim narodom in ko si prizadevajo, da bi na ta način dosegli svoje mračne cilje. Odločno moramo pobijati na terenu glas reakcije, ki skuša prikazati to pomoč kot nekako miloščino iz Amerike, ki pri nekaterih zaostalih ljudeh na deželi še vedno velja kot »Indija-Koromandija«. Mi tem pojasnjujemo, da so naši otroci upravičeni do te pomoči kot otroci herojskega naroda, ki je v zadnji vojni zelo mno- Cel je-okolica go prispeval za zmago nad fašizmom 'in je zaradj tega pretrpel tudi sorazmerno največ žrtev. V okraju Celje-okolica bo treba delo MDF še bolj poživiti ter ga v najkrajšem času spraviti v red. Predvsem bo treba okrajni koordinacijski odbor bolj zainteresirati, da se bo zavedal važnosti in odgovornosti tega dela. Potrebna je kontrola vseh de-Livnih centrov na terenu: šolskih mlečnih kuhinj, materinskih posvetovalnic in ostalih ustanov, ki sprejemajo to pomoč. Mreža te ponjoči je v okraju Celje-okolica precej razširjena, zajema ves okraj, predvsem pa delavska naselja, industrijska središča in pasivne ter v vojni opustošene kraje kot je planin-sko-kozjanski predel. Od te pomoči so izvzete le vasi pretežno kmetijskega značaja, kjer je dosti svežega mle-ki in bi bila ta pomoč odveč. V okraju Celje-okolica se do sedaj ta pomoč 14 materinskim posvetovalnicam, ki zajemajo vsa področja okraja, 27 šolskim mlečnim kuhinjam. 4 otroškim domovom, 6 domovoma igre in dela, 1 industrijskemu internatu in i bolnici za tuberkulozno otroke. Stremeti moramo, da se ta pomoč razširi v slednjo vas, prvič zaradi tega, ker bodo to prvi zametki pomoči otrokom, ki jo bo nudila naša država kot soeialistična tedaj, ko bo pomoč MDF prenehala delovati. Drugič pa zato, ker je to delo tudi primerno za aktivizacijo množičnih organizacij na vasi, predvsem AFZ. M. A. Urejuje uredniški odbor Glavni urednik T SellSlmr - Uredništvo telefon d>-uikJo SISeva 52-11. - Uprave telefon 49-70. Masarykovn 14-11 v Ljubljani. - Izhnja vsak petek. — Mesečna naročnina din 12.—. — štev. ček. položnico 3-1)0003-9. — liska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani Varstvo kulturnozgodovinskih spomenikov je pri nas še premalo popularizirano. Mnogo ljudi si sploh še ni na jasnem, kaj prav za prav smatramo pod »pojmom spomenika naše kulturne zgodovine, Nekateri menijo, da gre tu za tiste spomenike, id stoje na trgih in predstavljajo razne pomembne može. V nekaterih primerih pridejo v resnici tudi ti spomeniki v poštev pri varstvu, vendar ja treba jemati pojem kulturnozgodovinskega spomenika mnogo širše. Spomeniki, o katerih bomo pisali danes, so vsi nepremični ia premični spomeniki zgodovinskega, kidturno-zgodovinskega, arheološkega, etnografskega in umetnostnozgodovinskega značaja, ki se nahajajo na ozemlju naše republike. Da povemo čisto po domače, kaj vse spada med te spomenike. Na primer stare stavbe (to so nepremični zgodovinski, umetnostno- aii kulturnozgodovinski spomeniki). Med te spadajo: gradovi, samostani, cerkve, kapele, rojstne hiše naših velikih mož, pristne kmečke hiše, znamenja itd. Premični spomeniki so: starinsko pohištvo, kipi, slike, grafike, star porcelan, staro kmečko orodje, staro orožje, arhivi, stare volili; da bi se država ali organi, ki jim je bilo poverjeno varstvo, vtikali v njihove zadeve in njihove dragocenosti. Konkretno se je slovensko spomeniško varstvo pri svojih ukrepih sklicevalo celo ria zastarele odločbe nekega cesarsko-kraljevega avstrijskega zakona, ali pa je bilo odvisno od dobre volje posameznih kulturnih ljudi. Kot rečeno so dane pod- listine, stare knjige itd. Tudi stvari, ki jih najdemo zakopane v zemlji in imajo arheološko vrednost ali pa predmete iste vrste, ki jih najdemo v vodi, smatramo za spomenike. Spomeniki, ki pa jim moramo pri varstvu posvečati prav posebno pažnjo, so naši spomeniki narodnoosvobodilne borbe. To so baze, bolnice, bunkerji in tiskarne. Spomeniški značaj imajo tudi prirodoslovne redkosti in znamenitosti ter kraji posebne naravne lepote. To so redka posamezna drevesa ali skupine Poslican strop v celjski »Stari grofiji«, ki predstavlja ,celjski stolp1. Delo italijanskega slikarja iz okrog 1. 1600, v smislu iluzionizma. To je najlepši primer naše renesanse v slikarstvu dreves, parki, redke rože in živalstvo, lage za bodi‘vi. pravilno varstvo šele po osvo- snačilni krajinski predeli, soteske, jezera itd. Naštel sem vrsto spomenikov, za katere je naša dolžnost, da jih čuvamo pred uničevanjem ali kakršnimi koli poškodbami. Toda ne mislite, da zavisi njihovo varstvo samo od naše dobre volje ali od naše kulturnosti. Vsi ti spomeniki so-zakonsko zaščiteni in sicer po zveznem ter republiškem zakonu, ki oba poleg raznih odločb predvidevata tudi ostre sankcije za pregrešite nad omenjenimi spomeniki, Zakaj je naša ljudska oblast z zakonsko močjo zavarovala te spomenike? Saj se tolikokrat čuje, češ kaj nam bo starina, ta roba je za v ogenj, kar eksploziv pod zidovje, gradivo pa naj se porabi za. kaj bolj koristnega; razvaline g;adu, kaj nam bodo? Kar z vozovi do njih, kamen je dober za novo zidavo ali pa celo za v apnenico. V graščinah je bilo mnogo starega papirja. Ponekod so s tem starim papirjem vso zimo kurili, drugod pa ®o ga poslali v papirnice. Najhujše se je godilo spomenikom naše narodnoosvobodilne borbe. Pobrali so steklo, inventarje, nekje so populili celo žeblje iz desk, drugod pa raznesli cele barake, Nad redko eksotično drevje v parkih pa so šli kar z dinamitom. Zakaj je torej naša ljudska oblast prepovedala poškodovanje ali uničevanje naših kulturnozgodovinskih spomenikov in prirodnih znamenitosti? Zato, ker se naša ljudska oblast zaveda, da so danes vsi ti spomeniki občeljudska last, da so ti spomeniki pomembne priče preteklosti našega naroda, da so ti spomeniki naša prebogata kulturna dediščina. Zanimivo je, da v stari Jugoslaviji pod protiljudskimi režimi nikakor ni bilo mogoče doseči zakonske zaščite naših spomenikov. Vse preveč je bilo tu raz- nih osebnih interesov in interesentov, lek' nekje v ozadju pa so stali bogati samostani in posvetni fevdalci, ki niso do- Naši kulturnozgodovinski spomeniki so važna dota naše kulturne preteklosti. Vse, kar je velikega ustvaril naš narod v preteklosti, je našlo odmev v teh spomenikih. Dostikrat se sliši, češ kaj bomo ščitili to in to cerkev ali ta in ta samostan. Naj propadeta, saj sta tako priči mračnjaštva, fevdalstva in podobno. Toda tak odnos do spomenikov je nepravilen, kajti če bi bil, bi naša oblast s posebnim zakonom teh spomenikov ne varovala. Nepravilen je ta odnos zaradi tega, ker ti ljudje, ki to govorijo in to mislijo, ne znajo pravilno prenašati dognanja mar-ksistično-leninističnega nauka na razvoj družbe in določenega naroda. Mi vemo, da je suženjski sistem starega Rima danes absurden, da pa je ob svojem času dovršil važne naloge v razvoju družbe in da je bil tedaj družbeno napreden. Nikomur danes ne bo prišlo na misel, rušiti rimske amfiteatre, vodovode, kopališča itd. Mi vemo, da bi bil fevdalni sistem, sistem tlačanstva in graščakov danes nemogoč, v srednjem veku pa je opravil svojo pozitivno vlogo v družbenem razvoju, saj je pripravil podlage za razvoj manufaktur in odtod industrije. Zato torej tudi ne sme priti nikomur na misel, da bi ruši! dokument tega časa, n. pr, srednjeveški samostan, ali srednjeveško cerkev. Prav zato, ker gledamo danes na razvoj zgodovine z družbenega vidika, prav zato moremo mi šele danes spoznati važnost in vrednost teh reliktov preteklosti, V vseh teh spomenikih je kos zgodovine našega naroda, njegovega mišljenja, njegovega čustvovanja in njegove ustvarjalne sile. Stari gradovi n. pr, so dejansko priče fevdalnega izkoriščanja našega naroda. Visoko na hribu si je graščak postavil svoj utrjeni grad ter odtod mirno gledal, kako je v dolini na polju za njega delal tlačan. Toda, so ti gradovi tudi priče naših kmečkih puntov, ko so tlačani, siti izkoriščanja, razbili trdna grajska vrata, graščaka prisilili, da ogleduje obrambno zidovje in stolpe gradov, pa se zaživi v daljni srednji vek. Graščaki so šli, razvoj družbe je šel svojo pot, ostal pa je narod, in jaz, delavec, delavka, si najdeva tukaj odmora od napornega in požrtvovalnega dela za skupnost. Važnost ohranitve naših spomenikov seže tja do drobnih listin, ki se jih tu pa tam najde na podstrešjih ali v katerih Kapitelj v Kostanjevica samostanski cerkvi — Primer najzgodnejše gotike na Slovenskem iz prve polovice 13. stol. (kamen) koli starih arhivih. Mnogo imamo primerov, ko so na starinah ali pa že pri Francesco Robbia: »Narcis«, na dvorišču ljubljanskega magistrata, 18. stol. trgovcih, kjer so zavijali robo v tako-imenovane stare »ničvredne, papirje«, odkrili naši zgodovinarji prevažne dokumente za zgodovino našega naroda. Vsaka taka stara listina lahko vsebuje izredno važne podatke o socialnem ali gospodarskem ali kulturnem stanju našega naroda. In iz mnogo takih podatkov se potem ustvarja prava, nepotvorjena podoba naše zgodovine. In bolj ko bomo pazili in varovali spomenike te vrste, tem bližji bomo tej pravi, nepotvorjem sliki naše preteklosti. Važnost naših kulturnozgodovinskih spomenikov pa ne počiva samo v njihovi dokumentarnosti. Važni so tudi zato, ker nam mnogi od njih posredujejo veliko in iskreno lepoto. Tu pa žc preidemo na umetnostno polje. Omenil bom za prozaičnega človeka najbolj izrazi; primer. N. pr. grajske razvaline. Vsi kulturni narodi jih varujejo, čeprav jih stanejo velike gmotne žrtve. Zakaj? Ker stare grajske razvaline pomenijo veliko turistično privlačnost. Turist pride po strmi gozdnati stezi do vrha hriba, nenadoma mu zapre pot strma, razpadajoča grajska stena, povzpne se na pol porušeni stolp, ogleduje si nekdanjo slavo, misli mu gredo daleč v preteklost. Samotno je v teh zidovih, bršljan prepleta vrata in okna, vsepovsod leži dih trohnobe in propada, nad vsem tem pa veselo, jasno nebo, ožarjeno od sonca. Naši gotski zidarji so bili veliki mojstri. Kako drzno se pno služniki, da dajo oporo rebrovju, ki nosi oboke. Ves prostor je poln čudovite harmonije, ki je zrasla v arhitektovi zamisli. Koliko lepotnega občutja bi smisla nam kažejo naše srednjeveške freske. Prav ta čas jih naši najboljši sli-karji-kopisti posnemajo za veliko razstavo naše srednjeveške umetnosti v Parizu in kasneje v Londonu. Koliko prisrčne lepote je v okornih slikarijah naših lesenih stropov, naših skrinj, na hrbtih naših kožuhov, vezenin itd. Vse to so stvari, ki jih moramo absolutno upoštevati kot sestaven in važen del naših spomenikov. Dolžnost vsakega kulturnega človeka pa je tudi zaščita naših prirodnih lepot in znamenitosti. Zdi se mi, da danes poudarjam to varstvo ravno ob pravem Obletnica smrti Friderika Engelsa je oral, na streho gradu pa posadili rdečega petelina. Gradovi, kar jih je danes ostalo, pa itak služijo v koristne namene. Mnogi od njih so danes postali kraj odmora za naše delovne ljudi, in po parkih, kjer so se nekoč sprehajale grajske gospodične, se danes igrajo naši pionirji. Poglejmo, kakšna zavest se lahko danes porodi v našem delovnem človeku, ko si Friderik Engels se je rodil v mestu Barmen province Porenje v Nemčiji. Najprej je študiral doma, nato pa v Elber-feldu, kjer je moral prekiniti študij. Delal je’ nekaj časa v delavnici svojega očeta, pozneje pa postal uradnik v Bremenu, kjer je bil član literarnega kluba »Mlada Nemčija c. Iz Bremena je odšel spomladi leta 1841,, potoval po Švici in Italiji, konec istega leta pa prišel v Berlin, kjer je stopil v vojaško službo in se istočasno vpisal na berlinsko univerzo. Ko je odslužil vojaščino, je leta 1842. odšel v Manchester v Angliji, kjer je navezal stike z delavci in se leta 1844. opredelil za komunizem. Že takrat je začel objavljati v Francosko-nemških zapiskih kritike o politični ekonomiji, in ko je krenil iz Manchestra v Nemčijo, se je v Parizu srečal s Karlom Marxom, kar ju je povezalo za vs-e življenje. Že v Parizu sta spisala knjigo »Sveta družina«, ko pa se je Engels leta 1845 vrnil v Berlin, je izdal knjigo »Položaj delavskega razreda v Angliji«. Iz Nemčije je odšel še isto leto v Bruxelles, kjer sta z Marsom začela pisati knjigo »Nemška ideologija«. Nista pa samo delovala na polju znanosti, temveč sta bila praktično povezana z delavstvom. Po kongresu Komunistične zveze se je zatekel v Bruxel-les, od koder pa so ga tudi pregnali. V Kolnu je prišel z Marsom vred precl sodišče, kjer je bil obsojen zaradi žalitve oblasti. Od tod je spet odšel v Anglijo-Pozneje je sodeloval pri glavnem svetu Internacionale in je bil kot tak voditelj mednarodnega proletariata, po Marsovi smrti pa pravi vodja vseh evropekib socialistov. Umrl je 5. avgusta 1895. Engelsovo delo je za razvoj delavskega razrednega gibanja, progresivnosti v znanosti, napredka v politični ekonomiji in revolucionarnosti delovnih množic ogromno. Poleg že naštetih njegovih del poznamo še »Komunistični manifest«, »Revolucijo in protirevolucijo v Nemčiji«, Dialektiko narave«, »Anti-Diihring«, »Nemška kmečka vojna«, »Izvor družine, privatne lastnine in države«, »O zgodovinskem materializmu« itd. itd. Bil je iskren Marxov prijatelj, njegov sodelavec in z njim vred ustanovitelj komunizma ter vodja in učitelj svetovnega proletariata. Nekatere naloge sindikalnih kn$ižnia ob „Tedim napredne knjige44 Sindikalne knjižnice so v letu 1949 nedvomno zelo napredovale, vendar nam analiza stanja sindikalnih knjižnic kaže, da morajo sindikalne organizacije opraviti še mnogo dela na knjižničarskem polju, preden si bodo lahko priznale, da je stanje sindikalnih knjižnic zadovoljivo. »Teden knjige« v letu 1949 naj sindikalnim knjižnicam pomeni višek tekmovanja pred kongresom Ljudske prosvete Slovenije, teden, v katerem že knjižnice lahko ugotavljajo uspešne rezultate tekmovanja, ki naj postanejo stalen način dela sindikalnih knjižnic, na katerem gradimo vso organizacijo sindikalnih knjižnic. Njena naloga d samo izposojanje knjig vsemu prebival’ stvu enega kraja, ampak nadzorstvo na^ vsemi knjižnicami krajevnega ali okraj’ nega sveta, usmerjanje knjižnične nabavne politike, oživitev mrtvih knjižnic v sindikalnih podružnicah, zbiranje statistike, strokovna pomoč knjižnicam i® sklicevanje knjižničarjev v krajevne®1 merilu. Predvsem je največja ovira pri dokončni utrditvi sindikalnih knjižnic kot ljudskih knjižnic sploh v še prenizkem vrednotenju napredne knjige pri graditvi socializma, pri oblikovanju zavesti novega socialističnega človeka, pri dviganju novih kadrov, pri ustvarjanju osnove za vse ostale sektorje kulturno-umetniškega in izobraževalnega udejstvovanja v okviru sindikalnih organizacij. To resnico, to pravilno mnenje o knjžnicah in spoštovanje do napredne knjige naj predvsem kulturno-prosvetnl funkcionarji skupno s knjižničarji posredujejo članom sindikalnih organizacij. Okrajni svet v Kranju pravilno razume vlogo, ki naj io ima centralna sindikalna knjižnica, zato je priskrbel knjižnici večje in lepše prostore za knjižnico in čitalnico ki bosta odprti v »Tednu knjige«. V Mariboru bo v »Tednu knjige« začela poslovati v norih prostorih centralna sindikalna knjižnica' prav tako tudi v Kamniku. V Celju organizirajo centralno sindikalno knjižnic®1 v Laškem bodo odprli poleg knjižnic® tudi čitalnico. Poleg teh primerov Pa vemo, da je v Slovenjem Gradcu centralna sindikalna knjižnica zaprta, čel da ni prostora zanjo, ker se je okra! preselil iz Dravograda v Slovenj Gradec, kar bi pa bil le še en razlog več z® povečanje in utrditev knjižnice; saj ei_”e moremo predstavljati okrajnega središč8 brez knjižnice. Ako hočemo, da bodo sindikalne knjižnice uspešno izvrševale naloge, ki smo jih nakazali, je poleg pravilnega vrednotenja knjižnic potrebna organizacijska učvrstitev sindikalnih knjižnic. V sindikalnih organizacijah ločimo javne sindikalne knjižnice in knjižnice v tovarnah in ustanovah, skratka sindikalne knjižnice v podružnicah. Obe spadata v vrsto ljudskih knjižnic, razlika med njima ie le ta, da si v javni sindikalni knjižnici, ki ima običajno naziv centralne sindikalne knjižnice, lahko izposojajo knjige tudi vsi ostali prebivalci kraja, ki niso člani sindikata. Na ta način posreduje napredno knjigo vsemu kraju kot na primer Centralna sindikalna knjižnica na Jesenicah, dočim si lahko v knjižnici sindikalne podružnice izposojajo knjige samo člani podružnice, ki pa jih vendar lahko odnašajo na svoj dom. Centralna sindikalna knjižnica, ki spada neposredno pod okrajni ali krajevni svet, ima v sklopu sindikalnih knjižnic zelo važno nalogo, je temelj. Vse centralne sindikalne knjižnice p®" vezuje centralna sindikalna knjižnica z3 Slovenijo — Delavska .knjižnica v Ljubljani. V velikih tovarnah, v večjih delovnih kolektivih naj bodo organizirane sin-d1-kalne knjižnice. Potrebno je, da ima delavec knjige pri roki, da obišče knjižnico, ko se vrača z dela domov, mef izmenami itd. Zato pa morajo biti knjižnice odprte v času, ko imajo delavci *** nameščenci čas, da pridejo v knjižnic®' Dolžnost celotne kulturno-prosvetne komisije sindikalne podružnice, katere člafl je tudi knjižničar, pa je, da podpre del® knjižničarja z uspešno in učinkovit® knjižnično propagando: s knjižničnim,1 letaki, s poročanjem knjižnih novost1 knjižnice na sten-časih in po zvočnikih' z organiziranjem bralnih krožkov, posebno med ženami in mladino, s prirejanjem knjižnih večerov itd. Knjižničarji naj posvetijo ob noino^ Knjižničarji naj posvetijo ob pom®? kulturno-.prosvetnih komisij sindikalnih organizacij posebno skrb poživitvi knjit' času. Prav v teh mesecih je lepota naše prirode mnogokrat v veliki nevarnosti. Turisti, ki gredo v gore, dostikrat prav nič ne upoštevajo odločb zaščite prirodnih znamenitosti. Kolikokrat slišiš, kako se hvalijo bodisi v vlaku, ali kjer koli, kako so na tej in tej gori nabirali lepe planike, murke in drugo danes že redko, vse pa po vrsti zaščiteno cvetje. Ne vem od kod se je razpasla med planinci navada, češ da ima vsak pravico odtrgati tri planike. Dejansko pa nima pravice odtrgati niti ene, kajti pomislimo, da bodo letos naše gore imele desettisoče obiskovalcev, to se pravi odtrganih trideset tisoč planik. Isto je z drugim redkim cvetjem. Na tak način bo v nekaj desetletjih od naših plamim ostalo ruševje in pa golo kamenje. Človek vidi pravo pomlad na vlakih takrat, ko cveto na Golici narcise, kar je naravnost sramota. In vendar so prav narcise napravile Golico znamenito. Če bomo delali pvoeunu 6K.ru poživitvi KUJ*'' nic v manjših sindikalnih podružnici' Te knjižnice lahko odigrajo važno vlofj9 pri pridobivanju delovnih ljudi za braOr naprednih knjig. Če v mnogih primer1*1 leže knjige v teh knjižnicah neizposoja®3 na knjižnih policah, če je nered v knj>z’ niči, če ni knjižničarja, ki bi bil oH°' Za m * i a J«L^ — Ji 0% voren za knjižnico, ni to dokaz, da te knjižnice nepotrebne, ampak dokaz, sta upravni odbor in še predvsem k®* turno-prosvetni referent sindikalne P?' družnice malomarna, ker nista poskrbe** za agilnega knjižničarja in za propaga®®5 knjige. Prav te knjižnice imajo naložfj da dajo delovnemu človeku, morda PlV> po šolski knjigi, v roke napredno knj>f^,' kj ga bo ob pravilni izbiri knjige prite®, nila za vse življenje v občestvo bralefi Ako mu bo sčasoma izbor knjig v - ,e sin- dikalni podružnici postal premajhen,,! ho vpisal v centralno sindikalno knif nico ali ljudsko knjižnico kraja, v katt □odrih tako naprej, bo Golica ostala brez cvetja. Še slabši odnos naših nezavednih turistov rem živi. Knjižnica v sindikalni piw-. niči je sicer izgubila bralca, toda obe®,® je opravila svojo nalogo, ker je za trn) * pridobila človeka za branje napred®^ knjig. S podeželja pa prihaja vedno sV.. kader delavcev in uslužbencev, ki ji®) je do zaščitenih parkov (n. pr. Triglavska jezera). Nek prirodoslovec mi je že lansko leto dejal, da ta naravni park danes izgleda tako, kakor da bi skozi njega prešle horde. Če bomo šli to pot naprej, kmalu ne bomo imeli kaj zaščititi. Na kratko sem opisal problematiko zaščite naših kulturnozgodovinskih spomenikov in prirodnih znamenitosti. Dolžnost nas vseh je, da jih skušamo na vsak način obvarovati. Saj so nekateri od njih preživeti že stoletja — zakaj naj bi potem generacije, ki pridejo za nami, dejale tako, kakor so govorili Rimljani v 7. stoletju o nekem papežu, ki je da! sneti bakreno streho z rimskega Pan-theona. Ta papež je bil iz družine Bar-berinijev. Dejali so takole: »Česar niso storili Barbari, so storili Barberi n i,« Dr. Stane Mikuž Kader delavcev m uslužbencev, ki potrebno napredno knjigo približati-, 4-.,- ------1:.-— - j ■ ' - -ač®'1 zen tega je razumljivo, da si bo zač-bralec rajši izposodil knjigo v pori®*^.' kjer opravlja svoje delo, od svojega variša. ki ga dobro pozna. Seveda bi pa bilo nepravilno uS*a!!?cj' ijati knjižnico prav v vsaki podrnz0j,' i|au Jiujizmeo prav v vsaKl po-*- jyj Če je na primer podružnica v nepo6r bližini centralne knjižnice in če je v6^j» članov podružnice nameščencev z ^ formalno izobrazbo, tedaj bi bi!o,n. „ v selno ustanavljati posebno knjin®1.^; podružnici, pač pa je treba_ med -s v sindikalne podružnice agitirati za VP centralno sindikalno knjižnico. Tudi o vseh teh vprašanjih ®a*,y0;o pravljajo knjižničarji sindikalnih na sestankih ob »Tednu napredne ^ - ki naj jim bodo vzpodbuda pri ^ nadaljnjem delu. ,eif