Pomemben dogovor
o socialistični preobrazbi vasi
23. aprila letos je bil v Beo-gradu II. plenum Glavne za-družae zveze FLRJ, na katerem so prisostvovali tudi predsedai-ki vseh okrajnih zadružnih zvez. Ta plenum je bi:l posebno po-memben, ker so na njem jasno postavili osnovne naloge za na-daljnii razvoj zadmžaištva v naši deželi in izrazili skupaa BtaJiSča o neka.terih vp-ražanjih, fcastran katerih v naSi dosedanji praksi na tem področju nj bi!o zadostne enotnosta. Plenum je razem tega apozoril na nekatere pereče probleme našega zadruž-ništva, tiste objektivnega in one subjekivnega značaja, in raz-pravljal o praiktičaih možnostih sa reševanje teh vprašanj ia za odpravijanje pomanjkljivosti, ki smo jih opaižali v dosedanji praksi.
»Naša skupn.ost« je v svojl Ste-vilkii z dne 10. novembra 1955 poročala o posvetovanju, kii je bilo pri tovarišu podpredsedni-ku E. Kardelju zastran nadalj-nega razvoja aašega zadružni-štva. To posvetavanje je imelo odlopilen pomen za razjasnitev pojmov o osnovndh smernicah, na katerih mora temeljiti dejav-nost v sacialistični preobrazbi našega kmetijstva. Moramo pr.-trditi, da srno odtlej storili velik korak naprej. Ideje, o katerih so ta.krat v osnovnih potezah di-skutih-ali, so se na tem plenumu že izoblikovale v konkretna na-vodila za akcijo.
Oglejmo si nekoliko osnovnih značilnosti plenuma, kd je bil 23. aprila  1956.
Predvsem se je na plenumu izrazilo enotno stališče do pro-blema nadaljnjega proceaa so-ci.alistične preobrazbe našega kmetijstva. Poudarili so, da !>: bik> napačno in škodljivo, če bi menili, da je pri nas možno zagotovšti napredovanje kmebij-ske proizvodnje brez istočasne socialistične preobrazbe vasi. SociaMstična preobrazba vasi pa je možna samo s postopnim po-družbljenjem sredstev za pro-fevodnjo v kmetijstvu. Osnovni faktor in organizator pri tera morajo biti splošne kmetijake zadruge, zlasti pa poslovne zve-ze, razen tega pa tudi ostali faktorji, kot so kmetijska vele-posestva, kmečke delovne zadru-ge, ekonomije, strojno-tra.ktor-ske postaje, podje.tja za promet kmetijskih proizvodov. Razum-ljivo je, da morajo ti faktorji uživati vsestransko pomož naie socialistične industrije v sklopu naše celotne ekonomske poli-tike.
Plenum je opozoril tudi na ne-katere napaine tendence, kot so pojavi umetne poživitve indivi-dualnega vaškega bogataža s prapagando tako imenovanega »maiega stroja« za indiividualne-ga kmetijskega proizvojalca, s prodaijanjem obraibljenih strogev privatnirn kmetom s strani za-drug in državnih posestev, s to-leriranjem Lzkoriščainja kmetij-skih proizvajalcev, ki ne raz-polagajo z zadostniiini lastnimi sredstvl za obdelovanj« zemlje, s strami premožnej ših vaškšb gospodairjev itd. Na plenumu so poudarili, da moramo izhod iz te »utuacije jskati v takšni or-ganiizacijl tiaSe dejaivnoett na vasi, pju lcatert bodo zadruge de.
janski organizator kmetljsk« proizvodnje na individoialaih posestvih, ae da bi pri tecn po-segiale v indivi,d.ualno zernljiško lastnino. To pa bo mo-žno dosečl predvsem s tem, da se bodo v c^viru zadruge organiEii>ral« strojne alužbe za usiuge in dru-gi servisi za kmeUjs-ko proia-vo«lnjo. Odnosj med zadrugo ia indlividualndim proizvaijaiceni morajo sloneti na gospadarski zailntereSLranosti pročzvajaloa, da potrebe svoje proizvodnje in tx-govamja zadovolji preko zadni-ge. Istočasno je treba razviiti po-latično dejavnost za razjasnitev pojmov o socialistiižni preoibraz-bi  vasi.
Drugif je plenum pojasnil tu-di nekatera načelna orgaimzacij-ska vprašanja. Tu je na prvera roestu vpražanje o tem, kako organlzifati poslovne zveze, kl naj bi postale neposredni faktor organneacije k.metijske proiz-vodmje. Morale bi 'orej razpo-lagati z ustrezniimi sredstvi, 8 skladi, kii naj bi jib astvairiala same ali pa z udelczbo v za-družnah skladih. V zvezi s tern so razpravljali t»di o odnosih •med zadrugo, podijetjern; obra-tom im poslovno zvezo. Bazpra-va Je kritiizirala škodljivo kam-panjo, ki jo v zadnjem času vo-dijo v nekaterib. pokrajinah, za to, da bi — ponekod celo z na-ailjeim — določena podjetja za predelavo in dodelavo kme.tijsfaib proiizvodov vkljuftli v zadruga ali v poslovne zveze. Kar pa za-deva samc posknme zveze, je o n.jih posebea govaril tovanS Kardelj, kj je očrtal njlhovo važoo6t za nadaljnji razvoj so-cializma na vasd. Tovariš Kar-delj je poudaril, da rie bi bilo pravllno, to organizaoijsko obli-ko postavijati nfj.proti obsto-ječih speciaKeranih zadrug, nitl paslovne zveze preldrano naz-dvajabl po posameznih panogab. ali preveč hitefci z ustanavlja-nj«m poslovnjh zvez .v tisfeh kragih, kjer za njih še nl dovolj pogojev itd., itd.
Tretjič so na plenumu pouda-rili, da je že povsem dozord 6a8, da sprejmemo kot konkret-no nalogo planiramje sredstev in skladov za socialistidno preoto-raz.bo vasi g pomočjo zbormice in zadružne zveze. 'To je zlastl> važno v okrajih. t-e tako bomo lahio' pravilno izkonistili aklade za pospeševanje kmetrij&ke proiiz— vodnje, le tako bodo kadri na terenu prejeli sacialnstično per-sp«ktivo razvoija na našem po-de-želju, delovai liudje pa kon-kretan program za akcijo.
Cetrtič je plenum ohravnaval tudi konkretne probleme in po-manjJdjivoati, med katerimi je razpravljal zlasti o na^lednjih: obstoteča kredutna pnaiksa, kl jo vodimo gled« na zadruge, po-gosto onemogoča zdravo zadruž-ik) ekomomsko politiko, ovira stalne pogodbene odnose med zadrugami in kmet.:jskim.i pro-izvajalcd, povzroča občutek ne-giotovoeti pni kmerih. Po drugl plati jo doltaj razšri-rjena lluzija, da kredi.ti rešujejo vse. To ptt je pravtako napak.
Raaprava   je   razen   tega   opo-
zonlla   na   nevarnostl   dolofenlh
mcmapo-Kstriinih tendenc v n.až«m
zadružnlStivu, zlastt na področju
(Nadaljevanje na 12. strani)