- dan razen sobot. nedelj i„ praznikov. . daily except Saturday* ■"is hoik,,y' PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE * Cena llata le S6.00 TSSSXfcr^ iTSVigSS of >il^*°wlCHlCkQO 23'ILL" PONDELJEK. 25. FEBRUARJA (FEB. 25). 1946 Subscription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 39 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct. 3. 1917, authorued on June 4, 1018. merika se ne »mešava t^rfr** ,,,WI" zunanjih ministrov lormed Kanado in Rusijo man in Attlee informirana o ruski ipionazi > avda okrcala emierja kinga fuhingion, D. C.. 23. febr. — iiša in državni department rudita v prizadevanjih, da por glede špionaže v zadevi nske energije omeji na Ru-Kanado, da se Amerika raplete v eksplozivno situa- redsednik Truman je ponov-naglasil, da Amerika ščiti osti produkcije atomske »e, na konferenci s časni-Nekaj ur pozneje je dr-. tajnik James F. Byrnes »pil pred člani posebnega Inega odseka za atomsko e-[ijo. katerim je povedal, do irilca drži vse tajnosti glede ukcije atomske bombe, nator McMahon, demokrat lonnecticuta in načelnik od-je pozneje podal izjavo, Amerika drži roke proč od ska ve, katero je odredila idska vlada. rnes je pred člani odseka kal obdolžitev C. Browna, fnika lista Washington Star, Ivor Gosenko, ataše sd-;ega poslaništva izročil i ameriških in kanadskih ;ov avtoritetam v Otta-ki&o baje sodelovali s člani Japonski general Jamašita obešen Kazen za storjene vojne zločine Manila. Filipini. 23. febr. — General Tomojuki Jamašita, simbol mogočnosti japonske sile, ko je bila na vrhuncu, in poveljnik • japonske armade na Filipinih, je bil obešen na polju pri Los Banosu v bližini Manile. j . Dva druga Japonca sta bila tudi obešena. To sta bila general Seiči Ohta in Takuma Hi-gašigi. Slednji je bil civilni japonski tolmač. Jamašita je bil na obravnavi pred ameriškim vojaškim sodiščem v Manili obsojen v smrt kot vojni zločinec. Spoznan je bil za krivega mučenja in umora več tisoč ameriških in filipinskih vojnih ujetnikov. Smrt na vešalih smatrajo Japonci za največjo sramoto. Jamašita je pred eksekucijo podal izjavo. "Izvrševal sem le dolžnosti kot poveljnik japonske armade na Filipinah," je dejal general. "Storil sem vse, kar je bilo v moji moči, zato me ni sram ne pred Bogom in ne pred ljudmi." Jamašita je umrl kot budist. apioi'isfcufca kroSfeH Na visttce ga je spremljal budistični duhovnik. V zaporu je še general Masa-sahu Homma, ki je nasledil Ja-mašito kot poveljnik japonskih sil na Filipinah. Homma je bil obsojen v smrt na obravnavi pied ameriškim vojaškim sodiščem. On ne bo obešen, temveč ustreljen. teh uradnikov so bila iz-fla tudi ameriškemu državni departments Byrnes ni 1 komentirati ruske izjave iznanjem, da je vojaški ata-»vjetskega poslaništva v Ot-dobil informacije tajnega ja o atomski bombi, kate-Rusija ni potrebovala. Vo-atase je bil odpoklican. H«wa, Kanada. 23. febr. — je zanikala poročila, da ruski agenti prestregli note značaja, izmenjane i Kanado in neko drugo dr-0 Besednik vlade je pono-trditev, da so ruske špionsko Ivnosti zavzele velik obseg v septembru preteklega Rta! 'remier W. L. Mackenzie •g je informiral predsednika lmana in britskega premier-Attleeja o ruski špionaži v rembru King je naznanil, člani posebne preiskovalne Hvje zbirajo evidenco o ru-špionaži v Kanadi. Vojaške »osti so ena faza preiskave. »•**«, 23. febr. - Pravdo, 1,10 komunistične strank« lV1- 'k skuša kanadski pre- * Km« odvrniti pozornost Namaže, katero je doživel zunanji minister Ernest lln konferenci Združenih v Londonu. Iz teya *** J«' objavil izjavo o ruski J^'i v Kanadi. J*11"« je. da skuša King oo-Bevinu," pi&e Pravda. ** ra zagovarjati direktno, * J(t oavojil taktiko, da odvr-P^/ornost javnosti od Bevi-^ političnega poloma na J*"« Združenih narodov. , ,0VJeuke delegacije hr ""nferr.nr, dobUo UKode,, fil _____. Opozicija proti reprezentantu Rusije London* 23. febr. — Pomočniki zunanjih ministrov štirih velesil — Rusije, Velike Britanije, Amerike in Francije — se še prepirajo glede vprašanja, katere kraje v Julijski Krajini naj bi obiskali člani posebne misije pred začrtan jem nove meje med Jugoslavijo in Italijo. V tem sporu je Feodor Gu siev, reprezentant Rusije, o-samljen. Proti njemu so James Dunn, pomočnik ameriškega državnega clepartmenta, Gladwyn Jebb, pomočnik britskega zuna njega ministra Bevina, in Couve de Murville, pomočnik francoskega zunanjega ministra Bi daulta. Gusiev je proti temu, da bi člani misije obiskali glavne kraje v Julijski Krajini, katere r — Zunanji minister Ernest Bevin je v svojem govoru v parlumentu izjavil, da je za podaljšanje prija teljske pogodoe med Veliko Britanijo in sovjetsko Rusijo na 50 let. Razkril je, du je podalj šanje pogodbe predlagal, ko se je sestal s premierjom Stalinom v Moskvi v decembru preteklega leta. "Nekateri trdijo, da drvimo v vojno z Rusijo," je rekel Be vin. "Jaz ne vidim nobene možnosti vojne in ne vzroka Ruski zunanji1 podkomisar Andrej Višinski mi je povedal, da je Stalin proti vojni. Jaz mu verjamem in zaupam. Zaka naj bi dvomil?" Bevin je rekel, da ga razburja živčna vojna med Rusijo in Turčijo in dostavil: "Jaz nočem da bi Turčija postala satelitna država. Moja iskrena želja je obnova prijateljske pogodbe med Turčijo in Rusijo." Bevin je poudaril, da ščiti britske interese v Perziji, zaeno pa je priznal, da ga situacija Perziji vznemrija. Provinca Azerbadžan, ki ima oporo pri so v Je tih, se je proglasila za republiko. Bevin- j* predlagal imenovanje komisije reprezen-tuntov troh velesil, ki naj bi rešili perzijski problem. Izrazil je upanje, da se bo Rusija pridružila Veliki Britaniji in Ameriki v prizadevanjih za rešitev mednarodnega konflikta zaradi olja. O Porurju je Bevin dejal, da ne sme ostati pod Nemčijo, ker je bil vedno osrčje nemškega generalnega štaba. Dalje je rekel, da ne bo žrtvoval britskega imperija. Ako bi se ta imperij zrušil, bi sledila katdstrofs. Velika Britanija jc za revizijo po godbe glede Dsrdanel, ki je bilu sklenjena 1. 1923 v Montreauxu, da bo Rusija dobila izhod do Si edozemskega morja. Bevin je zaključil svoj govor z izjavo, da se bodo volitve v Grčiji vršile 31. marca. Grčija mora dobiti Dodekaneške otoke od Italije. Veliko število ljudi ubitih in ranjenih Britske čete^zatirajo revolto v Bombaju Kairo. Egipt. 23. febr. — Ce* 150,000 ljudi se je udeležilo pro tibritskih demonstracij v tem mestu. Bile so največje po de setih letih. Britske čete so streljale na demonstrante in neuradno po ročilo pravi, da je bil najmanj enajst ljudi ubitih in čez sto ranjenih. Demonstranti so kriča i "Proč z Veliko Britanijo!" in "Zahtevamo odpoklic britsklh čet iz Egipta!" ' Tanki, oklopni avtomobili, vojaški kordoni in policaji stra žijo mesto. Vojaški oddelki so bili ojačani na črti, ki deli evropski del Kaira od egiptske g«- • Uradni buletin, izdan v glav nem stanu poveljstva britskih sil, priznava, da so vojaške čete težavo vzpostavile mir. Demonstranti so napadli katoliške cerkve in več britskih ustanov. Demonstracije so se vršile tudi v Aleksandriji in drugih egipt skih mestih. Premier Ismail Sidky je pre povedal demonstracije. Izjavil je, da bo resigniral, če ne bo njegova vlada uspela v svojih zahtevah glede odpoklica brit skih čet in združitve Sudana z Egiptom. Sidky je zapretil z akcijo proti onim, ki ogražajo mir in red. Domače vesti Premeščena v Belgrad Eveleth, Minn. —> Družina Matt Usenik je prejela pismo od svoje hčere Mary, ki dela v državnem departmentu v Washingtonu, da gre v Belgrad, kjer bo delala v uradu ameriškega poslaništva. Ona Je lanskega junija graduirala na državni univerzi Minnesoto in i odliko nupruvila izpit kot študentka mednarodnih odnoša jev, ekonomije in ruščine. Odlikovala se je tudi kot debatori ca. Članica je društva 130 SN-PJ. Bivši finski voditelji obsojeni Obravnava pred ljudskim sodiftcem zaključena ADF obsodila formulo mezd in cen Washington, D. C., 23. febr — Ameriška delavska federacija je obsodila novo formulo mezd in cen, katero je uveljavila Tru-rnanova administracija. William Green, predsednik ADF. je dejal, da se je Truman udal pritisku komunističnih agentov, ki imajo vplivno besedo v vodstvu Kongresa industrijskih or-gsnlzacij. Dostavil je, da bo formula rezultirala v zvišanju cen za osem do deset odstotkov v tem letu. Revolta na otoku Celebesu Batavija, Java, 23 febr—Domačini na otoku Celebesu so v revolti proti britski nadvladi, se Uruhf <* bo zahteva I glasi sem dospelo poročilo. U PUce odbita. | radniki nepriznane indoneške Bogastvo zunanjih držav v Ameriki Washington, D. C., 23. febr.— Federalni zakladm department je razkril, da imetje zunanjih dižav v Ameriki Je znašalo o-krog štirinajst milijard dolarjev ob koncu leta 1#44. V juniju I. 1941 Je znašalo $12,739,000,000 Imetje Velike Butanije je zna ftalo 31. decembra I. 1944 $1,252,-000,000. Imetje latinskih. republik v Ameriki je takrat znašalo $1.400.000,000 Lakota v kitajski provinci Cungklng, Kitajska. 23 febr — Avtoritete poročajo, ds je vr tisoč ljudi umrlo za lakot/) v provinci Hunan Izrazile so bojazen. da bo lakota zahtevala nsdsljnje žrtve, če rie bodo storjeni korski zs pomoč V tej provinci živi 4.000.000 ljudi. tepublike m izjsvlli, ds nimsjo zveze x lebeli ns omenjenem otoku Helsinki. Finsks. 23. febr. — Posebno ljudsko sodišče je spo znalo Rysta . Hytija, blvšegu predsednika, za krivega, da je pognal Finsko v vojno z Rusijo na strani nacijske Nemčije in ga obsodilo na deset let težke ječe Sodišče je spoznalo za krive tudi sedem bivših ministrov in izreklo obsodbe. Na pet let zapora vsak sta bila obsojena bivši finančni minister Valno Tanner In bivši premier Edwin Linkomie«, Bivši premier Jukh« Kangell je dobil tost let zapora, biv*s zunanja ministra T. M. Kivi-maeki in Henrik Ramsey pa dve leti in šest mesecev vsak. Rlvšl prosvetni imnister Anttl Kuk-konen in bivši pomožni finančni minister Tyko Keinikka sta bila obsojena na dve leti Ječe vsak. Tanner, vodilni finski indus-trijec in politik, je bil obtožen, da ni izkoristil # prilike, ko nt« se Velika Britanija in Amenka izrekli za posredovanje v jexeni I. 1941, da sc vojna konča. Ham-say, Tanner. Ilytl, l.mkomiei* in Keinikka m i^ionrali stično s-meiiftko sugestijo v marcu I. 1943. Kari Fagerliolm, predsednik pailamenta, Je pred zakljme-njem obravnave dejal, da bo Kirotka prišla v zagato, če ne bo obsodba bivših voditeljev zadovoljila Rusije in Velike Britanije. Reprezentsnti Rusij«' in Velike Britanije tvorijo zsvez-niiko komisijo zs kontrolo Finske. Rytl. bivši governer finske diževne banke, je bil predal nik finske vlade od decembra 1939. ko je bila Finska zavoje«, vans v prvi vojni z Rusijo, do decembra 1S40, ko je poni«I ptedM*dfiik republike Nov grob v Detroltu Detroit. — Dne 14. febr, je tukaj umrl vsled srčne - kup Rudolph Zore, samski, star M let In doma od Zagorja. Zud njih 16 let je bil hišnik Slovenskega delavskega doma in bil med rojaki splošno priljubljen. Pokopan je bil civilno IB. febr. Smrt rolsklnle Chicago. — V bolnišnici je v torek umrlu Anu Griim, rojena Primožič, doma Iz Št. fyiperta na Dolenjskem in v Ameriki 33 let. Bolehala je za vodenico, kateri je podlegla. Zapušča moža, sina in tri hčere. Is Clevelanda Cleveland, — Pred dnevi so zllkovct ukradli avtomobil dr F. J; Kermi na Kinsman rd. Ij* E. 1311 st. V avtu je imel kov Čeg.in nekaj zdravniških pred metov. Kovčeg jo policija že dobilu, uvto pu Ae išče. — Iz mornarice je bil čawtno odpu Ačen Frunk Meivur ml., v služb čez štiri leta. Domov Je prlše iz New Yorku in s subo pripe ljul ženo in hčerko. — I/, arma de je bil odpuščen Ailolpli A Tomisck, služil 42 mesecev, bi na Kitajskem, v Burmi, Indiji in Afriki dve leti. Domov Je prišel k ženi in hčerki, Murray zapretil z nadaljevanjem stavke Pittsburgh, Pa., 23. febr. — Philip Murray, piedsednlk jek-Isrske unije in Kongresa Indus-tiijskih organizacij. Je dejal, du se bo stavka proti kompanijom, ki nočejo zvišati j»lače za 1H in pol centa na uro, nadaljevala. To zvišanje je pi poročil posebni Ttumanov študijski odbor in vodilne jeklarsk«- korporscije so pnporočilo sprejele. Murrsy je dejal, da se nekatere kompamje Ae upirsjo. Znižanje britske oborožene sile lyondon. 23 febr. - Uradno zraku ns 1,100.000 mož v tem naznanilo pravi, 'la »ki Velike 1 letu. Ko je bila vojna končsns, Bilteni ja zmšeia svojo abnroht ! je oborožena sila *tela čez fi,000(-no sito na kopnem« rrv>rju in v' 000 mož. * Splošna stavka telefonskih delavcev Člani eksekutivnega odbora določili 1 datum ftebeli požiga jo poslopja in napadajo civiliste BOJNE LADJE DOSPELE V LUKO Bomba). Indtla. 23. febr. — Biitske čete skušajo potlačiti revolto domačinov v tem mestu. Vojaki streljajo na množice, ki se zbirajo na ulicah v osrčju mesta, požiga jo poslopja In na-padujo britske civiliste. Rebeli so zužgall 19 skladišč žita in pot bank v Bombaju Poročilu pravi, da so rebeli naskočili indijsko imperijsko banko, Najmanj 250 ljudi je bilo ubitih in čez 1300 ranjenih v ligi edih, ki so se pričeli v sredo. Uprli so se člani posadk indi|-ske mornarice na 25 parniklh v lukuh. Britske sile so bile ojn-čsne. Pehotne In oklopne enoto so bile poslane v akcijo proti rt belem. Urad policijskega komisarju Je priznal, da se revolta širi. ) Rebeli gradijo barikade na u-lirah v glavnem delu mesta in napadajo vojaške čete in policija. Britske vojaške avtoritete so okllcale izjemno itanje, toda to ni ustavilo Izgredov. Čete so dobilo ukaz, naj streljajo na vsakega, ki se pojavi na cestah med deveto uro zvečer In šesto uro z jutru J. Rebelne mnošlce s«j ne brigajo za britske tanke, #1 rlff* po cestah, in bombnike, ki ko s c pojavili v ozračju nad mestom. Stavku voznikov avtoubsov je pui ullziiala promet. Htavkarji so zasegli več avtobusov, ns katerih so razobesili zastave Hln-dutske in Muslimanske lige. Zttstavkali ho tudi tekstilni delavci in čez 80 tovarn Je mora lo zapreti vrutu. > Prve britske bojne ladje so, dospele v luko in nadaljnje so na poti,. Revolts se je raztegnila tudi na Kalkuto, Ksrsči in drugs mesta. London, 23 febr. — Premier-Clement Attlee Je Izjavil v parlamentu, da Je situscijs v Bom baju kritična. Izrekel je tudi bojazen pred razširjenjem Izgredov, Premier Je zagotovil parlament* Hs bodo svtorltete storite koruke, ds se revolt! potla(H. Memphis, Tenn« 2.1, febr. ~ Fedcracija telefonskih delavcev je naznanila, da bo sploina stavka proti American Telephone A-Telegraph Co. oklicana 7 marca. Datum so določili člani eltsekutivncgu odbore. Joseph jV Beirne, predsednik federacije, je dejal, da so krajevne unije že dobile zadevna navodila. Okrog 250,000 delavcev, članov federacije, bo za-stuvkalo. Člani federacije so se z veliko večino Izrekli za oklic htuvke. Glasovanje je bilo odrejeno, ko je kompanija zavrnila zahtevo glede zviftun|e plače za deset dolarjev na teden in skru&anjc delovnega tedna na 40 ur. Kompanija Je ponudila zvijanje plače za tri dolarje na teden o|ie-ratorjem, drugim delavcem pa za 4e»t dolarjev na teden. • Zaslišanje o vojaškem viibanju zaključeno Washington, I). C, 23. febr-Kongresni od»ek zs voja&ke zadeve je zaključil zunli&anje o zakonskem načrtu glede obvezne vojaike službe in vežbanjs, Načrt podpira Trumanovs administracija Konec zaslišanja je naznanil korigicanik May, de rnokrat iz Kentuckyja In načel nlk odseka. Konferenca odbora rudarske unije Kampanja za zvišanje plače Washington, D. C.. 23 febr, — Izgleda. bo John L. Lewis, predsednik ruderske unije UM-WA, zahteval zvišanje plače za rudarje, ki so uposleni na polju mehkegu premoga Po konfe-lenci s predsedniki 30 rudarskih dittrlktov Je Lewis naznanil, di se bodo člani odbora za mezdne smernice sestali v Washingtonu II. marcu. Htidui sku unija se Je nedsvno Vrnila v Ameriško delavsko federacijo, U-wis ni hotel razkriti namena konference članov odlsit u za mezdne smernice. Ker j.e ti bavijo z mezdnim vpraša-nnjem, ni nohenegs dvoma, da Im> to vprafcunje predmet disku-zije Naznanilo o sklicanju konference |M»trjuje mnenje, da bo priAlo do konflikta med rudarsko UNijo in operatorji, če se bodo slednji upirali zehtavi glede zviianjs pleče Veljavnost (»ogodbe med unijo in operatorji, ki krije rudarje na polju mehkega premoga, bo Iztekla 31 marca. PHOSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO JN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPOBME JEDNOTE Organ of and published by Slovana National Bonofll Socioty Naročnina 1a Zdruiona dxiave (itvon Chicago) in Kanado HM aa loto, S) .00 sa pol loto. 11.50 sa četrt loto; sa Chicago ln Cicero 9?M so celo loto. »3 7» sa pol lato; sa inosemstvo M.00. ' Subscription rates; lor the United States (except Chicago) and Canada M.00 pgr roar, Chicago and Cicero 17.60 per year, foreign countries fl.00 por year. Cono oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov in nonaročonih člankov m no vračajo. Rokopisi literarno vsebine (črtico, povesti, dramo, pesmi itd.) so vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če Je priloiU poštnino. Advertising rstos on agr« »meni.—Manuscripts of communications and unsolicited articles will not be returned. Other m an »scripts, such as stories, plays, poems, etc.. will ho returned to sendee onlf when accompanied by sa If-address ad and stomped envelope. • Naslov na vso, kar ima stik s listom; PROSVETA 2157-19 Bo. Lawndale Ave., Chicago, Illinois iw Datum v oklepaju na pnmer (February 2H, 194d), poleg vaiega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite )o pravočasno, da sc vam list ne ustavi. Proč z razbijanjem stavk! VaMW^^Mnpil* ' V - Pf ^■IP ■ ■* • » <• V , »»W * VUSS ■ 4 Glasovi iz naselbin Ni je industrijske dežele, ki bi imela tako brutalno ln krvavo delavsko zgodovino kot je zgodovina ameriškega delavskega gibanja, Kljub temu, da je Amerika v svojih bojih za neodvisnost prvs izmed vseh modernih držav dvignila prapor politične demokracije, dala sebi in svetu nesmrtno Izjavo neodvisnosti, zanesla v ustavo svoj Bill of Rlghte, s katerim je prižgala baklo Svobode in z njo privabila nod svojo zvezdnato zastavo neštete milijone po svobpdi in sreči hrepeneče ljudi iz fevdalne in monar-histične Evrope, Je na drugi strani skoraj poldrugo stoletje smo-treno ln čestokrat povsem barbarsko zatirala svoje delavce, jim v praksi zanikala pravico do organizacije in razbijala stavke s sodnijo, policijo, vojaštvom, špijoni, privatnimi oboroženimi tolpami ter profesionalnimi stavkolomci. To je ena najtemnejših peg na telesu Amerike. Eden najboljših rekordov tega barbarizma je Adamičeva knjiga "Dynamite", v kateri je ta snov mojstrsko obdelana. Ta knjiga je Adamiču sploh prinesla prvi sloves 225th Street, Queens Village. L. I. N.'Y. Mr. J. Medits, 70-17 — 69th Place, Glendale, Brooklyn, N. Y. Odbor pomoine akcija alovenake naselbino v N. Y. POROČILO PODRUŽNICE 33 SANSa ZA FEBRUAR Barton. O^-Veselica, ki se je vršila 22. dec. v Blaineju, O., v društveni dvorani, je prlneala prav lepi dobiček v vsoti $144.69 Ta vsota je bila razdeljena med obe društvi v Blaineju, polovico pa za pomoč stari domovini in organizaciji SANS. Ker pa smo pustili v blagajni $10 za davke, sem poslal SANSu $15, za pomoč stari domovini pa $55. Na seji tukajšnje podružnice ja bilo odobreno, da damo ix blagajne $100 za SANS, sestra Rosi Skoti pa je prispeval* $2 Federacija za vzhodni Ohio in W. Va. je prispevala $10, in sicer $5 za SANS in $5 za pomoč Jugoslaviji. Torej je bila 8. feb. poslana skupna vsota $187 v urad SANSa z naročilom, da gre $122 za SANS in $65 za staro domovino. Ob tej priliki vabim tukajšnje rojake in rojakinje, da se udeleže seje dne 3. marca ob treh popoldne v Boydsvillu. Ta seja bo važna, kar bodo volitve odbora za tekoče leto, kajti sami odborniki ne morejo seje voditi. Torej na svidenje v nedeljo. John Vito*, tainjk. NACUSKI PODIVJANCI V NOVI ŠTIFTI Isaaquah, Vifaah. — Pazno či-tam pisma iz stare domovine v Prosveti. Človek skoro ne more verjeti, da so tako zverinski ljudje na svetu. Tako pregaja-nje nedolžnih ljudi. Ker doslel še ni bilo nobenega pisma iz i^a-še vasi Nova 'iStifta, Gornji Grad, pošiljam naslednje pismo, ki mi ga je pisala Francka Glu-kova, hčerka Rafaela Dluka, ki je oženjen z Ano Kramerjevo. Datirano je 25. nov. 194$: Draga teta! — Prejeli smo Vaše pismo in veseli smo, da ste še živi in se nas še spominjate. Res, štiri lata je bila pretrgana vez med nami, ko ja tu divjal kruti Nemec. Blagrovali smo vas Amerikance, ki niste okusili vojnih strahot kot smo jih mi tukaj. Ne morete si predstavljati, ne da se opisati ne po« vedati, koliko smo tu hudega prestali, koliko strahu smo užili, ko so se streljali naši partizani in švabski podivjanci. Krogle in granate so kar švigale okrog hiše, celo skozi okna v hišo j« katera priletela. Stiskali smo se po kotih in poslušali, kdaj nas zadene. Kar nas je bilo edravih, smo še prenašali, toda mama, ki so že itak slabih živcev, so se kar tresli in niso mogli nikamor. Sploh pa je čudno, da smo po štirih letih groze sploh ostali živi. To pismo Vam pišem jaz mesto mame, kajti njim se trese roka, tako da z daanico niti jesti nc morejo. Drugi smo pa živi in zdravi, hvala Bogu, četudi so nas Nemci preganjali po svetu. Dve sestri ava lansko zimo morali služiti v Celju pri Nemcih. Ko so ia dec. 1944 švabski podivjanci udrli v Novo Štifto, šo strašno razsajali. Začeli so požigati, pobirati ljudi, > živino in vse, kar jim ja prišlo prav. Tudi pri naa so začeli trgati družino; do takrat smo bili še vsi doma. Vačkrat smo sicer že bežali v gozdove in brloge, a smo srečno praatali. Dne 22. dec. istega leta pa so prihrumeli k nam, odgnali očeta, nas tri sestre in strica Jožeta, ki je bil tudi pri nas, odkar so mu požgali hišo, šeat glav živine, več ovac in izropali hišo. Ne morete si misliti, kako težko nam je bilo zapustiti dom tik pred božičnimi prazniki in pustiti bolehno mamo, ki je neutolažljivo jokala. Ali pri teh brezsrčnih Nemcih ni vse nič pomagalo. Vse prošnje in solze niso ganile teh divjakov. Vse skupaj so nas odgnsli v Gornji Grad v gestapovski stan, zraven pa mnogo drugih ljudi. Od tam so vendar puatili očeta in mlajšo sestro domov, naju pa so odpeljali v »zapor v Celje brez vsakega vzroka V zaporu sva ostali čez praznike. nato pa so nas oddelili v službe k nemškim cfružinam. Na očetovo prošnjo so naju pustili, da sva šli meeeca aprila domov. Strašno je bilo 24 okt. 1944, ko ao kar od kraja začeli požigati. Prej ao se dva dni vršile bitke na Cmevcu. Strašno je pokalo in uničenih je bilo 24 posestnikov Ootovo ste poznali Naceto-ve. Tam so vti, oče. mati in dve hčeri, zgoreli živi v hiši. Res ne morem opisati grozot, ki smo Jih preživeli Takrat je zgorela tudi hiša strica Jožeta. Stara mama in Vida sta bili v hiši, kp SO začeli granate metati in streljati. Potem so jih Nemci odgnali in jih zaprli v cerkev. Bog ve k#j bi z njimj naredili, ako bi imeli dovolj časa, ampak naši partizani so jih nagnali, da so morali prenehati s svojimi požigi in ropanjem. Pri Novi Stifii je požganih 110 poslopij, ves Črni kot in o-krog cerkve, župnišče, šola. Nekaj so pogasili, čim so se Nemci umaknili Zdaj so stara mama, Uršula, Vida in stric Jože pri nas, da si spet za silo postavijo stanovanje. Še sedaj živimo v težkih časih, kajti po tej strašni vojni, ki je vse uničila, se ne more pričakovati normalnih časov čez noč. Težko je za denar, pa tudi kupiti se ne more ne o-bleke ne živeža. Tu je vse na nakaznico. Pa bo boljše, samo da imamo ljubi mir. Teta Žefa in stric Jakob Kos sta v Strugah pri Kamniku. Sprejmite prisrčne pozdrave vsi od nas vseh, posebno od mame in očeta! — Francka Glukova. Fiancee Kramar. PONDELJEK, 25. FETUm^. Blizu Peorije so jih pet res ustrelili, od katerih sta btU dva ( ubita. . Caa je. da delovno ljudstvo obračuna s Kelly ji in McNeariji, I kajti med njimi in Hitlerji m dosti razlika. BELOGABDIBTIČNI TEROR V ŽUŽEMBERKU Johnstown, Pa«—Prejela sem pismo od moje sestre Antonije Ponikvar iz Žužemberka* Pismo je datirano 12. decembra 1945 in se glasi: "Ljuba moja sestra! — Sporočam Ti, da sem jarejela Tvoje pismo, na katero sem Ti takoj odpisala, toda ne vem, ali si pismo prejela ali ne. Od sestre Angele pa še niaem nič prejela. Zadnjič niaem mogla dosti pisati, ker sem bila še vsa prestrašena in zmešana. Tedaj sem tehtala samo 46 kg, danes pa jih imam že 57. Ljuba moja sestra, veliko smo prebili in pretrpeli in Ti sploh ne morem o-pisati. Kaj takega se še ni godilo odkar svet stoji in najbrže sa ne bo nikoli več. Ne vem kje bi začela. > Dne 6. junija 1942 ob treh popoldne so mi vzeli moža, ko je okopaval na njivi koruzo, in ga odpeljali v kočevske gozdove in še tisti dan umorili, dasirav-no je bil nedolžen kakor Kristus na križu. Odpeljali so tudi 11-letnega Jožka in je bil priča krvavemu prizoru, nakar pa jim je ujel. Fant se je potem skrival tri mesece po gozdovih. Ko sem ga našla, je bil le malo živ in skoraj neumen. Še do danes ne vem, kje počiva moj mož, mislim, da so ga najbrže požrle lisice. Potem so Italijani vse pobrali: kravo, konja, vozove, živež, obleko, perilo, harmoniko, 11 kokoši, prašiča, skratka vse, kar je bilo pri hiši, mene pa so postavili ob zid z namenom, da me ustrele, tedaj pa me je rešil mož od Ve-hovČeve Tine. Tu smo imeli malone vsak dan drugo vojsko, danes so bili Italijani, jutri partizani, jx>tem Švabi, nato Rusi, nazadnje pa še domobranci. Vojaštvo ni delalo drugega kot kralo, morilo, požigalo in bombardiralo. Imela sem velik nov pod, ki je veliko stal, pa so ga na tisoče kosov razbili z bombami. V Žužemberku je vse razbito in po-žgano ter polovico ljudi pomor-jenih. Nič niso gledali koga ao umorili, mladeniča ali 80-letne-ga starčka ^ otroka — vse je šlo pod nož! To so delali domači izdajalci. Tik pred nemško kapitulacijo so nas imeli domobranci, to so bile bele svinje, zapeljane od škofa Rožmana, generala Rup-nika in domačih duhovnikov, zaprte okrog sto oseb in so nas tako tepli, da je krt špricala iz mene, otrok in iz drugih. Potem pa so nekatere vzeli iz zaporov vsako noč, jih mučili, skleščsmi prste ščipali, ženske in dekleta pa so najprvo posilili, nato glide polomili, prša rezali, nazadnje pa pod vratom zaklali. Z moškimi so prav tako postopali in mnogim ao spolovila porezali. V zaporu nas je čakalo na strašno uaodo še 53, pa naa je Bog čudežno rešil, da niao imeli časa. ker so morali bežati. Med nami je bUa tudi od Plutke hči in naš Pepe Da so mu Staneta in Valčka umorili. Ti je najbrže že sam pisal. Francelj pa je še živ ln se sedaj nahaja pri vojakih. Tudi on je veliko prestal, revček' lz Žužember ka je vsa bezalo v zunanje vasi, toda človek ni. bil nikjer varen. Enkrat sem1 tudi jaz bežala z otroci in nisem prišla nazaj štiri mesece in pol. Ko smo se povrnili, sem bila pri Žlajpovih podsuta od bombardiranja. Potem sem zopet bežala in sem bila v Derjanetovem mlinu. Stanovali smo v kleti in hlevu; bili smo raztrgani, nagi, bosi in ušivi. Da, veliko smo prestali in če se na vse trplje*-nje spomnim, dobim živčne napade. Tedaj je bila Betka stara eno leto, Janez 6, Jožek 11, Marica pa 13. Danes pa so vsi že veliki in jih je veselje pogledati, samo nimajo obleke in čevljev, zima pa je huda in velijo snega. Ljudje dobivajo pakete iz Amerike in tudi denar, zato u-pam, da nas ne boste pozabile, moje ljube sestre. Tukaj je strašno pomanjkanje. Glede hrane še ni tako hudo, saj smo se navadili«atradati, ampak za obleko in obutev pa je jako težko. Marica je tako dekle, da jo je veselje pogledati, a nima niti obleke, da bi šla v cerkev ali kam drugam. Ljuba sestra, ako imaš kaj stare obleke in čevljev, prosim pošlji nam, ker bi vse prav prišlo. V tem pismu sem samo na-kratko opisala, kako se je nam godilo, opisala bi tudi umorjene, a jih po večini ne poznate. Malko Vengelinovo se-boš še spomnila in Kotkota. Njenega moža, sina in tri krasne hčerke, so tudi zaklali. Dalje Jožetove-ga Dragota, Grigčovo Marico iz Zafare, Dularco, tisto Malnarco, ki je. bila v Frštanem mlinu, prav tako njeni dve hčeri, ženo Smrketovega Pepeta, Franceta in Toneta Krešeča, od Tine Ve-hovčeve moža Staneta. Bilo je zaklanih okrog 50 oseb. Vse te so zaklali in zverinsko mučili domobranci, ki so se borili za vero, pa jih je hudič vzel. Zaključujem to žalostno pismo in pozdravljam vse skupaj. Tvoja sestra Tončka." B*t*a Pečjak. O ANGLEŠKI "DELAVSKI" VLADI IN JUGOSLAVIJI Detroit, Mich. — Poročilo o izvozu iz Jugoslavije kaže sledeče: 1. 1937 je izvozila Jugoslavija 4,305 vagonov pšenice v vrednosti 83 milijonov dinarjev. Ves ta izvoz je šel v Nemčijo razen šest vagonov. Dalje je izvozila lesa 79,879, in sicer v Anglijo, Nemčijo, Italijo, Ar geoftino, Grčijo, na Madžarsko, Nizozemsko in Alžir. Vrednost izvoza tega lesa je znašala 568 milijonov dinarjev. ' Jugoslovanski premogovniki so dali na površje v enem mesecu 500,000 ton premoga, rudniki 60,000 ton železne rude, 70,800 ton svinčene in cinkovne rude, 63,900 ton bakrene, 56,600 ton boksita, 7,200 ton kromovc rude, 3,400 ton pirita. Produkcija bakra je znašala 2,862 ton, svinca 654 ton, cinka 254 ton, surovega železa 4555 ton. Sodeč po teh številkah, lahko uvidimo, da je Jugoslavija bogata dežela v rudninskih zakla dih. Vse to bogastvo so izkori Ščale druge države, dočim ni imel jugoslovanski narod nobene koristi in ne dohodkov od naravnih zakladov. Baš radi tega je bila taka revščina v tej bogati deželi. Na eni strani je država izvažala ogromno količino lesa in pšenice, prebivalstvo Ju goslavije pa j4 komaj izhajalo in plačevalo ogromne davke. Jugoslovanski narod si je po težki in mučni borbi priboril svobodo, dobil svobodno volilno pravico in si izvolil ljudsko vlado. Ta vlada je ljudaka in kot taka odgovorna ljudatvu. Proč z reakcijo, proč z monarhijo! Sedanja jugoslovanska ljudska vlada se dobro zaveda, kaj narod hoče in kaj narod zahteva. Tega se vlada tudi drži. Po-državila je rudnike, industrijo in veleposestva ter sploh vse narodno bogastvo, do katerega je upravičeno ljudstvo. Ker je storila jugoslovanska vlada korak v socializacijo, se je pričela na vseh straneh lažniva propaganda ' proti njej in danes Tito ni več junak, Jugoslavija pa pozabljena kot zaveznica v borbi za demokracijo in svobodo. Oglejmo si malo to reakcionarno propagando, češ, da vlada v Jugoslaviji diktatura! da Je komunistična vlada, da ni ljudska itd Reakcionarji tako lažejo o Jugoslaviji, da sami sebi verjamejo. Ito sjao zvedeli lansko Isto, da je zmagala delavska rtrail, Angliji, smo bili ^ ^ delavci veseli in uv ^ je zmaga laboritev veliki* mena za male narode j? Jugoslavijo. Vsi smo bili i pričam, da bo angles^, priskočila na pomoč omm rodom, ki si žele osvobodi« pridobiti resnično demokL Toda sedaj smo zelo razoM kajti angleška zunanja^ pod delavsko vlado se m stvu nič spremenila in je ljevanje reakcionarne m ske vlade. Danes pa je vse zavedno lavstvo razočarano nad angleško vlado. Faktičnoj našnja delavska vlada še reakcionarna in šovinistična je bila lordska, kateri je naj val ChurchUl. Ako ne bi danes mogočne Rusije na sti malih narodov, potem ne bi li sploh nobenega zagovoi in branitelja. Da, sedanja lavska vlada v Angliji je vse skupaj močno prevarila. Ali bo delavstvo vedno varjeno? Ali delavci v n nimamo nobene bodočnosti? za nas sploh ni sposobnih in nesljivih voditeljev? Vse da potrebujemo še bolj dn in energičnih voditeljev kot Stalin in Tito, kajti s tako mokracijo kot jo danes pri cirajo kapitalisti in imperi Sti, ne bomo nikamor prišli Tisti narodi, ki so se na borili za demokracijo, svobfl in pravico, so danes zanič in se jih zamatuje. Ali je še kakšna pravica na svetu? je toleranca, kje so principi? človek o vsem tem premiij in študira, se prične vprait kam bi se pridružil, komu upal in verjel, da te ne bo varal, ko dobi moč v svoji ke. Veliko sem že čital, in zagovarjal in bil trdno pričan, da prihaja čas za stvo — svoboda in pravici vse male podjarmljene naro Sedaj pa vse kaže, da smo daleč do cilja, do boljše in vičnejše človeške družbe. Ali je kateri narod bolj vičen do svobode in pravice je jugoslovanski? Ta naw ne želi ničesar drugega kol znanje njegovih težko p: ljenih pravic. Želi. si miri okrevanja. Ako temu heroj mu narodu nočejo pomagati* tem ga naj puste pri miru, si sam obnovi svojo državo opustošeno domovino. trebujemo še več dokazov jih pričajo pisma iz stare dfl vine, katera nam pošiljajo jatelji in znanci? Ali je res tako nizko padel, da i imel niti trohico usmiljenji tega trpečega naroda? Naj ta junaški narod, naj živi gova svoboda, naj nem® napreduje! Pomagajmo tei šim bratom in sestram je ^nogoče! Anton J STAR KADILEC Biwablk, Minn.—Pretikk že precej časa, odkar se nič oglasil v našem dela listu Prosveti. S tem dam f nost tistim dopisnikom, bolj zmožni v pisavi kot jaz. leg tega ostane več prostori pisma iz stare domovine rne zelo zanimajo. Po radiu oglašajo razne t ne družbe svoje cigarete Vi družba hvali svoje Ako bi tako dobro angleščino kot venščino, se bi takoj p"p<* kakšni tobačni kompaniji » povedal kateri cigareti » bri, kajti v presoji tobaka ir skušnje, ker kadim že me \ kot 63 let. Tudi zvijati ci£ s prsti znam dobro, ker v * vojni ni bilo dovolj cigaret smo morali kaditi tobak zdrav čitateljem članstvu SNPJ! Frank mal S POTA Čudni so nekateri črni Drugim ponujajo svob^ smrti, sami pa ne P<>n>»*W* verujejo v onega Bosa, dolarju napisan, vsaj ^ žive tako. Pr*Knvor,prli vi držite luč, da iveU« J ne sebi. Toda vi u * jete nad onimi, ki vam resnico v obraz n/w-)-|s M-iiJ* P^n V ProeveH se dm^9 [J i te delavska ^ 25 februarja 1946 iei m a mM OKUPATORJA IN DOMAČIH IZDAJALCEV V KORENU NA GORENJSKEM nlk ki je bil nekoč -član naše jednote v Kelloggu. Joie Bre/ ' al pretresljiy opis divjanja okupatorja in do-ih0' talcev v njegovi rodni vasi Koreno na Gorenjskem. ' zgodilo s prebivalci te vasi in z vasjo samo, kakor tudi ^ * ]m teea spisa, bo čitatelj sam videl. Tukaj želimo le orne-»*orJen r0jak prosi svoje znance in prijatelje v tej deželi po-U Zdaj živi v vasi Kompale št. 6, pošta Lukovica, Slovenija, Navija O grozodejstvih v Korenu piše naslednje: * (Nadaljevanje in konec) bil žrtev besnega ognja. Drugi begunec pa je bil ustreljen v nogo, tako, da se je zgrudil na tla. LIjeli so ga, zvezali z vrvjo noge in ga privlekli nazaj, ga vrgli pod kap in ga pustili tam zvezanega ležati. Moral je gledati kako gori stavba in kdaj se bo vse skupaj v gorečem stanju zrušilo na njega. Bil je brez vsake pomoči. Pomagati mu ni smel nihče, ker se tudi ni nikdo upal in ni niti mogel priti do njega. Ostalih 11 oseb so nagnali v hlav, jih tam zverinsko mučili. Lomili so jim kosti na rokah in nogah, jih pretepavali nečloveško in nekomu so celo zlomili hrbtenico. Tako mučenje je trajalo skoro dve uri. Žrtve, katere so bije še sposobne govoriti, so prosile nemške vojake, naj jih ne mučijo več dalje, ampak jih raje postrelijo, da bo vseh muk konec. Ali ni še bilo dovolj grozot. Mesto da bi jih rešili s strelom grozotnih muk in trpljenja, so vse te žrtve privezali na verige, jih obesili pod srop na tramovje, tako da so viseli visoko od tal. Njihovo kričanje in vpitje se je slišalo v Krašnjo in na Golovec, to je skoro dva kilometra daleč. Prosili so na pomoč, ali njih prošnja je bila zaman. Ko se je zdelo nemških krvnikom dovolj mučenja, so Uev zaprli in zažgali. Tako so pri tem vse te nesrečne žrtve, 11 po številu,.umrle grozotne in muce-niške smrti. Edino moj sin je Še bil toliko pri moči, da se mu je posrečilo priplaziti se do živinskega žleba ter se aaril v gnoj. Tudi denarnico z 250 markami in legitimacijo s sliko je še zamogel zakopati pod žlebom v gnojišče. Ali klub temu. da se je rešil pod žleb, je umrl ravno take smrti kot ostali, ker se je vse nad njim viseče ogrodje in del zidu zrušilo na njega in ga pokopalo pod seboj, ga zasulo, tramovje je pa gorelo dalje na kupu nesrečnih žrtev. Vse te žrtve so ležale ožgane in osmojene 5 dni na istem mestu, kjer jih je smrt dohitela. Po preteku petih dni jih je nekdo pokopal. Pri tej priliki se je širil tako močan duh in smrad, da so komaj'spravili te žrtve v grobove. Pri tej priliki so dognali, da nekdo manjka, kdo, pa se ne ve. In U manjkajoča žrtev je bila ravno moj sin France, katerega je zasulo pod žlebom. Ležal je tako zakopan osem mesecev v hlevu, dokler ni Peter Aubel pričel ostanek pogorelega hleva čistiti. Pri tej priliki je našel še dobro ohranjeno okostje, kakor tudi denarnico in legitimacijo, na podlagi česar se le ugotovila osebnost mojega sina. Vse tako grozotne vesti sem dobival v nemško taborišče. Pripomnim pa, da sem imel v taborišču nečloveško življenje. O tem bom morda pisal enkrat pozneje, če me bo usoda še pustila pri življenju. To, kar sem sedaj napisal, sem pisal še na Bavarskem in že po razsulu nemških zveri, ker ljudje se jim tploh ne more reči. Ko so prišle ameriške čete do našega taborišča, sem imel občutek, kakor da bi prišel naš Odrešenik ponovno na svet. Ce ne bi te dobro oborožene amerikanske čete tako hitro prišle do nas in nas osvobodile, t?i mi vsi poginili v teh zloglasnih taboriščih Sedaj pa še nekaj o Kosmati novem očetu. Imel je večjo vsoto denarja pri sebi, ker je malo pred zlomom Jugoslavije prodal dva konja in dva vola. Nekaj prihrankov pa je še imel od preje. Za vse to so zvedeli nemški vojaki fia hi se pozneje in so zahtevali od Kosmatinca. I <*] v gozd. Ali i da jim mora vse to premoženj« Zažgali m» iada- (gotovino) izročiti, ker ta denar Katerem je bil <1* izvira ves od komunistov /a tako jc tudi ta!prejete informacije in prehrano Ko se je okupator prepričal, so tudi ovaduhi nezanesljivi, sklenila nemška vojaška ob- , vse izseliti, moške enostav-pobiti, vas pa popolnoma po-i Vse te izseljene družine bi bile nastanjene na Ko->m, kot bi se prostovoljno dili. Vse to je bilo sklenjeno zal tudi storjeno, ijapad na vas Koreno se je rfjl že dne 8. julija lete 1942 K, zjutraj. Na predvečer poži-in morije je prišlo preko sto nških vojakov v Krašnjo, so izvršili vse predpripra-Mobilizirali so vse za delo ozne ljudi. Morali so iti z pi z vozmi in vprego na Ko-,. Skoro vse vojake, ki so na predvečer v Krašnji, so joči napotili dalje proti yasi reno. katero so obkolili in ra-zjutraj 8. julija navalili na vdirali v stanovanja, pobra-„ moške od 16. leta starosti, še napol oblečene nagnali v ličevo svinjsko ograjo ter z lovimi glavami tolkli ob zi--je, kot bi šlo i;a stavo. glede na to, da so bili 4' ski že čez 70 let stari, so e-;o postopali z njimi kot z o-timi mlajšimi. Neko 86 let ro žensko, po imenu Jožefa ■ je ležala v postelji, so itkomalo polili z bencinom in gali, tako da je reva pri žili telesu zgorela. Nato so prise domače hijene iz Krasnj'e, Čele pleniti in odnašati vse jse stvari in reči s seboj. Vse naropane stvari so naložili wo^'e, prašiče in živino pa odgnali v Krašnjo. Vojaki so s seboj železna kladiva; s .mi so tolkli po šipah in iih, "tako da so vse zbili in pri i je bilo več zraka tet so se »lopja hitreje unela v notran-iti, katera so sproti zažigali. izvršenem požigu so prišli fmi kladivi nemški vojaki mi-ijudi v ograjo. Pri tem so 'i sina izdajalca Petra ven, uslužbenca Žaubija in Kar-Strehatja, katerega brat je v nemški službi pri Gestapu. dalje še dva moška, in sicer tona Šimenca in njegovega ta Franca Šimenca. Bila sta °žena, da skrivata partizane ■» orožje za njih. Silili so naj pokažeta, kje imata vse skrito, kar pa nista mogla, ' n»sa nič skrivala. Iz bliž-hleva so potegnili krave m zaprli ta dva vanj in hlev ali Tako sta tudi U jiva *eIa Pri živem telesu in polni Ce so jih še preje mu-"i dokaza. Bolj verjetno je, Jih tudi, kakor so delali v slučajih. Nekako čez 14 dni jih je na-' domača Ivana iz Količevega. Je so bile deloma že vse raz-Ue m zgorene med razvalina-»tavbe. Vsak si lahko mi-itak.sen vtis je naredilo na *k°. k', je videla očete in J "'rtva m napol zgorela oz. 'na m v razkrajajočem sta-Stalim 13 moškim je pa Poveljnik prebral smrt-obvKibo, katera se je glasila. I* v^»bsojeni na smrt iz tfa U ,ni so Ibsojeni | da o podpirali komuni- ; * h"*ti m da so jim pošiljali " 1 < o krelanin in I " kretanju in pre-nemških straž in patrulj. otr(*c bodo odpeljali rti zapler v* vas ^ P^žgal pa bor: tZSflu.n. 901JV, k lifr * v'i"; pttor / al« ,, . taborišča, imetje 1 v korist nemške >'; popolnoma uniči-Tri izdajalske dru-kot prostovoljci Koroško v lepše J kot so bili tukaj, nesrečnih 13 trni zdel primeren a Prostem. Nape v hlev. * Pri •ta dva pobegni-' Je eden skril Nfvu. se za ril v r t of »kntr Ker se je mož upiral, da ne da denarja, so mu ga vzeli s silo. Nato so ga zvezali skupno s Korošcem Francetom in ga postavili med ostale trpine, iste nato slikali in dali to sliko v nemške časopise na Koroškem s pripombo, da so ujeli 15 komunistov, njih vodja je pa v sredini zvezan vrvjg. In ta vodja je bil ubogi Kosmatinov oče. Na delu na Koroškem pa je bila tudi neka gospodična iz Lu-kovice ter je po večini vse te ljudi poznala, če ne vse osebno, pa vsaj vse videzno in se ji je čudno zdelo, kako je to mogoče, ko je vse vedela, kaj se je z nami zgodilo. Še bolj pa, ker smo bili vsi le napol oblečeni, torej tako, kot so nas odpeljali od doma in ne kot ujete komuniste. Sedaj pa še nekaj o izdajalcih vasi Koreno. Ignac Burja je hodil iz strahu pred partizani spat na orožniško postajo. Pri i\eki taki priliki, ko se je zjutraj vračal domov v Trnavo, so ga ujeli. Odgnali so ga v tuhinjske planine, kjer si je moral sam izkopati jamo, nakar je prejel zasluženo kazen. Franc Vehovec iz Trnave pa je vse, kar je zvedel od partizanov, prenesel še gorko Nem cem in zopet obratno od Nem cev nazaj k partizanom, dokler mu niso prišli na sled ter ga nekega dne na lep način pri nekem kozolcu likvidirali z dvema streloma. Župana dimnikarja Kuneja pa se niso upali, ker bi nemške oblasti za tako propalico uničile preveč naših ljudi, ker nedolžnih žrtev teh propalic je že itak bilo veliko. Neki partizan je zastrupil krogljo in jo pri prvi priliki poslal temu izdajalcu na Slppwrjevam dvorišču v Lukovi-ci v ramo. Bilo je samo malo opomina. Rana se je j>očasi celila in župan je polagoma zop?t okreval. Ko je ozdravil, se je poprijel svojega starega dela — ometanja dimnikov in sieves Kamniku. Kako je danes njim, ali je še pri življenju in kje je — ne vem. Tudi za ostale izdqj^lce, 2qu-bija, Barliča in njegove ainove ne vem nič aigurnega, kako in kaj je z njimi. Ce bom pozve-del, bom še tudi sporočil, mogoče v drugem delu, v katerem mislim popisati tudi triletno živ ljenje oziroma trpljenje v nemških taboriščih, da bo svet vedel, kako je takozvani "Herren-volk" tiransko in nečloveško postopal z nami, predvsem pa z vsemi Slovani. Na koncu teh žalostnih spominov naj še pripomnim, da so vse zverinsko in nečloveško mučene žrtve pokopane v sredi vasi Koreno. Ta vas je oddaljena približno pol ure hoda od vasi KraŠnje. Da je bila ta nemška zver v človeški podobi popolnoma uničena in vržena na tla, je zasluga vseh treh velikih narodov! Zato naj zakličem vsem našim osvoboditeljem — Amerikancem, Sovjetski Rusiji in Angliji — živeli pravični narodi — živela svoboda! Smrt fašizmu — svobodo narodu! Te spomine sem napisal jaz, Jože Breznik, sedaj popoln starček, kljub 61 letom. Hiram na kroničnem pljučnem katarju in oslabelosti srca, kar vse izvira iz prestanega trpljenja. Sedaj sem brez doma in gledam s svojo še pet člansko družino žalosten v bodočnost. Joše Bresnik. PROBVETA =========== Vesti iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije Poroke ameriških vojakov v Avstriji DUNAJ—ONA.—Poroke med ameriškimi vojaki in avstrijskimi dekleti so zelo otežkočene— dovoljenje je bilo nsčelno dano dne 15. decembra, toda le malo je bilo slučajev, ki so postali resni. Fraternizacija je vsesplošna, toda do poroke je daleč. Kandidati in kandidatinje morajo izpolniti 21 strani dolge pole vprašanj. Nevesta mora biti popolnoma prosta vsakih preteklih in sedanjih vezi z nacistično stranko, osebno, po svoji rodbini in svojih prijateljih. sicer ni »idobrenjs. V Prosveti se dnevne »valovne in delavske vestL AU lik čltate vsak da»7 FESTIVAL V TRSTU— MANIFESTACIJA ZA PRIKLJUČITEV K JUGOSLAVIJI Tržačani in Primorci so na o-gromni manifestaciji dela pokarali,« da hočejo delati, graditi in : ti veti v federativni in demokratični Jugoslaviji. Ljudje so se že zgodaj zjutraj zbirali od vsepovsod: Prišli so delavci trža-ikih ladjedelnic, iz zaprašenih tovarn, iz nabrežinskih kamnolomov, kmetje iz zelene Vipavske doline, iz Istae, naše sončne dežele. Prišli so pokazat, kako so f>ovezani z mestom, kako porajajo njihova area skuppe »želje in zahteve, kako so skrbni; težave njih, deželanov, okoličanov so iste kčt problemi Trža-čanov, tako ri Slovencev kakor Italijanov. Na nekem transparentu je bilo zapisano: "Slovenci in Italijani ai bodo bratsko segli v roko". Prišli so iz vse Julijske Krajine, eni v svojih značilnih delavskih oblekah, drugi v pestrih narodnih nošah, delavci in vn velikem številu kmetje — vaah aki^paj je bilo 200,000 — in v Trstu so enotno in odločno ponovno zahtevali svoje pravice. Saj so iz borbe sem povezani prav vsi, delavci in kmetje, Slovenci in pošteni Italijani. Ravno zato, ker so bili tako združeni in tako epotni, so vedeli, da jih ne more nihče zadržati. "V alogi jp moč," to čuti vse ljudatvo. Čuti moč, ki jo ima v svojih delavnih rokah in v svoji odločni volji. Prihajale so povorke ljudstva z okrašenimi tovornimi avtomobili in s simboličnimi vozovi. Z njimi so se pripeljali delavci in Kmetje veselih obrazov. Slovenske, tržaške in .italijanska zasta ve ao vihrale nad tiapČglavo množico, vmes pa so se vrstil tranaparenli, ki ao govorili to kar je izzvenelo ia vse manifea-tacije: Da je dalo, kar človeka dviga in mu daje moč. Zato ho Če naše primorsko ljudstvo de la, hoče pravice do življenja. Tri kilometre dolga je bila (»ovorka delavcev iz miljskega okraja. Ob 8. uri so se vsi uvrstili v po-vorko, ki je na^> t manifestirala po tržaških ulicah. V povorkl je bilo opaziti predvsem dvoje značilnosti: v coni A ljudje še danea nimajo strehe nad seboj, vasi ao še v razvalinah, Industrija v zastoju, delavci pa so brez dela, brez zaslužka in gladu jejo, čeprav bi tajto radi delali, da mogli preživljati svoje družine. Ti delavci ao v povorki zahtevali zaslužek, kruh in samoodločbo ter ljudsko oblast, ki jim bo omogočila delo In razvoj ter boljše gmotno stanje. Ljudje iz cone B pa ao kazali velik zanos in polet, a katerim obnavljajo svoje vasi. Ta del povorke je imel bolj veder izraz. Tu je stopala tudi mladina, ki ima svoje delovne čete In požrtvovalno dela, predana avoji oblasti, predana Titu in s svojim delom zahtevala priključitev v federativni Jugoslaviji. V svoji povorki so prikazali obnovo in .vso ljubezen, ki jo imajo do dela. Delavci iz cone A so skoraj ^neprenehoma vzklikali. Množica zavednih in globoko predanih ljudi je nosila ogromne transparente, na katerih je bila napisano to, kar čuti in hoče primorsko ljudstvo: "Hočemo dela, hočemo kruha!" Taka je parola tržaških delavcev. V povorki so z vzkliki manifestirali, da hočejo delati in da so pripravljeni marsikaj pretrpeti zato, da bi dosegli, česar si želijo. Hoteli bi delati v Jugoslaviji in nam s svojo industrijo pomagati. Slovenci in Italijani so ponovno izrazili, da jim je delo skupno, da hočejo zato tudi skupno življenje v novi državi. V morju slovenskih In italijanskih zastav so nosili gari.baldinci, ki so skupno z nami prelivali kri, na> pise: "Združeni v< eraj, danes in jutri!" Posebno je pretresel ljudstvo napis, ki so ga nosili 'lelavci i/. Sk'dnja: "ču In bila oblast v rokah Ijudvtva. ne bi bilo ^Udu m brezposelnosti". Tržaški delavci občudujejo na- šo državo, v kateri ima ljudstvo oblast v rokah in v kateri ni brezposelnosti in gladu. "Hoče* mo surovine". "Zgradili si bomo svojo bodočnost,'1 "Združeni bomo zmagali," .tako ao klicali in manifestirali delavci in kmet-e. Vsaka skupina je peljala v svoji sredi kak predmet, znači-en za področje njenega de)a. številni transparenti so bili zgovorni. Tako je na primer vle-cel mrŠav vol voziček s poljsko kuhinjo, kakršne kuhajo slip-tam padlih junakov osvobodilne borbe. Na njem so velike Črke predstavljale obtožbo: "Tako živimo. To je storil fašizem." "Hočemo Trst kot federalno enoto v demokratični Jugoslavi-1!" vzklikajo kiparji, ki peljejo na svojem vozu ta napis. S karikaturami pa so delavci prikazali, kakšno je življenje tam, kjer ni ljudske oblasti. Zato ao vsi enotno in odločno zahtevali Trst v Jugoslaviji, kamor si želi vse pošteno in svobodoljubno ljudstvo. "Edino resnična ljudska oblast nam more zagotoviti delo in blagostanje," kliče drugi izmed transparentov. Tako so ponovno zahtevali, naj se izpolni Atlantska karta — svoboda in samoodločba narodov. "Hočemo Trat v federativni Jugoslaviji", to je bila zahteva vseh 200,000 navzočih, to je zahteva vseh tistih, ki so se borili in so padli xato, da bi bili združeni v Titovi Jugoslaviji. "Mi manifestiramo voljo za združitev z Jugoslavijo z vztrajnim delom". S tem napisom je prihajala povorka iz cone B. Napisi teh izražajo delo in vuljo do dela. V tem znamenju ae hočejo priključiti Jugoslaviji. Ker imajo oblast v svojih rokah imajo možgost, da delajo in za to ae trudijo, da bi z delom pokazali voljo po združitvi. "Vse bomo atorlU za obnovo poruše ne domovine!" Mladi udarniki so ponosno stopali in nosili o-gromne zastave. Vse delo so prikazali v povorki. Mladina se loti vsakega dela, ker ae zaveda da ai kuje z delom lepšo bodoč noat. Mladinski delovni bataljon je strumno korakal, na transparentih pa je ponosno nosil napisano, koliko delovnih ur je že naredil. V Istri je prvi delovni bataljon dal 9875 delovnih ur, drugi 3160 in tretji 3875 delovnih ur. V'svojih vaseh so popravili že mnogo hiš, tudi mnogo mostov in cest so pomagali graditi. 'Vsi so ponosni na mladino. To je bodočnost, to je ona mladina, ki je že prej borbi pokazala svoje heroj-stvo, sedaj pa ga v delu nada-juje. Istrska mladina se veseli, ker tx> imela svoje šole. Z velikim poletom je obnavljala šolska poslopja, da ne bo ovir, da se bo učila v svojem materinskem jeziku. Skupno je obnovila 32 Šol. Povorka je prišla ob ogromnem navdušenju množic na Ga-ribaldijev trg. Tu ao strnjeni delavci, kmetje in meščani „Še enkrat enotno potrdili zahtevo, da se hočejo vsi priključiti k federativni Jugoslaviji. Predstavniki ljudske oblasti so v svo-ih govorih zahtevali, da se priznata ljudska pblast in samoodločba ln izrazili voljo ljudstva, ki odločno vztraja pri tem, da doseže vse pravice, za katere sv bo borilo tako neizprosno, kot se je v Času osvobodilne borbe Kot v povorki, tako ao tudi ob zaključku Italijani ln Slovenci pokazali, da so enotni v delu in da so enotni v svojih zahtevah, preko katerih ne bodo šli nikoli. —Po Mladini. traške delcga-ryk, minister h in dr. mi- Inflacija na Madžarskem Budimpešta. — ONA. — Teiko verjetne ao fantastične razmere, katere je na Madžarakam prinesla a seboj neomejena inflacija, ki razaaja v tej deželi. Ko je šest ameriških Čaanikarjev večerjalo v hotelu Bristol, ja iz-npsil račun 5,000,000 pengov, Dolar plačujejo na črni borzi po 800,000 pengov — dvakrat toliko kot pred tednom dni, Miniater dobi 2,500,000 pengov plače na mesec, to je približno tri dplar-je, oziroma znesek, ki zadostuje za tri dobra večerje v gostilnah Črnega trga. dopisnikom in Članom JEDNOTE Kadar pišete Proavetl alt v glavni urad SNPJ. na poaablta v naalovu napraviti poštne lie* vllke 23 aa beeedo "Chicago". Na kuverti vaelej zapišite« ckl- Pogajanja med Poljsko in Čehoslovasfo BRAGA. — ONA. — Dne 18. febr. so se začela pogajanja mqd 40 člani poljske mednarodne Komisije in čehoslovaško vlado v cilju, da najdejo sporazum glade vseh spornih zadev, ki obstojajo med tema dvema driav}-mu, Čehoslovaško zunanje ministrstvo se je izrazilo, da so se razgovori začeli v najlepši prijateljski atmosferi. Jasno je, da bo vprašanje Tešiti ja najvažnejše, »-