DRUŠTVENIH
LETO 1933 - ŠTEVILKA 1
-• uo
Župnijski in občinski muzeji
V zadnji številki smo govorili obširno o pomenu tradicije za vsak narod in smo dejali ob tej priliki, da bi moralo biti delovanje vsakega našega društva usmerjeno v prvi vrsti na smotreno in neprestano gojitev domače tradicije, ker je to edini resen in uspešen način gojitve trajne ljubezni do rodne grude in do domovine sploh. Naši odri naj bi igrali predvsem domače igre, zlasti pa še take, ki se nanašajo morda na kake dogodke v okolišu (v okolici Celja n, pr. Mlinarjevega Janeza, Teharske plemiče, Veroniko Deseniško, Celjskega grofa itd., na Gorenjskem Finžgarjevega Divjega lovca Našo kri itd.), pevski zbori naj bi godili z največjo ljubeznijo zlasti narodne pesmi dotičnega okoliša, predavanja naj bi obravnavala predvsem zgodovino, gospodarstvo, umetnost, zemlje-pisje itd. najbližjih krajev, društva naj bi gojila in častila predvsem spomin velikih mož, ki so živeli ali delovali v domači ali kaki sosednji fari itd. Tako bo postalo ljudstvo ponosno na zanimivosti in znamenitosti rodne grude, jo bo vzljubilo, je ne bo zapuščalo po nepotrebnem in bo varovalo povsod in vse-kdar tudi njen ugled, S kakim ponosom so se stari Rimljani trkali na prsa, češ: »Rimski državljan sem« in nekaj slič-nega opažamo tudi danes pri Angležih, Francozih in pri nekaterih drugih narodih. Celo Madjaru je njegova domovina prvo in vse na svetu, njegov čudni jezik mu je najlepši, njegov narod izvoljeni naro-d itd.
Vsega tega pri nas zal še zelo, zelo pogrešamo in naš človek, kakor smo poudarili že zadnjič, devije le prerad v nič vse, kar je domače in hvali vse, kar je tujega, čeprav bi naša slovenska zem-
lja in naš slovenski narod lahko ponosno vzdržal tekmo skoro z vsakim drugim narodom na svetu. Če bi naš slovenski človek poznal preteklost našega naroda, poznal vrednote, ki jih je ustvaril naš narod in jih še vedno ustvarja, skratka: če bi poznal našo slovensko tradicijo, potem bi šele vedel, kaj mi Slovenci smo, kaj smo že vse ustvarili in kako ponosno se lahko pred vsakim narodom na svetu potrkamo na prsi, ne pa da bi se morali tega morda še celo' sramovati. Tudi o tem posebej bomo iz-pregovorili še ob prvi priliki.
Torej: gojitev domače tradicije je ena prvih dolžnosti naših društev. Kako, to smo deloma povedali že zadnjič in ponovili še zgoraj, danes nam je pa govoriti zlasti o enem sredstvu, ki je morda pri tej vzgoji najvažnejše, to je o ustanavljanju domačih župnijskih, oziroma občinskih muzejev.
Kaj je muzej sploh? To bo vedel najbrže vsak; saj bo le malokdo izmed naših bralcev, ki bi še nikoli ne bil v nobenem muzeju, če pa vendarle je še kdo, ga pa nujno opozarjamo, naj ne zamudi ob prvi priliki obiskati našega slovenskega narodnega muzeja v Ljubljani. Odprt je za brezplačen obisk vsako nedeljo in vsak praznik dopoldne, razen v zimskih mesecih. Naloga in dolžnost narodnega muzeja je zbirati in hraniti prav vse, kar je pri dotičnem narodu važnega in zanimivega, bodisi v zemljepisnem, bodisi v zgodovinskem, prirodopisnem, narodopisnem, umetnostnem ali kateremkoli drugem pogledu. Muzej vse to zbira in hrani, da se polagoma ne uniči ali ne porazgubi in muzeji so potem za učenjake, ki proučujejo svoj narod, najvažnejša zakladnica.
In kar je narodni muzej za ves narod, to bi moral biti župnijski ali občinski muzej za občino, oziroma župnijo: zbirališče in hranilišče vseh pomembnosti in zanimivosti dotičnega okoliša. In kdor bi hotel potem s kateregakoli pogleda proučevati dotični okoliš, bi imel v tem domačem muzeju pri roki vse, kar bi potreboval, Koliko je pri nas še neraziskanega na vseh poljih, kamorkoli pogledamo. Še celi rodovi imajo v tem pogledu dela čez glavo, da bomo spoznali šele sami sebe. Zakaj gre to delo tako počasi od rok? Ravno zato, ker tako manjka takega podrobnega gradiva, ki nudi potem učenjakom in znanstvenikom snov za celoten opis naše zemlje in našega naroda. Torej že s splošno narodnega stališča bi bili taki domači muzeji neprecenljivega pomena za ves narod, kajti če zbere vsaka občina vse, kar je pomembnega in zanimivega v dotičnem okolišu, bodo zbrale vse občine vse in potem bodo imeli znanstveniki lahek posel.
Pa ne samo z obče narodnega in znanstvenega vidika so taki domači muzeji največja dragocenost, temveč tudi za gojitev domače tradicije, kajti na ta načtn bi šele prebivalstvo vsakega okoliša prav videlo in spoznalo, koliko zanimivega in važnega vsebuje domača župnija, dobilo bi vpogled v življenje in delovanje svojih očetov, dedov in pra-dedov, a iz tega bi nehote zaganjali ljubezen in ponos na rodno grudo.
Jasno je, da tak muzej ni ustvarjen v enem mesecu, toda začnete ga lahko ustvarjati že jutri, ne, že danes, pri prvi odborovi seji. Ustvarjen sploh ne bo nikoli, ker teče življenje dan za dnevom naprej in tak domač muzejček je ravno izraz in ogledalo vsega življenja v domačem kraju. Vsak dan pa, ki mine, je izgubljen tudi za tak muzejček, kajti vsak dan se izgubljajo in uničujejo lepi in zanimivi predmeti, ki bi tvorili čez desetletja morda največje dragocenosti takega domačega muzejčka. Ne mislite pa, da je ustvaritev takega domačega muzeja težavna. Ne! Nič lažjega in ni je občine in ne župnije, kjer bi bilo to združeno s kakršnimikoli težavami. Za začetek ne potrebujete sploh ničesar drugega, kot dobro omaro, v katerih shranjujete vse take stvari in pa seveda to, da vzbudite pri najširšem krogu občinstva zanimanje za tako novo ustanovo. Neobhodno potreben je seveda še varuh tega muzejčka, ki bi polagoma zbiral vse, kar vanj spada. Samo ob sebi je umevno, da bo postala omara kmalu premajhna, potem bo treba še drugo, ko pa zidate dom ali občinsko hišo, tedaj naj pa ne bo prav nobenega ljudskega ali občinskega doma brez posebnega prostora tudi za tak domač muzej in vsaka občina mora letno par stotakov žrtvovati tudi za potrebe domačega muzeja, ki je prav tako važna prosvetna ustanova, kakor domača šola.
(Dalje prihodnjič.)
Spori
Izmed vseh športnih panog sta prodrla v najširše plasti našega naroda edino smučanje in plavanje. Neglede na to, da spadata ta dva športa med najlepše in najpriljubljenejše telesne vaje sploh, je mnogo pripomogla h temu propaganda, ki so jo delali in jo še delajo najrazličnejše športne organizacije in razni drugi faktorji. Poleg tega imata še to dobro stran, da se nahajajo oni, ki se bavijo ž njima, ves čas na svežem -raku. v soncu in vodi. Da to najblagodej-
nejše vpliva na naše razpoloženje in da si s tem kar najbolj utrjujemo svoje zdravje, je izven dvoma. V podrobnosti se ne bom spuščal, ker se je o tem že itak mnogo pisalo v naših listih in revijah in celo slovenske strokovne knjige že imamo o teh športih. Moj namen jt samo, da poudarim, da sta ti dve športni panogi zelo koristni in potrebni tudi za naše fantovske odseke- da ju morajo uvrs.iti med prve točke svojega športnega programa. Treba pa je pričeti pa-
)
metno in previdnost je zlasti pri plavanju ua mestu, ker je že nešteto ljudi postalo žrtev tega mokrega elementa. Pretiravanje tudi tu — kakor povsod drugod — škoduje Sedaj živimo baš v zimskem časa, ko vse sanka, smuča in drsa. Zato ne sme biti nobenega prosvetnega društva, ki ne bi gojilo kake panoge zimskega športa. Najprimernejše je vsekakor smučanje, ka.erega se vsi tudi najraje oprimejo. Zelo priporočljivi so tudi smučarski izleti v bližnjo in daljno okolico, kjer moremo uživati vso lepoto zimske narave. Smučaistvo mora postati ne samo narodni, ampak predvsem naš fantovski šport.
V poletnem času pa se vržemo na plavanje. Nikogar ne sme biti v naših vrstah — če ima količkaj priložnosti za priučenje te koristne in potrebne športne panoge — ki ne bi znal plavati. Zato mora vsakdo v vodo in se mora pod spretnim vodstvom in nadzorstvom učiti plavanja. Pri tem pa ne smerno pozabiti na reševanje in oživitev utopljencev. Kljub temu, da je reševanje vsaj tako važno kakor plavanje, se ta stran pri nas zelo zanemarja. Dosti je že bilo slučajev, ko se je kdo potopil pred očmi dobrih plavačev. To je sicer žalostno, a vendar resnično dejstvo, preko katerega nihče ne more, če hoče pridobivati ljudi za plavanje. Zato mora biti naša prva in največja naloga, da učimo plavače tudi reševanja in prve pomoči v nezgodah. Vsakogar, ki se je naučil plavati, je tre-
ba takoj uvesti v tajnosti reševanja. Kdor ne zna reševati, ta se ne sme prištevati med plavače. Kaj ti pomaga, če obvladaš vse mogoče stile v plavanju in če se tako dobro »crawlaš«, ko pa mora v pričo tebe tvoj tovariš — enakovreden plavač —, ki ga je slučajno prijel krč. žalostno izginiti v valovih! Zato je ved. no združiti oboje: plavanje in reševanje.
Druge športne panoge pa ne najdejo primernega odziva pri naših fantih. Tu mislim predvsem lahko atletiko, ki je pri drugih narodih zelo razširjena in priljubljena. Semterije že še malo tekajo, skačejo in mečejo, toda ta odstotek je v primeru s številom naših fantov zelo majhen. Vzrokov za to je več, glavni pa je ta, ker fantje tu ne dosegajo takih uspehov, kakor bi jih radi. Lahka atletika spada med one telesne vaje, ki potrebujejo mnogo truda in časa, preden dosežeš kako upoštevanja vredno znamko. Do gotove mere — ki pa običajno malo pomeni — niirc prideš; potem gre pa po centimetrih naprej. Kdor pa našega fanta količkaj pozna, ta ve, da ljubi n.-iš fant take telesne vaje, s katerimi doseže v kratkem času tak uspeh, da more pred javnostjo nastopiti, ali pa take. v katerih se izraža moč, spretnost, korajža. In tudi naš narod najraje gleda take stvari. Zato se je od vseh iahkoatletskih pan >g še najbolj uveljavil skok s palico. Brez dvoma bodo pa naši fantje takoj prijeli za kladivo, ko ga bodo enkrat poznali.
,'Nadaljevanje prih.)
Katoliška ljudska prosveta na Poliskem
Sokol goji še sedaj zgolj narodno-vzgojno smer med katol. poljskim ljudstvom. Privatno šolstvo se je moglo prav in v večji meri razvijati šele po 1.1905. Vendar je bilo sredstvenih potov dovolj, da si je kljub vsemu neprijaznemu ozračju našel vedno dostop v ljudsko dušo posameznih generacij narodni duh, duh poljskih velikanov-vidcev in njihovih, poznejšim generacijam v veledelih sporočenih misli in
teženj, dokler ni slednjič napočil trenutek — svobode. Tedaj je z vsem ostalim vstalo tudi organizacijsko življenje po vsej Poljski. Obujale oziroma osnav-ljale so se takrat razne šolske, vzgojne, idejne, športne, strokovne, politične in verske organizacije. Samo za izobrazbo odrastlih delujeta dve centrali: »Zveza poljskih ljudsko - izobraževalnih društev« (sem spadajo: Ljudskošolsko društvo v Krakowu, Društvo za narodne
eitaluice v Poznanju ter Poljsko-šolsko društvo v Warszawi) in »Zveza ljud-sko-izobražeralnih socialnih organizacij« (tej pripadajo: »Društvo poljskega osnovnošolskega učiteljstva, Zveza kon-zumnih družbenih organizacij poljske republike ter Centralna organizacija podeželsko-gospodarskih društev). Ra-zeD tega pa so še organizacije, ki se bavijo specialno z vzgojo odrastlih, kakor: Splošna dopisna univerza. Zveza ljudskih odrov, Institut za izobrazbo odrastlih ter še: Socialno in ljudsko-izobraževalni študij na Svobodni poljski univerzi v Warszawi, Zveza poljskih knjižničarjev, Varšavsko društvo javnih knjižnic, Strokovna zveza železničarjev, Zveza poljske mladine, Skrbstvena or-ganizacija, Poljsko društvo za deželaue, Poljski Beli križ. — Izmed manjšinskih društev pa naj omenim ukrajinske organizacije: Prošwita (60 let), Sokil, Luby, Ptasty ter gospodarske: »Silkie Hospodar« (s 80.000 člani) in »Rewizy-uy Zwiazek Ukrainskich kooperativ«, dalje Beloruski kulturni institut, Judovsko društvo za delavske večerne kurze, Nemška knjižničarsko-izobraže-valna organizacija ter Ljudska visoka šola (v Dorfeldu). — Leta 1928 je naštela statistika 881 Ijudsko-izobraževat-nih poslopij, a tečaji in šole za odrasle so bile na 3452 krajih. — Med kmečkim prebivalstvom je še dobro razvita Ljudska univerza, med delavskim pa Delavska univerza, ki jo vzdržujejo delavske prosvetne organizacije.
Zlasti je na Poljskem poskrbljeno tudi za telesno vzgojo in šolsko higieno. — Poleg naštetih osrednjih narodno-prosvetnili in ljudskovzgojnih društev pa deluje na Poljskem še cela vrsta drugih, ki se vsa z veliko ljubeznijo do naroda trudijo, da bi ga dvignile čim više na kulturnem nivoju. Med idejnimi društvi naj predvsem omenim kot najizrazitejše »Odrodzenic« (= Preporod), ki datira iz obvojnega časa. To društvo odklanja vsako politično usmerjenost in zlasti med akademsko mladino zastopa radikalno krščanstvo, t. j. katoliško-socialno smer. Po obsegu ni veliko, ker ie bolj elitno-katakombskeea
značaja. Zdaj je njegovo glasilo »Vox universitatis« (izhaja v Warszawi) ter deloma tudi lublinski mesečnik »Pr^d« (= Tok). Društvo je v glavnem univerzitetno in ima svoje člane v vseh univerzitetnih mestih, a centralo v War-szawi, ki je tudi v stalnih zvezah z mednarodno katoliško akademsko zvezo »Pax Romana« (v Friburgu v Švici) ter z > Zvezo katol. slovanske akademske mladine«. V tej organizaciji in okoli nje se danes zbira vsa katoliško-soci-alno orientirana poljska akademska inteligenca. Vendar pa društvo širi svoje krščansko-socialne ideje zlasti tudi med delavstvom, ki ga podobno naši Krekovi mladim organizira in vodi, in tudi med kmečkim ljudstvom v smislu katoliška akcije.
K športnim organizacijam spada poleg že omenjenega »Sokola«, ki je kulturno povsem katoliško orientiran — kot že rečeno — še zelo razširjen >Har-cerz« (= Skaut), ki koleba na Poljskem med narodno in med zgolj internacionalno smerjo. Dočim imajo Skauti svoje člane večinoma med šolsko mladino, pa je Sokol bolj narodno - obrambnega tradicionalnega, skoraj izključno teles-no-vzgojnega značaja. — Med politično-prosvetne organizacije spada zlasti tako zvana Mtodziez deniokratvczna (Demokratična mladina), ki izključuje krščanski svetovni nazor in ima zgolj tostranski narodno-državni značaj. — Skoraj izključno politični ter velikopoljski, da, celo vojskovi 2načaj ima društvo »Str. zelec« (Strelec). — Povsem državno-obrambni značaj imajo zlasti tudi podružnice tkzv. »Lige morske i rzeczne«, ki eo ji na skrbi predvsem tudi vprašanja narodnega gospodarstva v zvezi z morskim in kolonialnim vprašanjem na Poljskem. Razen tega so še razna druga mladinska društva (Brezalkoholna. Rdeči križ itd.).
Med univerzitetnimi organizacijami gre prvo mesto stanovsko - gospodarski organizaciji akademikov vseh univerzi tetnih mest Poljske »Bratnji pomori« s centralo v Warszawi, ki zavzema največji članski obseg in veliko dela za gmotno izboljšanje razmer med polj-
skimi visokošolci. Dalje so poleg drugih	dziezy Polskej« ua področju ene ško-
študentovskih organizacij (mnogo je	fije. Naloge teh posameznih društev ali
krajevnih in politično orientiranih dru-	»Stowarzyszen M. P.« pa so sledeče: 1.
štev po poljskih univerzah), kakor:	religiozna in moralna vzgoja in izobraz-
»Mlodiiez wszcchpolska«, »Legjon mlo-	ba, 2. usposobljanje dobrih članov drža-
dyeh« in omenjene »Mlodzizi demokra-	ve in družbe v katoliškem in narodnem
tyczne« še številne korporacije z ime-	duhu, 3. širjenje osnov samopomoči ter
ni kakor: »Korabja«, »Astrea«, »Con-	stanovske in gospodarske etike, 4. širša
cordia«, >Hetmanja« in še dolga vrsta	izobrazba članov, 5. vzbujanje smisla in
drugih, izmed katerih ima vsaka svoj	veselja do kulture in umetnosti, 6. te-
poseben in ločen načrt (navadno na-	lesna vzgoja članov, 7. družabno in ka-
rodno usmerjen), zastavo, geslo, znak	ritativno udejstvovanje, 8. gojenje zdra-
in celotno uniformo. Te korporacije	vega tovariškega občevanja. — Vsako
vzgajajo akademike tovariško - socialno	politično delo je iz delokroga izkiju-
za solidne in dobre praktične delavce	čeno. Na podlagi teh nalog sprejme
na poznejših postojankah v narodu. —	društvo konkretni načrt dela
Poleg teh naštetih pa je še cela vrsta	Gesla članov so: 1. Živi po na-
zgolj strokovnih in cerkvenih organi-	ukih vere, čuvaj nad njo in katoliško
zacij (zlasti je dobro razširjena Marijina	cerkvijo! 2. Ljubi svojo domovino ne
družba) za vse mogoče stanove in po-	le z besedo, ampak tudi z dejanjem!
klice.	3. Ljubi svoje delo, a tuje spoštuj! 4.
Končno naj. se ustavim pri največji	^°di ponižen in poslušen! 5. Pazi na
sedanji ljudsko - prosvetni organizaciji	svoje zdravje in utrjuj telo! 6. Bodi
na Poljskem, namreč »Mlodziexy Pol-	Cist in pošten, varuj svoj glas in svojo
skiej< (Poljska mladina), ki deluje s	čast! 7. Bodi zvest in točen! 8. Ljubi
eiljem, vzgojiti delavnih ljudi v družbi,	>n govori vedno resnico! 9. Bodi prija-
prežetih katoliškega in poljskega, torej	zon, uslužen in tovariški! tO. Bodi var-
versko narodnega duha po geslu: »Bog	cen in skromen!
i ojczyznac (Bog in domovina). »Mlo-	Člani se nazivljejo med seboj z be-
dziez Polska« je velikopotezna katoli-	sedico »druhe (drug) in se pozdravljajo
ška prosvetna organizacija, razširjena	z besedico »gotow (pripravljen). —
po vsem Poljskem, a s centralo (Zjedno-	Društvo se predvsem poslužuje sledečih
ezeniem) v Poznanju, kjer je tudi sedež	sredstev ozir. prireditev v dosego na-
Katoliške akcije in kardinala primasa	vedenih ciljev: 1. skupnih pobo°žnosti,
Hlonda. Ta centrala (zjednoczenie)	prejemanje sv. zakramentov, rekolekcije
združuje po posameznih zvezah na raz-	(duhovne vaje) itd., 2. članskih sestan-
ličnih straneh Poljske posamezna kra-	kov, sestanki staršev, zborovanja, izleti,
jevna društva (Stowarzyszenia!). Daje	3. obhodi, slavnosti, akademije, kon-
splošno idejno smer tem podrejenim	certi, večernice, igre, zabave, 4. pro-
zvezam in društvom ter izdaja glasila,	svetni odseki, verski, pevski, športni,
knjige itd. Neposredni njeni člani so	abstinenčni in stanovski ter njih tečaji
posamezne zveze (28 po številu), a iz-	itd., 5. organizacijska glasila, knjižnica,
redni so dopisni člani, ki jih imenuje	čitalnica, 6. društvena soba, Mladinski
redni občni zbor centrale na predlog	dom (»Ognisko«), telovadnica, igrišče,
odbora. Ta centralna odbor, ki ga se-	letovišče, vrt, 7. gimnastika, šport, gi-
stavlja lahko več ali le ena oseba (sdi-	balne igre, izleti, 8. podjetja in proda-
rektor«, trenutno g. Ciešlicki), je edi-	jalne društvene ali zadružne, samo-
uo odgovorni predstavitelj Centrale ua	pomoč, čebelične hranilnice, zavarova-
zunaj (napram oblastem, sodišču, poli-	nje, pisarna, posredništvo za delo iu
eiji in pošti). — »Zwiazek Mtodziezy	poklice, ustanovni fond, cenene kuhinje
Polskiej« (Zveza poljske mladine) pred-	itd., 9. domača obrt, ročno delo, gospo-
stavlja zvezo moških iir ženskih posa-	darske šole, poklicne šole, razstave, tO.
mesnih društev (Sto\Varzysze6) »Mlo-	vpisovalnina kandidatov, mesečni in
izredni skladki članov, dohodki od predstav, podjetij, obresti od kapitala, oporoke, prostovoljne zbirke itd.
Dočim zasega 13 mladinsko-prosvet-nih organizacij na Poljskem skupaj okoli 400.000 članov, pa šteje sama »Mlodžiez Polska« 200.000 organiziranih članov (torej polovico), ostalih 200.000 pa ostalih 12 organizacij, kakor zlasti: »Zwi$zek Mlodžiezv vvieskiej«, to je Zveza vaške mladine, s svojima glasiloma: »Wici« (radikalno usmerjeno) ter >Siew«, dalje: »Towarzysfr*vo Uniwcr-sytetu Robotniczcgo«, to je Delavska univerza (socialistična), »Y. M. C. A.« (ameriška masonska organizacija), ki nima mnogo članov, ter še: »Zwi%zek lu(lowy Mocarstwowej Polski« (tudi strankarsko usmerjena) itd. — »Mlodži-ez Polska« izdaja 4 publikacije in sicer: »Przyjaciel Mlodžiezy«, »Mloda Polska«, »Kierownik Stowarzyszen Mtod-žiezy Polskej« ter »Przewodnik spo-leczny«. Dosedaj je izdala do 200 knjig in publikacij.
Lublinska zveza, kateri se imam zahvaliti za informacije, obsega 400 društev (na 216 župnij) in šteje 7000 članov. Vsako leto se vrši zborovanje vsake teh Zvez, na katerega pošljejo svoje zastopnike posamezna društva.
Ta velika katoliška mladinska organizacija, ki zelo spominja na bivšega našega »Orla«, se je ustanovila 1. 1918., v Katoliško akcijo pa je vstopila mcse-ca decembra 1. 1931. L. 1920. je dobila svoj redni sekretarijat (omenim naj tu delavnega č. g. Bilka, ki si veliko prizadeva na tem polju). L. 1930. pa je bil ob desetletnici I. kongres v Lublinu, ki se ga je udeležilo okoli 4000 članov. Svoje delovanje je ta organizacija razširila ined delavsko in kmetsko poljsko mladino.
Imel sem priliko, da sem se udeležil neke vaške prireditve te organizacije (v Motiču pri Lublinu). Spominjajoč se naših sličnih organizacij v Sloveniji pa sem bil — odkrito povem — razočaran nad skromnostjo in preprostostjo te prireditve in tamkajšnje podružnice. Dobil sem sliko, da je ta organizacija šele na sačetkih svojega dela, kakor smo bili
mi najmanj pred 50, da ne rečem pred 100 leti. Ta vtis mi je potrjevala preprosta oblika celotne prireditve, društveni prostor kakor tudi ves izbor sporeda in izvajanje samo. Takoj sem pomislil, da pa je prav ta organizacijska zaostalost pri Poljakih zgodovinsko pogojena in jim zato ne moremo očitati ničesar. V marsikaterem pogledu — in tudi v tem — so sedanje poljske generacije na početni stopnji kulturnega dela.
Člani se dele na delovne, starejše (seniory), podporne in častne. Delovni član more poslati mladostnik šele po 14. letu starosti, neha pa biti član s 25. letom ali ko se poroči. Slovesen sprejem članov se vrši na »mladinski praznik« z izročenjem diplome. Razen tega se članstvo društva še deli na »kolo mlajših« (do 17. leta) in »kolo starejših«. Pokrovitelj pomaga, svetuje zlasti patronu (zaščitniku), ki je lahko duhovnik ali lajik in predstavlja društvo na zunaj. Če smatra zveza za potrebno, se delavnost patronata lahko razširi s tem, da osnuje »Kolo prijateljev mladine«. — Odbor sestoji iz šestih delovnih članov, ki jih zbere občni zbor za dve leti. Vsako leto se polovica odbornikov po žrebanju izmenja. Poleg običajnih odborniških mest je na sedežu Zveze še določeno število »inštruktorjev« (9 vaditeljev), ki drže vez med posameznimi društvi in vodijo njih tekmovanja in skušnje. Tako se danes poljska mladina izobrazuje in vzgaja, vadi v tovariških, družabnih in državljanskih dolžnostih in se pripravlja za svoje bodoče uspešno in resUo delo v narodu. — V strogih mejah svoje organizacije se vzgajajo in vadijo v parlamentari-stičnem, demokratičnem duhu, ki izhaja iz njihovih težkih, a zmagoslavnih zgodovinskih preizkušenj. Red, disciplina in stvarnost so organizacijske vrednote, ki se jih Poljaki zvesto oprijemajo in drže.
Pogled na poljski organizacijski ustroj nasplošno je precej drugačen od nagega iz čisto etnoloških vidikov, tako da se Jugosiovani v tem pogledu ne moremo skoraj primerjati s Poljak« Mislim pri tem zlasti na velikost poljske-
g? naroda, na njegovo zgodovinsko ozadje ter še na neko — kljub ukrajinskim, židovskim, nemškim, beloruskim ter litvanskim manjšinam! — pretežno močno enovitost in kulturno-narodno zajedncst. Vendar pa so poljske organizacije baš spet na račun tega velikega številčnega zasega, teritorijalne oddaljenosti in deloma še radi zgodovinskih različnih razmer nekako manj strnite vsaj do sedaj in povezale Poljake, kakor je to pri manjšem narodu, tako da se pri vsem tem mnogpbroj-nem, različnem ter številnem organizacijskem aparatu čuti neka zadevna raz-rahljanost in razbitost. Vse to pa gotovo {>o svoje vpliva na celotno poljsko organizacijsko-kulturno življenje. Od-
D R O
Iz prosvetne organizacije
Občili zbor >Slov. krše. soc. zveze« v Celovcu. Dne 15. p. m se je vršil v Celovcu občni zbor SKSZ, osrednje prosvetne organizacije naših koroških bratov. V Mohorjevi hiši so se zbrali zastopniki vseh včlanjenih društev od nekaterih pa celo po več. Najprej sta se vršili dve lepi ir. globoko zasnovani predavanji >0 narodnem in nenarod-uem delu« ter o »Potih in ciljih naše mladine«, nakar sta poročala predsednik in tajnik o delu zveze v prošlem letu. Posebno skrb je posvečala zveza mladini in prirejala zlasti zanjo fantovske večere, pevske prireditve, voditeljske, gospodarske in gospodinjske tečaje ter spominske proslave raznih velikih slovenskih kulturnih delavcev. Velika gospodarska stiska, premajhna narodna zavednost in pomanjkanje slovenskih šol so pa ponekod zvezano delo, žal, jako ovirale; jako lepo se pa "razvijajo dekliški odseki. Velik del vsega prosvetnega dela vrši tamkajšnja duhovščina, kateri se je občni zbor še posebej zahvalil za njeno veliko požrtvovalnost.
Krekove slike. Na zadnjem občnem zboru PZ so nekateri delegati izrazili željo, naj bj IPZ založila primerne Krekove slike. Že lani smo v »Društveniku« poudarili zahtevo, naj bodo stene prav vsake naše društvene dvorane okrašene s slikami naših velikih mož, kakor s Krekovo, Slomškovo, Prešernovo. Levstikovo, Jegličevo, Cankarjevo i. dr. To da dvorani prijazno in domače lice, n« drugi strani pa goMmo s tem med našim ljudstvom tudi spoštovanje in ljube-
nos Poljaka do Poljaka je hladnejši in mrzlejši — če ne upoštevamo sicer nekako večji poljski družabnostni čut, ki ga ne razodeva le vnanje obnašanje, ampak tiči globlje v altruistični naravi tega severnega Slovana. Isto se poziia še bolj v odnosih med različnimi društvi in družabnimi krogi v meri, ki pri nas ni navadna.
To bi bile v splošnem organizacijske razmere na Poljskem. Kljub temu, da ne zrnikam neke močne volje poljskega človeka po organizaciji, redu, disciplini, k' večkrat še prekaša našo, se mi vendarle vsiljuje domneva, da mi Slovenci Poljake po kvalitetni strani prekašamo. Mor da smo na ^rvem mestu v tem sploh med vsemi Slovani.	(Konec.)
E i Ž
zen onih našiti mož, ki so tako visoko dvignili kulturno stanje našega malega slovenskega naroda. PZ je tej želji sedaj ustregla in pred kratkim so bile doiiskane prekrasne Krekove slike, kakršnih doslej pri nas se ni bito. Oblika je jako velika, natisnjene so v bakrotisku, cena je pa za društva po 50 Din za izvod. Dolžnost naših društev je, da jih takoj naroee in sramota bi bila za vsako, če ne bi visela slika tega očeta našega ljudstva. Naročajo se slike pri Pro6v. Zvezi, Ljubljana, Miklošičeva c. 5.
Predpustni čas je pač čas, ko se tudi naše podeželsko ljudstvo nekoliko razvedri in oddahne od dela. čim bolj živimo v duhu cerkvenega leta tem potrebneje je, da se tudi društveno delovanje ozira na cerkveno leto. Nismo proti pošteni zabavi, vsled tega priporočamo ravno društvom, da za pustno nedeljo priredijo zabavno igro. V ta namen najbolj priporočamo »Beneške trojčke«, ki so ravnokar izšli kot 3. zvezek Ljudskega odra. Ako društvo naroči 5 izvodov, je s tem plačana že tantijema za avtorsko pravo in ni treba iskati dovoljenja od Avtorske centrale. Vsako društvo naj torej na pustno nedeljo priredi pošteno predpustno zabavo brez plesa. Poleg omenjene igre nudi Prosvetna Zveza 27 smešnic na skioptičnih slikah, opremljenih s hudomušnimi predavanji, dalje prijjoročamo 11 zabavnih filmov na ozkem filmskem traku za aparat »Patlu Baby«, tudi 4 normalne filme nudimo za predpustno dobo, ki vsebujejo pošteno zabavo.
75-letnira Ilirskih dogodkov. Dne 11. februarja bo minulo 75 let, odkar se je Brez madežno spočetje v Lurdu prikazalo pre
prosti pastiriei Bernardki. Dogodki in čudeži, ki so se vršili v Lurdu v zadnjih 75 letih pričajo, da si je res božja Previdnost izbrala Lurd kot kraj, kjer deli človeškemu rodu posebne milosti. Prosvetna zveza je doslej priredila še 6 potovanj v Lurd in gotovo nad 100 predavanj s sldoptičimi in filmskimi slikami o lurskih dogodkih. Društva naj vsled tega tekom letošnjega leta vzamejo na program, da prirede spominsko proslavo 75-letnioe luških dogodkov. Za to proslavo nudi Prosvetna zveza sledečo tva-rino: 1. Življenjepis Bernardke, s skioptič-nimi slikami; 2. Lurd, s skioptičnimi slikami; 3. Romanje v Lurd, s skioptičnimi slikami; 4. 600 metrov normalnega filma »Prikazovanja v Lurdu«; 5. 100 metrov filma za mali P. Baby aparat »Lurški dogodki«. Tudi igra Lurška pastirica je na razpolago v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7.
Naša knjižnica
Kulturne organistacije bodo 8. februarja,
t. j. na obletnico Prešernove smrti, priredile po mestih tkiv. »Dan dobre k n j i -g e«. Ker pa naša društva na ta dan, ki je dan smrti našega največjega pesnika Franca Prešerna ne morejo, primerno proeaviti tega dogodka vsled delavnika, zato se bodo vrnile proslave »Dneva dobre knjige« v nedeljo, 12. februarja. Lepa knjiga je neskončno važen činitelj za omiko in izobrazbo slehernega naroda. »Lepa knjiga je poslanka,« tako piše naš pisatelj F. S. Finžgar. .»ki govori tisočerim in jim očišča duše iz srca. Lepa knjiga je odlesk vrlega krepostnega naroda, grda knjiga, šund je odmev skvarjenega naroda. Ker pa grde knjige ni mogoče popolnoma preprečiti in tudi vsaka lepa knjiga ni za vsakega, je dolžnost vzgoje, da skrbno čuva nad onimi, ki niso še dozoreli in jih očuva otrovanja po knjigi.«
Pravilno je, da vodi v vsaki župniji prosvetno ali izobraževalno društvo s svojo knjižnico in s svojim časnikarskim odsekom uekako kontrolo nad dobro in slabo knjigo, nad dobrim in slabim časopisom. Vsled tega je nujno, da društva na ta dan posvete največjo pozornost svoji knjižnici. Ako igrajo igro, ako priredijo na ta dan koncert slovenske pesmi, naj čisti dohodek februarske prireditve odstopijo knjižnici za nabavo dobrih knjig. Primerno je, da napravi društvo ta dan predavanje o dobri knjigi in o dobrem časopisu. Aranžira naj razstavo, za katero nudi propagandni odsek Jugoslovanske knjigarne dovolj gradiva. Po svojih zaupnikih mi j se vrSi ta dan intenzivna agitacija od hiše do hiše za Mohorjevo družbo, dalje za katoliške liste in za publikacije Jugoslovanske knjigarne. S tem činom ho
društvo popolnoma izvršilo svojo nalogo, ki mu jo nalaga »Dan dobre knjige«. Tvarino: Predavanje o lepi knjigi; skioptično predavanje: Kam pripelje slabo čtivo; skioptično predavanje: Kako -ie tiska »Slovenec«, vse to Vanj nudi Prosvetna Zveza, Miklošičeva c. 7. 0 uspehu »Dneva dobre knjige« poročajte na Prosvetno zveao.
»Prosvetna knjižnica«, to je naslov drobnih brošuric, ki jih je začela 1. 1930 izdajati naša Mariborska Prosvetna zveza. V prvi seriji, t. j.1. 1930. In 1931. so izšli naslednji zvezki:
1. Dr. J. Hohnjec: Sodobne naloge ljudske prosvete.
2. Dr. J. Savinjski: Koroški Slovenci.
3-4. Dr. Fr. Sušnik: Jugoslovanska književnost.
5.	Dr. J. Praznik: Zadruge, temelj narodnega blagostanja.
6.	St. Cajnkar: Najvažnejše vprašanje naše dobe.
7.	Iv. Veeenjak: Kako gospodari Jugoslavija.
8.	Dr. Fr. Vatovec: Zgodovina in načela ruskih boljševikov.
9.	M. Kranjc: Obnove kmetsbega blagostanja.
10-11. Ing. P. Simonič: Kmetijsko knjigovodstvo.
12. Dr. J. Praznik: Slomšek in mladina
Že ta seznam doslej izišlih zvežčičev, ki obsegajo po 16 strani, kaže, da se mariborska (PZ dobro zaveda svojih velikih nalog na polju ljudske prosvete, saj ni nobenega dvoma, da je ena najglavnejših dolžnosti ljudsko-prosvetne organizacije sproti seznanjati ljudstvo z vsemi perečimi vprašanji. Ker dandanes pač ni mogoče dobiti povsod iti vsak čas predavateljev, ki bi govorili v društvih o neštetih vprašanjih, ki ljudstvo zanimajo, je bila gotovo jako »rečna misel, izdajati takele brošurice (vsak snopič stane 1 Din), ki se naročajo (vsaj po 5 izvodov skupaj) pri Prosvetni zvezi v Mariboru. Aleksandrova c. 6 in naj se potem na mesečnih društvenih sestankih skupaj berejo, tolmačijo in prodajajo. kar bogato nadomesti predavanje. Prepričani smo, da bodo po teh zvežčičih rada segla tudi mnoga društva iz ljubljanske PZ na kar vso prav izrečno opozarjamo. V bodoče bomo poroča« o vsakem novem snopiču sproti.
Po naših odrih
Maskerski t«iaj. 5. febr. ob 9 dopoldne se otvori v Prosvetni zvezi maskerski tečaj. Tudi ta tečaj je namenjen le maskfrjem prosvetnih in izobraževalnih društev, včlanjenih v Prosvetni zvezi. Tečajniki naj prinesejo s seboi šminke in brisače.