Leto V
V Celju, dne 24. novembra 1910.
St. 47.
ABODNI UST
Izhaja Tisk Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan popre]. — pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja Itd.) je pošiljati v naslov ; „Narodni List" v Celju. — Reklamacije so • Staine jreste. — Uredništvo: 8chillerj«va cesta štev. 3.
„Narodni List" stane za celo let« 4 &, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 6 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna Številka «tane tO vin.
Oglasi te računajo po 13 vinarjev ena petit vrata. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojbine za oglase je plačevati po poŠti na naslov: „Narode! List" v Celju.
Lev Nikolajevič Tolstoj.
V nedeljo zjutraj je izdihnil na nia!l postaji Astapovo v moskovski guberniji na Ruskem svojo plemenito dušo največji pesnik, mislec in mož, kar jih je kedaj rodila slovanska mati, Lev Nikolajevič Tolstoj. Bil i i rojen 9. septembra 1828 v gradu Jasnaja Poljana, oddaljenem kakih 50 vrst od Tule, glavnega mesta gubernije istega imena kot sin starega grofovskega rodu. Njegov oče, Nikolaj Iljič Tolstoj, Je bil polkovnik v petrograjskem huzarskem polku in se je udeležil francoskih vojn v letih 1812 in 1813. Nikolaj Iljič ni bil zaradi dolgov svojega očeta v najboljših premoženjskih razmerah; iz gmotnih skrbi pa ga je rešila že-iiitev z bogato knežnjo Marijo Ivanovno Voi-konsko. Ko je bil Lev Nikolajevič star 3 leta, mu je umrla mati in z 9 letom je še izgubil očeta. Vzgoja 5 zapuščenih otrok — 4 dečkov in 1 deklice — je prevzela neka sorodnica, katera se je z njimi preselila iz Jasnaje Poljane v Moskvo. Ko je ta sorodnica, grofica Osten, 1. 1840. umrla, se je preselil Lev z brati in sestro in teto Juškovo v Kazanj, kjer je po srednji šoli obiskoval vseučilišče. Posvetil se je študiju Orijentalskih jezikov. Toda tega je kmalu opustil in začel s pravom. Ker ga tudi to ni veselilo, je zapustil 1. 1847 vseučilišče in se preselil v Jasnajo Pojano, kjer je ostal do 1. 1851, ko je moral gradič in vas zapustiti, ker si je vsled strastnega igranja s kartami nakopal ogromne dolgove. Sel je na Kavkaz, kjer je služil njegov brat Nikolaj za kozaškega častnika. Utisi iz življe-fija v kozaškem taboru so ga najbrže nagnili, da ie vstopil v armado. Ko je 1. 1854 izbruhnila krimska vojska, se je dal Lev Nikolajevič transferirati k podonavski armadi, kjer je bil prideljen glavnemu taborišču nadpoveljnika grofa Gorčakova. V vojni se je Tolstoj ponovno odlikoval. Bil je za časa grozovitih bojev okrog Sevastopolja in je videl tudi vse naskoke na utrdbo Malakov. S krimsko vojno pa je končal svojo vojaško karijero in je šel v Petrograd. V najodličnejših salonih so tam odlikovali in častili mladega, bogatega častnika, seva-stopoljskega junaka, kateri je postal kmalu znan tudi kot izboren pisatelj. Navzlic vsemu pa mu vendar ni ugajalo v Petrogradu in vrnil se je v Jasnajo Poljano, kjer se je popolnoma posvetil kmetijstvu. L. 1857 je prvič potoval v inozemstvo; šel je v Pariz. Leta 1859 je potoval v Nemčijo. Na to je obiskal Italijo, Švico, Anglijo in Belgijo.
Ko se je vrnil domu, se ni le prav živo ukvarjal s pisateljevanjem, temveč tudi z od-gojo svojih kmetov, za katere je ustanovil posebno šolo in izdajal poseben odgojevalni list. L. 1862 se je oženil s hčerjo moskovskega zdravnika Bersa, Zofijo Andrejevno, s katero je imel 9 otrok, 5 sinov, od katerih je najmlajši sedaj star 11 let, in 4 hčerke. Po ženitvi je najživahnejše pisateljeval. Od 1. 1867—1869 je izišel velikanski roman »Vojna in mir«, ta brezprimerna epopeja (zgodovina) Napoleonovih vojsk. Uspeh tega dela in pa sledeče »Ane Karenine« je bil nepopisen. Njegovo ime je zaslovelo po celi Evropi. Bil je pisatelj
svetovne slave, njegove spise je čitalo mjljone ljudi — njegovi uspehi ga vendar niso mogli zadovoljiti. Stari dvomi, sta li umetnost in slovstvo za ljudski blagor res potrebna, so se jeli nanovo vzbujati. Ni hotel več pisati leposlovnih stvari temveč razpravljati verske in nravne probleme in pospeševati s tem blagor bralcev. Hitro je sedaj izhajala cela vrsta del, ki so govorila o nravnem vprašanju in oznanjevala vrnitev k evangelju in naravnemu življenju. Bogati grof je začel živeti tako kot zadnji izmed njegovih kmetov. Globoka resnoba in brezprimerna odkritosrčnost in poštenost odsevata
Iz del te dobe: »Moja izpoved«, »Moja '/era«, »Hodite v luči!«, »Kaj je človeška sreča« itd. Celo v leposlovnih delih te dobe je govoril v prvi vrsti o nravnih problemih in važnih vprašanjih vesti (Kreutzerjeva sonata, Vstajenje). V zadnjih letih je njegov odpor proti vsem socijalnhn napravam, ki se ne krijejo z evangeljskim duhom, ras tel ; bft je radikalen v svojem pisateljskem boju proti državi in ruski cerkvi, katera ga je izobčila iz svoje sredine. Par dni pred smrtjo je zapustil svojo rodbino. Rekel je, da hoče umreti v samoti. Na potu se je prehladi! m vkljub naporom zdravnikov umrl.
—	Nekaj njegovih del je prestavljenih tudi na slovensko, zlasti večjih romanov.
•
Trinajsti apostol, tako so ponekod nazivali Tolstoja. Umrl je ta mož, v katerem so se na čud<?vit način družili in dopolnjevali: umetnik, socijalno-družabni reformator in mogočni glasnik naravnosti, priprostosti in ljubezni. Umrl je kot priprosti kmet
—	on, rojen grof — v silnem nasprotstvu z veliko-mestno kulturo, pod katere bleščečo zunajnostio je videl smrad nravne propalostL Umrl je tam, kamor ga je z neodoljivo silo vleklo njegovo osebno prepričanje in kjer je storil toliko dobrega: na vasi, v priprosti naravi. Skoro do zadnjih dni je opravljal kmečko delo, ki se mu je toli priljubilo. Mnogo notranjih bojev in premen je preživel Tolstoj, a celemu njegovemu bitju podaja naravnost božansko veličino okolnost, da je za svojim prepričanjem vedno stal neuklonljiv, da je v praksi živel v popolnem skladu s svojimi nazori in da se svojemu prepričanju nikdar ni izneveril. To moč prepričanja in značaja je občudoval ves svet. Ko je prišel do prepričanja, da prava življenjska sreča človeka leži v tesni združitvi z zemljo in vaškim življenjem, se ni zadovoljil s praznim geslom, ampak naselil se je na vasi in je kmetoval, obdeloval zemljo, vzgajal svoje sosede mužike (kmete) in našel med njimi novi cilj življenja v dobrih delih. Ko je pred nekaj časa prišel do nazora, da je kupičenje denarja grešno, ni več sprejemal nagrad za svoje spise, dasi se mu je ponujalo milijone. Razdal je večjideJ svojega premoženja in se je živel z dohodki svojega kmetskega dela. Mnogokrat je potoval po ruskih pokrajinah in osebno delil kruh gladnim in pomagal bolnikom. Rusko cerkev je proglasil za proti-krščansko, in tega tudi na smrtni postelji ni preklical. Ta značilna doslednost daje njegovim naukom značaj resničnosti in resnosti.
LISTEK.
Lepa Anka. *
Spisal Avgust Šenoa__Poslovenil Jože Namreč.
Otmar Lilienfeld videč, da si je pridobil starca, se je jel klanjati materi, dvoriti hčeri, da si na vseh straneh zavaruje zmago. Gospa Lackovičeva je bila dobročutna, odkritosrčna Hrvatica. Ni bila Bog ve kako naobražena, toda imela je zdrav razum, kadarkoli je začel gospod Otmar od daleč govoriti o ženitvi, mu je hitro gospa Lackovičeva prestrigla besedo:
»Kaj menite, gospod baron, bode padel jutri dež? Vi ste priznan gospodar, vi bi to morali vedeti.«
Bivši huzar je osupel pri tem vprašanju. In ko je zopet jel šepetati Anki sladke besede, mu je ona odgovorila na ves glas:
»Gospod baron! Vaše besede so omotane s svilo. Govorite vendar enkrat prozaično. Mi smo kmetje, pa ne razumemo svilenega jezika.«
Bivši huzar je še hujše osupnil. Otmar opazi, da sta gospa Lackovičeva in njena hčer Anka dve nepremagljivi trdnjavi, proti kateri nima lahka konjenica nobenega uspeha. Treba je bilo torej držati se starca.
Ravno onega dne ,ko je Milan pod lipami razkril Anki svojo ljubezen, je sedel baron Otmar z Lackovičem v sobi in je natanko razlagal načrt o saditvi murb. Govoril je ostro, živahno. Otmar je matematično dokazoval starcu, koliko centov svile se bode pridelalo že prvo leto in da bode dosti boljša nego milanska.
»Baron!« zakliče bivši odvetnik, »vi ste ge-
nij, Iz prve vam bodem dal napraviti prvi ducat svilenih robcev. Vašemu veleumu pripada prva slava. Ergo iz prve svile ducat robcev!«
»Toda, gospod Lackovič!«
»Ne, ne, ne, ne! Brez ugovora! Vi ste ženij! Hvala večni previdnosti, da me je seznanila z vami, ker od sedaj bodem gospodaril na veliko.«
»Gospod Lackovič«, se prikloni huzar, »tudi meni je ljubo, da smo se seznanili.«
»Prosim, prosim .gospod baron, čast je na moji strani.«
»Takoj, ko sem se z vami seznanil, sem se prepričal, da sem, hvala Bogu, imel srečo najti moža, ki razumeva duh časa, čegar nazori so, da je rešitev narodova v materijelnem napredku. Med nami je taka cvetka redko nasejana, pri nas se ža-libože še gospodari po patrijarhalnem običaju; kar ti polje da, poješ, kar ti prinese vinograd, popiješ. Bil sem mnogo po svetu, videl sem, kako se trudijo po napredku. In to sem nameraval uvesti na mojem posestvu, na eni strani sam, in ko uredim svoje gospodarstvo popolnoma, bode mi čast, pozdraviti tudi vas.«
»Zelo drago mi bode, gospod baron.«
»V resnici se mi je mnoga lepa osnova izneverila, ker ni bilo združenega dela, ker povsod vladajo predsodki, in vi kot izvanredno razumen človek dobro uvidevate, da se samo z združenjem more doseči gospodarska povzdiga. Našel sem ga, sem zaklical, kakor Arhimed, našel sem način, s katerim bode pomagano mrtvi pokrajini, ko sem le nekaj besed spregovoril z vami, takoj sem vas razumel. Način in sredstvo ste vi, gospod Lackovič. Vi %te Arhimedov klin v našem Zagorju. So ljudje, ki ne verujejo v previdnost. Nisem tak, jaz trdim, da je Zagorje dolžno previdnosti, da ste se vi po
burnem življenju naselili v tem krasnem in zapuščenem kotičku naše domovine. Vi ste blagovest-nik nove dobe, pod vašm nadzorstvom se bodo povspela znamenita podjetja, vstala bode sreča na vseh straneh; da, vi ste Arhimedov klin našega Zagorja.«
»Prosim, baron, prosim.«
»Vse to je živa resnica, gospod Lackovič. — Sami si morete misliti, kako sem se razveselil, da sem dobil v tem kraju človeka, ki razume moje načrte, ki mi bode drug in pomočnik v mojih podjetjih. Kakor sami vidite, ni me prevarila nada. Imava v mislih dve veliki podjetji: tovarno jesiha in svilo-rejo. Najina misel se bodo skoro uresničila. Dokazati hočeva svetu, kaj premoreta dva izobražena moža, in trdno se nadjam, da bodeva razširila najino delovanje tudi na druge panoge gospodarstva.«
»Gotovo, gotovo.«
»Naša zemlja ni samo bogata nad zemljo, temveč tudi pod zemljo.«
»Pod zemljo?«
»Bog ve, koliko premoga, svinca, železa, koliko mineralnih vod je tukaj skritih. Razumete sedaj?«
»Seveda! Gospod baron, vi ste ženij!«
»Kakor sami sprevidite, bodo naši interesi zelo zvezani.«
»Ako Bog da, in saecula saeculorum.«
»Moja želja je vam pokazati, kako bodemo na vsak način nerazdružljivi. Samo če je vaša volja.«
»Govorite, baron! Vaša beseda moja volja!«
»Dobro je vam znano, da ni dobrega gospodarstva brez gospodinje. To sem čutil v stotini slučajev.«
»Resnica je.«
V petdesetih letih minolega stoletja se je pričelo med ruskim razumništvom gibanje za prosvet-ljevanje kmetskega ljudstva. Snovale so se šole, vršila so se predavanja, pričelo se je z gospodarsko organizacijo. Vse to je bilo te mimoidoče, ker razumniki niso delali iz ljubezni do ljudstva, ampak ker se jim je zahotelo spremembe in — slave. Ne tako Tolstoj! Tudi on se je posvetil temu delu, a njega je vlekla globoka ljubezen in ne le trenutno havdušenje in trenutna moda. On je šel iskat med kmete, česar ni našel v družbi privilegirane ruske inteligence in plemstva: novi cilj ljudskega življenja, celi notranji smisel svojega pozemskega bitja, fin odgovor na vprašanje, ki je mučilo takrat njegovo dušo. Spoznal je laž, praznoto, neresnost velikega sveta, začel je sovražiti lažnivo masko veli-komestnega življenja, izgubil je vero v teoretično progiašani napredek, pustil je svojo visoko častniško službo — in je. šel na kmete, v Jasnajo Poljano, kjer je ostal do konca življenja. Šel je tja zato, ker v lažnivem vzduhu velikega sveta ni mogel najti trajnega dušnega miru. »Mnogo sem preživel«
le zapisal takrat — »in zdi se mi, da sem-našel, česa treba k sreči. Tiho samotno življenje v naši samoti na deželi, možnost, dobro delati ljudem, potem delo, ki je pravi užitek, in zopet odpočitek, narava, knjiga, godba, ljubezen do bližnjega: glejte mojo srečo! O večji nisem sanjal.«
Ni šel, na kmete kot kak sanjavi mladenič ali kot človekosovražni samotar, ki beži pred življenjem, ampak kot odrasli, dozoreli mož, ki je ljubil življenje in iskal odgovora na globoka življenjska vprašanja, kot človek s širokim pogledom na svet in z bogatimi skušnjami, šel je tja z zaupanjem, da najde tam, česar ni mogel najti v dnevnem stiku z najbogatejšimi družabnimi krogi. Šel je tja mož, ki ga ni zadovoljila slava, bogastvo, naslovi in občevanje z najduhovitejšimi učenjaki njegove dobe, mož, ki so mu bile odprte dvorane ministrov in velikih knezov; vsemu temu se je prostovoljno odrekel m je šel k svojim kmetom. Naselil se je v vasi, skoro ločeni od sveta, med ljudstvom, zaostalim v izobrazbi — in ni se več ločil od njega. Ce je dvain-osemdesetletni starec par dni pred svojo smrtjo sklenil zapustiti to vas, je to storil iz globoke želje po še večjem miru, nego ga je imel med svojo rodbino.
Ko se je 1. 1861. vrnil s potovanja, se je zvr-šilo baš zgodovinsko dejanje: osvoboditev ruskega kmeta. Tolstoj je sprejel v svoji vasi mesto mirovnega sodnika in je začel učiti kmečko ljudstvo v od njega osnovani šoli. Ravnal se je pri tem pouku po načelu, da ima učenje nalogo odgovarjati na življenjska vprašanja. Tega takratna ruska šola ni storila in naroda ni zadovoljila. Tolstoj pa je zahteval šol, ki bi ne odvračale mladine od rodne grude in bi ji ne polnile glav z neplodnimi teorijami, ampak jo vadile iskati pravo ceno človeškega bitja, ljubiti rodno zemljo, naravno življenje in telesno delo.
Tako je bil torej veliki ruski mislec in pisatelj obenem res pravi apostol svojega naroda, v prvi vrsti ruskega kmetskega ljudstva.
Kako mogočen vpliv je imel mož, ki je kakor drugi kmetje hodil v priprosti raševini, v svoji domovini,'nam najboljše kaže to, da se ga ruske oblasti, ki vsakogar za količkaj bolj svobodno besedo izženejo v Sibirijo ali ga pa obesijo, niso upale dotakniti, dasi je neusmiljeno bičal v svojih spisih ruske razmere, dasi je imenoval državo nasilje in rusko cerkev protikrščansko. Ruske oblasti so dobro vedele: kakor hitro položijo roko na tega moža, ki ga je smatral narod za svojega zaščitnika, nastane pravcati punt po celi državi. In zato so sicer zapirali založnike njegovih spisov, plenili so njegove spise in jih niso pustili na Ruskem razpro-dajati, a Tolstoj je svobodno hodil po ruski zemlji.
In tega silnega preroka ruskega naroda in vsega človeštva so minoli torek ob udeležbi nepreglednih množic naroda položili na Jasni Poljani v naročje matere zemlje, katero je tako ljubil. Kmetje so nesli krsto svojega apostola z bližnje postaje v Jasno Poljano, in pred sprevodom so stopale množice kmetov, ki so nosili balo platno z napisom: »Lev Nikolajevič! Spomin na Tvojo dobroto ne izgine med nami osirotelimi kmeti nikdar!«
Občinske volitve v Slov. Bistrici.
, ; : V Slov. Bistrici, 18. nov.
Lani so se slovenjbistriški Slovenci prvokrat odločili naskočiti občinski zastop. Storili so to v zvezi z- nekaterimi zmernejšimi meščani —sicer nemškega mišljenja, katerim Stigerjevo gospodarstvo tudi že .smrdi," jn dosegli nepričakovano lep uspeli, ker jc Stigerjeva stranka vkljub vsem mogočim nepostavnostim zmagala le z enim glasom večine. S kakim nasilstvom so Sti-gerijanci takrat delali, o tem priča obsežna slovenska pritožba zoper volitve. V nič manj kakor 33 točkah so Slovenci volitve izpodbijali, in vlada je tokrat, čeprav nerada po poteku poldrugega leta končno vendar vsaj deloma ugodila pritožbi in s tem obsodila nepostavnosti, ki so se vršile pod Stigerjevim vodstvom pri volitvi. Pa séveda je bilo treba obvarovati Stlgerja pred prevelikim porazom; in zaradi tega je namestnija misleč, da bi znal. pri novih volitvah pasti tretji razred Slovencem v roke in Stiger priti ob županstvo, njegovo izvolitev potrdila in le izvolitev ostalih 5 odbornikov in 3 namestnikov v 3. volilnem razredu razveljavila.
Dopolnilne volitve so se določile na 17. t. m., torej na ravno isti dan, ko je bila razpisana obravnava pri okrožni sodniji v Mariboru v znani kazenski zadevi zoper Henrika Orila, v kateri je bila povabljenih cela vrsta slovenskih prič. Da ne bi bili ti oropani svoje volilne pravice, se je dosegla preložitev obravnave.
Ko je bil Stigerju prekrižan ta račun, je skusil srečo na drugi strani; hotel je izolirati Slovence s tem, da je sprejel med svoje kandidate tudi Katza in Zupančiča, ki sta lanska leto prodrla le vsled kompromisa s Slovenci. Ta namera se mu je posrečila v polnem obsegu; kajti to Stigerjevo postopanje se je njima tako dopadlo, da sta pozabila na dano častno besedo in ne le nista storila ničesar za slovenske kandidate, marveč sta celo z vsemi močmi podpirala nemško kandidatno listo.
Slovenci so torej nastopili sami. Toda kdo bi popisal dolge nemške obraze po končanih volitvah! Zmagali so nemški in nemčurski kandidati zopet le z enim glasom Večine.
Magistratni aparat je deloval s takimi sredstvi, da se z volitvami bavi že državno pravdni-štvo, nemški in nemškutarski volilci so razun 3 prišli vsi, zanesljivo slovenskih pa je izostalo 2o. In vkljub temu sta slovenska kandidata Ivan Gum-zej in Peter Novak propadla le z e n m oziroma dvema glasoma! Razumljiv je torej nemški strah; kajti to je pač precej jasno, da v 3. razredu Nemci ne zmagajo nikdar več, če Slovenci le tu. bodo spali. Sicer se Slovenci pritožijo tudi zopei te volitve in jé pričakovati, da z uspehom.
Ta rezultat je Slovence zelo razveselil. Veliko navdušeneje je vzbudila med Slovenci malo-dane polnoštevilna udeležba naših kmečkih volilcev, ki so pač s tem pokazali svojo zavednost ln politično zrelost, splošno ogorčenje pa vlada nad postopanjem treh domačih duhovnikov in socija-lista Novaka (čudna zveza!), ki so vkljub posredovanju in prošnjam od slovenske strani od voli-
tev Izostali in s tem pripomogli nemškutarjem d» zmage. Nad poldrugo leto že se Slovenci bojujejo za občinski zastop in dosegli so lep vspeh; v zadnjem, odločilnem trenutku pa jim zmago preprečijo krvni bratje, od katerih bi se to smelo najmanj pričakovati. Ob taki indolenci in narodni nezavednosti so nam pikre besede na jeziku fn zaslužili bi gospodje, da bi se jim javno povedala obsodba njihovega postopanja, ki se je čula na dan volitve od vseh slovenskih volilcev brez razlike stanu in mišljenja. Pohvalno pa moramo omeniti ostale volilce, ki so se dobro držali, in sosetv no tudi zunanje. Splošno navdušenje je nastalo med Slovenci, ko je prišel na volišče gospod župnik G. iz Gomilskega. Kako bomo je temu naproti postopanje g. kaplana Doberšeka, ki se je rth dan volitve — skril! "
Kako so nemški volilci v tem oziru postopali, je razvidno iz tega, da so celo privlekli iz Maribora šolskega slugo vinorejske šole Lepeja in iz Gradca trgovskega potnika Zekarja, ki seveda nista zastonj potovala. Davkar Masten je prišel te Laškega trga reševat slovenjebistriških Nemcev, kar je vsekakor častno(?) za c. kr. uradnika! ;
Slovenci so z yspehom svojega postopanja lahko zadovoljni. Ne gre se za županski stóléc; pač pa za kontrolo potratnega mestnega gospodarstva, o katerem se že desetletja ni polaga! račun (Besede občinskega odbornika,). Pred to kontrolo je Stigerja sicer strah in zaradi tega se tako strastno bojuje za župansko čast. Za sedanje volitve je celo osebno opravljal posel občinskega dostavljalca in onim volilcem. na koje je hotel vplivati z osebnim pohodom, lastnoročno dostavljal volilne legitimacije z izpolnjenimi(!) glasovnicami. Pa vse to mu ne bo nič pomagalo. Slovenci so »ante portas« in po prihodnjih občinskih volitvah bodo prekoračili magistratni prag.
Jz političnega sVfta.
Klerikalni lumpje. Kar smo zadnjič prerokovati,
to se je zgodilo. Na »protestnem« shodu v Celju zoper nemški letak, v katerem se je reklo, da so slovenski mladeniči »posvinjili« šentjursko kmetijsko šolo, razni govorniki dr. Benkovič, dr. Verstovšek idt. niso našli niti ene besede zoper Nemce, ampak vsevprek se je hujskalo le proti slovenskemu naprednemu učiteljstvu in naši stranki. Ko se je hotela stvar z naše strani pojasniti, pa nam niso dali besede. In potem so še hudi. če jim v obraz zalučamo, da so politični falotje?!
Od štajerske namestnije. Podpredsednik na-mestnije dr. Netoliczka je stopil v stalni pokoj in ga je ob tej priliki cèsar povzdignil za viteza.
Pogajanja med Čehi in Nemci v Pragi so se razbila, ker so Nemci oštali trdovratni pri svojih pretiranih zahtevah. Češki deželni zbor je vsled tega odgoden na nedoločen čas.
Za škofa v Trstu je imenovan ljubljanski kanonik dr. Karlin. Veselimo se, da je imenovan na to mesto Slovenec, in upamo, da novoimenovani škof ne bo sejal razdora med tržaške Slovence.
Hrvatski sabor je bil za 22. t. m. sklican k zasedanju, a s cesarjevim pismom takoj zopet odgoden, češ da hrvatska vlada še nima večine, s katero bi lahko plodonosno delovala.
Nižjeavstrijski deželni zbor je sprejel zakonski načrt za upeljavo sedemletne šolske dobe za ljudske šole.
Portugalska je proglasila zeleno-rudečo kot svojo državno barvo.
V Mehiki se je pojavil močen punt proti sedaj-nemu predsedniku. Med vladnimi četami in vstaši so hudi boji.
»Vi imate jedinko, vzgojeno po načelih, po katerih mora biti vzgojena dobra žena. Pri tem se tudi vidi vaša umna glava.«
»Dobro je vzgojena moja Anka.«
»Privolite torej, da bode vaša hčerka baronica Lilienfeldova?«
»Baron! Veliko čast mi ponujate. Zelo ste me presenetili. Kar se mene tiče, bodem gledal na to, da bode vaša. Kaj pa reče Anka? Ali ste že zna-biti potrkali, a?«
»Še nisem, toda upam na vašo pomoč —«
(Dalje sledi.)
0 železnicah.
Spisal železniCni uradnik
(Dalje.)
Pri osebnih vlakih te naprave ni, Zavoljo tega je bolj sitno ustaviti osebne vlake. Pri teh vlakih potegniti je namreč treba za motvoz, ki je napeljan od piščali na stroju preko vseh voz skoz zaviralne strešice do zadnjega voza. Stopiti moraš tedaj po stopnicah v zaviralno strešico voza in v hipu, ko potegneš za motvoz, se oglasi piščal na stroju, na kar strojevodja vlak ustavi. Pri vozovih starejšega sistema si celo ne moreš drugače pomagati, kakor sprevodnika poklicati, da ta ustavi vlak na zgoraj navedeni način. V tem pogledu nadejati se je še spopolnitve.
Vlak se ustavi ,ako strojevodja delovanje pare ustavi ter zavirači voze zavro. Pri brzovlakih in osobnih vlakih je to dvojno opravilo poverjeno strojevodji. On poveljuje pari in tudi zavorom. Za zaviranje vlakov s pomočjo stroja izumljeni so se-
daj že trije načini. Način, ki je sedaj najbolj v rabi, si hočemo predočiti natančneje. Vozi vlaka so med seboj in s strojem zvezani z močno cevjo. Vzadi, ali na koncu vlaka, je cev posebno dobro zamaše-na, spredaj na stroju je pa s parno cevjo tako v dotiki, da v hipu, ko iz poslednje cevi udari para, potegne ves zrak iz cele zaviralne cevi za seboj. Sedaj nastane v cevi skoraj popolnoma brezzračen prostor. Cev je pa pod vozovi, ki imajo zavore, razširjena v boben, čigar dno tvori močno usnje'. Kadar je zrak iz cevi izsesan, izsesan je tudi iz bobnov, vsled česar zunanji zrak pritisne na us-njato dno bobna. Dno se vdre in v tem hipu z veliko močjo zavrti ali bolje potegne za seboj os, na kateri so z vodi pritrjeni zavori, ki se pritisnejo na kolesa. Vozovi ostanejo zavrti, dokler niso cev in bobni zopet polni zraka, za kar poskrbi stojevod-ja. — Pri osebnih in brzovlakih se po zimi vse-skoz kuri s paro, le v mešanih vlakih še nahajamo raznovrstne peči, ki s koksom ali premogom kurjene dajejo po zimi prepotrebno gorkoto. Pri prvih je para od stroja do zadnjega voza napeljana v cevi. Z vodi, ki so v vsakem kupeju priročno napravljeni, je možno v železno cev na tleh kupe-ja spustiti paro ali pa tudi ne, kakor pač potniki hočejo, toplo ali mrzlo v kupeju. Vsekakor je pa potrebno, predno vlak odpelje iz postaje, kjer je sestavljen, da ga že stroj do višine 12° R segreje, k čemur se potrebuje 1 uro. — Razsvetljeni so vlaki z oljnatimi svetilkami, plinom ali elektriko. Oljnate svetilke se prižigajo s strešne strani, ter so proti zunanjim vplivom z dimniku podobnim zaMopom zavarovane. Za razsvetljavo najbolj v rabi je plin, ki se vozi v nalašč zato pripravljenih bobnih s seboj. Ti bobni se nahajajo ob straneh pod vozi. Plin
j je basan v bobne pod precejšnjim pritiskom in se vrši to delo le v največjih postajah. Za električno luč se rabijo akumulatorji in v novejšem času tudi s temi v zvezi dinamo, ki ga goni os voza. Predno ljudi prevažajoči vlak odide iz začetne postaje, mora v vseh omenjenih ozirih biti preskušen. Vozovi, brezpogojno za vožnjo sposobni, morajo biti med seboj dvojno sklenjeni, cevi za zaviranje in kurjavo brez hibe, za razsvetljavo za celo pot vlaka poskrbljeno, priprave za ustavljanje vlaka na progi morajo biti dovršene in še več drugega, kar je za varnost potrebno. —
Tovorni vlaki so po svoji kakovosti brzovozni in navadni. Poslednje delimo na direktne, medpro-metne in zbiralne vlake. Brzovozni tovorni vlaki vozijo brzovozno blago in takšno tovorno blago, ki ga je brže bolje spraviti v njemu namenjeni kraj, kakor zelenjavo, sadje, jajca, meso, živali itd. Direktni vlaki imajo namen blago z ene postaje v dru go oddaljeno prepeljati, ne da bi se kje z odstav-ljenjem voz mudil, ali celo raz- in nakladali. N. pr. v Trstu se nabere kak dan toliko blaga, da napravijo vlak, ki nespremenjen dospe na Dunaj. Med-prometni vlaki jemljejo in puščajo po postajah vozove. Zbiralni vlaki pa jemljejo po postajah in do-važajo v postaje manjše in najmanjše pošiljatve. Zbiralni vlaki, ki vozijo n. pr. od Maribora v Zidanj most, imajo vozove namenjene v Zagreb, Ljubljano, Reko, na Italjansko itd. V te vozove nakladajo vse postaje med Mariborom in Zidanim mostom svoje pošiljatve z namenom v imenovane kraje, dokler so polni. V Zidanem mostu se pa priklenejo ti vozovi k medprometnim vlakom, da jih popeljejo hitreje v namenjeno postajo.	(Sledi.)
Slovenski kmečki koledar za 1.1911 Četrti Iftnik tega vsako feto tako bogatega koledarja, ki ga izdaja „Narodna Založba v Celju", je izšel. Obsega na 232 straneh ogromno gradiva in stane ykljnb svoji obsežnosti komaj 1 K, po pošti 1 K 80 v. Iz vsebine naj omenimo samo lepe povesti „Županova hči", „Kako je Hajnšek morje videl", „Kosova Lenčka"; dalje važne in poljudne razprave „Oče Matijevec in davki", „Trakulje", „SI. kmet šola v Št, Jnrju ob j, ž"; lepi gospodarski spisi „Sadjerejci iu dendrin", „Oskrba travnikov", „Nekaj o porabi umetnih gnojil" itd. Ta koledar obsega tndi nenavadno mnogo in jako lepih slik. Gotovo ne bo nikomur žal. ki si ga naroči. Zato opozarjamo vsakogar, naj naroči kmalu, da nam zaloga ne poide. Naročila se naj pošljejo na naslov: „Narodna Založba v Celju".
Tsesokolski zlet v Zagrebu. Dne 13., 14. in 15. avg. se vrši v Zagrebu zlet vsega slovanskega Sokolstva.
a Sedaj bo zopet skliean štaj. deželni zbor ?
Dei posi. Wastian je izjavil na shodu volileev v Mariboru, da bo po izjavah merodajnih oseb štaj. deželni zbor sklican še le v jeseni prihodnjega leta.
v Zadnji protestni „shod- v Celjn. Na tem sbodu sem se oglasil tudi jaz k besedi, da bi kot predsednik Učiteljskega društva za celjski okraj dal potrebna pojasnila. V ta namen sem se sklicateljem shoda že par dni poprej pismenim potom prijavil iu prosil, da se mi naj ne odreče besede; to svojo prošnjo sem neposredno pred začetkom shoda napram gg. dr. Benkoviča in dr. Vrstovšeku ust-meno ponovil; na shodu sem ponovno prosil za besedo; izjavil sem, da hočem dati samo pojasnila, da hočem govoriti prav na kratko, da ne mislim z nikomnr polemizirati in da se mi vendar lahko beseda odtegne v slučaja, da bi se ne držal svoje obljnbe; toda vkljub vsemu temu, tudi vkljub temu, da je predsednik izrecno naglašal, da je shod javen in da mene sicer osebno spoštuje, vendar nisem dobil besede. To postopanje je tako nečuveno, ob enem pa tudi tako značilno, da je moram s tem javno pribiti. — Franc Brinar t. č. predsednik Učiteljskega društva za celjski okraj.
v Naprodaj je v manjšem mestu na Slov. Štajerskem hiša z vrtom, primerna za trgovca ali obrtnika. Pojasnila daje: g. I. Prekoršek, potov, ■čit. v Celju.
v Slovenskega čevljarja bi nujno rabili v nekem mestu na Sp. Štajerskem, kjer bi dobro izhajal; pojasnila daje naše uredništvo.
fiova uredba najvišjega nadzorstva za obrtne šole. Ministerstvo za javna dela je z odlokom dne 8. septembra 1.1. uredilo najvišjo nadzorstvo za obrtne šole, koje bodo odslej izvrševali mini8terijalni nadzorniki in strokovni nadzorniki. Za obrtne nadaljevalne šole s slovenskim podučnim jezikom je imenovan ministerijalnim nadzornikom g. vladni svetnik Viljem Dokoupil. Za ženske obrtne šole, gospodinjske šole in slične zavode s slovenskim poučnim jezikom je določen za ministerijalnega nadzornika Viljem Dokoupil, za strokovno nadzornico pa Renata Tyrš v Pragi.
v Slabe posledice obstrukcije v deželnem zboru za občinsko gospodarstvo. „Sloga" poroča » rogaškega okraja: Letos smo imeli v občinskem proračunu nad 100% občinskih doklad; zdaj pa nam je okrajni odbor naznanil, da imamo dovoljeno samo 60%; ostalo se bomo zadolžili v nem-iki okrajni šparkas', ker je občinam prepovedano pri posojilnicah jemati na posodo. Nad 60% sme dovoliti le deželni zbor, ki pa ne zboruje vsled obstrukcije. Za leto 1911. moramo torej postaviti najmanj 140%* če pa deželni zbor ne bode zboroval, dobili bodemo zopet samo 60%, za leto 1912. bo tedaj najmanj 250% itd. O ti nesrečna obstrukcija! Gospod urednik, kje je ta Korošec, ki dela obštrukcijo, da mu povemo resuico v obraz? Saj ne pride pred nas! Ali se ne upa?
Pozor! Naznanja se nam od večih strani, da nekateri c. naročniki ne dobivajo redno našega lista. Ker se list vedno redno odpošilja, je ta nered le vsled nemarnosti naših pošt. — Vsak tak slučaj naj se nam nemudoma javi, da enkrat za vselej zbijemo raznim poštnim uradom veselje ió tega „zaplenjevanja", Reklamacije so poštnine proste, kar se naj blagovoli vpoštevati pri omenjenih poročilih.	Upravništvo.
Oddaja vžitnega davka v najem. Dne 28. li-ftopada t. 1. se bode vršila ob 10. uri dop. pri c. kr. okrajnem finančnem ravnateljstvu v Mariboru dražba najema vžitnega davka od vina, vinskega mošta in sadnega mošta za leto 1911, in pogojno tudi za leto 1912 in 1913 v sekcijah Slivnica, Politane Sv. Jurij ob J. ž., Doberna-Velika Pirešica,
Braslovče, Konjice, Oplotnica, Vitanje, Ormož'z Mihovci in Ptujska gora. Natančni pogoji se zvejo lahko pri c. kr. finančnem Okrajnem ravnateljstvu v Mariboru, pri pristojtiih finančne;'straže kontrolnih vodstvih in pri oddelkih finančnih straž. C. k. finančno okrajno ravnateljstvo, v Mariboru, dne 17. listopada 1910.
Tobačne cene se povišajo! S prihodnjim letom se podraže v obeh državnih polovicah cene duhana smodk in cigaret. Ogrski proračun za leto 1911 izkazuje vsled tega povišanja tobačnih cen 10 miljonov kron prebitka. Avstrijsko finančno ministerstvo namerava vpeljati povišanje- Ite zia 6 mesecev in sicer od 1. julija 1911 naprej in tudi ono pričakuje za teh šest mesecev jednaki prebitek. Povišale se bodo cene vseh sort duhana in tobačnih fabrikatov izvzemši tobaka za njuhanje. Pri navadnem duha-nu se cene formelno ne bodo zvišale, pač pa se bode znižalo razmerje teže. Sedaj stane zavitek (paket) drobno rezanega duhana s 30 g 8 v, vnaprej bo stal sicer tudi toliko, a bo imel samo 25 g. Domače smodke se podražijo za 1 ali za 2 v, najcenejše za I v, trabuke, britanike in regalite za 2 vin. Špecijalitete se bodo pa znatno povišale. Cigarete se bodo povišale za 1 v pri komadu. Ob enem namerava režija s povišanjem cene vpeljati izboljšanje kvalitet. Slednjega bodo kadilci pač veseli, a ne tako prvega!
Od pošte. Poštno ravnateljstvo v Gradcu je imenovalo poštnega ekspedijenta Rudolfa Mur-mayrja v Johnsbachn poštnim oficijantom v Celju. — Poštna uprftvitel]ica v Braslovčah Roza Stern-berger je stopila v stalni pokoj.
Ctljfti «Kraj.
Društvo za varstvo In oskrbovanje otrok za celjski okraj se je ustanovilo pred dvema letoma. Njegov namen je, da ščiti bedno, zapuščeno in osirotelo deco in ono mladino, katera je v vzgoji zanemarjena ali v nevarnosti, da se zanemari. Mnogo tožb se čaje o izprijenosti mladine, glasneje in glasneje se klice na pomoč. Veliko otrok živi brez nadzorstva in tako se dogaja, da začenjajo taki otroci izostajati iz šole, se potepajo, se izpridijo in vzrastejo v sramoto, nadlogo in škodo sebi, svojemu in celi človeški družbi. Naše društvo je doseglo svoj namen s tem, da je spravljalo tako deco in mladino v pripravne zavode, v družine, v učna mesta ali v službe. Umevno je, da je naše delo združeno z velikimi stroški, Žal, da se je dosedaj naša javnost le malo brigala za naše prekoristno društvo. Zlasti se obračamo s prošnjo na naše zaupnike, da pospešijo društveni namen s tem, da pridobijo v svojem okraju člane in dobrotnike in posredujejo pri občinah, posojilnicah in posameznikih glede podpore. Da bi se naše započeto delo res ne ustavilo, temveč da bi se to človekoljubno delo nadaljevalo ponavljamo našo prošnjo. Vsak najmanjši dar sprejmemo radostno in hvaležno.
Zblaznel je bivši narednik Prihoda, ki je pred kratkim prevzel Straškovo gostilno v Ga-berjn v najem; danes zjutraj ob'pol 8. uri so ga prepeljali v blaznico v Feldhof.
v Kompromis za občinske volitve v Trbovljah. Pogajanja glede kompromisa pri občinskih volitvah v Trbovljah so sedaj končana. Vodje posameznih strank so se dogovorili, da bodo v občinski odbor volili 22 Slovencev in 8 Nemcev, zastopnikov industrije. Med slov. zastopniki bode 15 naprednjakov, 4 socijalisti in 3 klerikalci.
v Iz šnlferajnske šole na Polzeli. Polzelan-ski župnik g. Atteneder postopa pri pouku vero-nauka v „nemški" šoli na Polzeli čisto pravilno in govori samo nemški. Saj so v tej šoli zbrani samo „nemški" otroci, katere je treba rešiti slo-veniziranja! Pred kratkim vpraša nek brihten kmetic, ki je dal svojega otroka v nemško šolo, kaj je župnik isti dan pri veronanku v šoli razlagal. „Celo uro so govorili o zelju", je dejal otrok, ki še nikoli pred vstopom v šolo ni slišal nemške besede. A župnik je govoril nemški o — duši ..J
Ciril-Metodova podružnica v Petrovčah priredi svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 27. novembra t. 1. ob 3. uri pop. v prostorih g. Ježovnika (Šan-tla) v Petrovčah s sledečim sporedom: 1. Pozdrav in poročilo predsedstva. 2. Volitev odbora. 3. Govor g. pot. učit. I. Prekorška. Po zborovanju petje domačega pevskega zbora. G. nadučitelj Černej iz Griž pa nam bo kazal poučne skioptične slike. K obilni udeležbi vabi vse zveste prijateljice in prijatelje odbor.
Prijatelj noža. 29-letni Martin Brodnik iz Šoštanja rad kaže svoje junaštvo z nožem. Dne 16. t. m. je sedel ob cesti v Gaberju in nadlegoval mimoidoče fante z nožem. Proti Antona Lesjaku je dvakrat zamahnil, toda ta se mn je še pravočasno umaknil. Zvečer je v Spodnji Ha-dir ji grozil ljudem z nožem, ter jih motil pri delu.
Potem se je podal v gostilno Lovrača*in začel tamkaj prepir s Francetom Jezernikom, ki je nato zapustil krčmo. Ko je pa Jezernik črez nekaj časa prišel nazaj, da poišče svojo kravato, ga je Brodnik z nožem zabodel v hrbet. 19. t m. je stal Brodnik pred sodnijo, ki ga je obsodila v 6 mesečni zapor.
Zločin zoper otroka v telesu. 26 letna po-eestnikova hči Jožefa Matko iz Vranskega se je pred kratkim še nahajala v blagoslovljenem stana. Od zadnje nedelje, ko je šla v cerkev, se ni več prikazala, in ljudje so začeli govoriti, da je svojega otroka na nenaravni način skušala odstraniti Na ovadbo se je podala k njej orožniška patrulja in zdravnik. Ležala je v postelji vsa bleda in bolehna. Zdravniška preiskava je dognala, da je Jožefa Matko res vzela sredstva, ki so povzročila nenaravno krvavenje in jo rešila materinstva. Vložena je že ovadba radi tega zločina.
Iz Ljabnega. Pri nas smo veliki narodnjaki, saj imam» veteransko društvo z nemškim poveljem. Kaj ne? Drugod jim pravijo nem Škota rji. Načelnik veteranskega društva Podpečan je zadnji čas začel izdelovati pokalice in sifon. Morda bodo oboje pili veteranci na Ljabnem, ki imajo brihtne narodne želodce.
Pijana dekla v eerkvi. Dekla Antonija Gosak je pila v nedeljo v Teharjih po pozni maši dva litra starega vina in šla nato k blagoslovu v cerkev. Med blagoslovom je začela v cerkvi vpiti in zmerjati organista, da je duhovnik moral prekiniti opravilo, dokler niso spravili pijanke iz cerkve. Občinski redar jo je takoj spravil v zapor, kjer je imela čas in priložnost se strezniti.
v Iz Št. Jnrja ob J. ž. 60 letna vdova Kri-stanšek je iz maščevanja zažgala kočo svojega soseda, katera je popolnoma pogorela. Maščevalno žensko so izročili celjskemu okrožnemu sodišču.
v Porotna zasedanja pri okrožni sodniji r Celju 1. 1911 se bodo vršila 13. februarja, 15. maja, 11. sept. in 20. novembra.
a Svarilo občinam v šmarskem okrajn! Hrvatski prodajalci perutnine, ki jo v velikih množinah gonijo skozi naše občine, so zanesli v naše kraje perutninsko kugo. Zato opozarjamo na to nevarnost občine in posameznike.
v Sumljiv potepuh. 17. tm. je v konjskem hlevu hotela „pri zamorca" v Celju aretiral redar Schwarz nekega 16 letnega fanta, ki se je potepal okoli brez denarja in brez vsakega posla. Imel je sicer pri sebi delavsko knjižico, glasečo se na ime Franca Senice, toda pri zasliševanju se je izkazalo, da se potepuh imenuje Marko Pavlič in da je kupil knjižico od nekega potujočega rokodelca v Kočevju za K 2 30. Proti nekemu svojemu soujetniku se je izrazil, da bi bil rajši v Maribora zaprt kakor v Celju, ker je tam baje boljša hrana; iz tega se sklepa, da je že dobro znan z razmerami v različnih zaporih. Najbrž se je tudi knjižice polastil na silovit način. Marko Pavlič se bo za sedaj že moral zadovoljiti s celjskim zaporom, kamor ga je odvedla policija.
v Napad na prijatelja. Posestnik A. Oblak v Mozirju je bil po noči od posestnika Jožefa Petkovnika napaden in grdo razmesarjen. Najprej sta popivala v gostilni Franca Podvratnika v Le-pinjivi pri Mozirja, nazadnje pa sta se sprla. Pet-kovnik se je odstranil, a kmalu spet priiel oborožen z železno okovanim krepelcem. Planil jena Oblaka ter ga vdaril po glavi in rokah, da se je slednji zgrudil in zgubil zavest Krvavel je iz mnogih ran; ker je bil zadet tudi na sencih, je njegovo stanje jako nevarno in je zelo dvomljivo, če bo ostal pri življenju.
Ukradene smodke. Posestnik Jožef Šošter iz Frankolovega je naznanil pri tnkajšnji policiji, da mu je 17. t m. proti 8. uri zvečer iz njegovega voza na dvorišču gostilne „Stadt Graz" ukradel' nekdo 200 komadov „kratkih" cigar. 6 škatljic športnih cigaret in 4 slovenske šolske knjige. Tatvine snmljiv je neki ključavničarski pomočnik Jožef Potokar.
v Mlada nepiijatelja. Pred nekaj dnevi sta se v Braslovčah sprla dva učenca radi orgljic. Franc MalanšeK je moral popustiti. Da bi se maščeval nad zmagovalcem, je bežal domov po škarje ter nevarno ranil ž njimi svojega malega neprijatelja Jakoba Poušeka v levo roko in levo ramo.
Cerkven rop v Ponikvi. Dne 8. t. m. pop. je neznan tat ukradel iz zakristije žnpne cerkve na Ponikvi pozlačen kelih in križec z vdelanimi relikvijami. Tatvina se je pa opazila še-le prihodnjo Martinovo nedeljo pri popoldanski večer-
niči, ko bi imelo biti darovanje, pri katerem vsak darovalec običajno poljubi križec z relikvijami. Zakristan, ki bi imel prinesti križec, je javil ves presenečen, da je ta izginil in ž njim tudi en kelih. Kelih so darovali g. župniku Kreftu župljani. Sumilo se je različne ljudi tatvioe, med drugim tudi — seveda popolnoma neutemeljeno — domačega organista. — Sedaj pa se je dobilo pravega krivca ; kakor poročajo hrvaški listi, so tatovi že pod kljnčem. Iz najnovejših poročil posnemamo sledeče. Dne 15. tm. dop. sta prišla k zagrebškemu zlatarju Ferd. Schönbuchnerju dva mladeniča ter mu ponujala na prodaj več posameznih komadov od srebrnega pozlačenega keliha in križa. Schönbuchnerju se je zdela provenijenca teh komadov sumljiva ter je takoj obvestil redarstvo. Ko sta zlikovca opazila Schönbuchnerjev sum, sta pustila torbico s srebrnino na mizi ter žbežala. Redar-stveni organi so dognali, da so ostavljeni komadi bili ukradeni ter so takoj začeli zlikovce zasledovati; še istega dne so aretirali več sumljivih oseb. Med temi je bil najbolj sumljiv neki 17 letni Ivan Krčelič iz Marije Gorice. Imel je namreč na sebi hlače enake barve, kakoršno je po opisu zlatarja nosil eden zlikovcev suknjo. Drug zliko-vec si je dal namreč obleko oz. suknjo erenare-d i ti ter jo je zamen jal s Krčeličem, a sam je oblekel drugo suknjo. Krčelič je priznal, da je z nekim «amo na videz poznanim človekom nosil k Schöu-bachnerju omenjeno srebrnino, a to da je storil vsled prigovarjanja. Redarstvu se je posrečilo še istega dneva proti večeru prijeti roparja na periferiji mesta v osebi policiji dobro znanega žepnega tatu Antona Jeušenaka, rojenega 1. 1882. pri sv. Duhu v Ločah na Štajerskem. Priznal je, da je 8. t. m. ukradel v Ponikvi kelih in križ, da je 14. dospel v Zagreb in se 15. tm. podal s Krčeličem k zlatninarju, križec in kelih sta pa s Krčeličem prej razsekala, da bi tako ložje prodala ukradene stvari. Oba zlikovca sta izročena sodniji.
v Poroka. 16. tm. sta se poročila v Šmarju pri Jelšah Anton Babič, orožniški nadstražnik v Dubrovniku in gdč. Amalija Čuješ, hčerka vpoko-jenega nadstražnika Franca Čuješa.
c Teharje. Nedavno sem šel s svojim prijateljem z lova. Bilo je krog 7. ure zvečer. Ko prideva po cesti na vas Slance, začnjeva naenkrat čuden hrup in kletev. Ženski glas je vpil: „ne boš ga žrl ne, ne boš ga ne!" Šla sva bliže. Zopet ženski glas: „Ka tako govori kontroht, da bi se jaz mogu sam kruh kupovat". Zopet ženski glas: „Stara strela, nabom te redila kakor prašiča v Stali". Zopet moški glas: ..sive, stare, sive, stare, prukleti stare ti, nimaš nobene pravice druge kakor na s ... s ... hodit". Še dolgo sva poslušala, potem se pa žalostna podala v gostilno in vprašala, kaki ljudje so to. Povedali so nama, da je stari oče dal svoji hčeri posestvo in da ga je ta tako grdo psovala. To je samo eden žalosten slučaj izmed tisočev, ki se jih po svetu godi. Resničen je pregovor, da stariši preredijo deset otrok, potem pa, ko stariši obnemorejo, pa vseh deset otrok ne more svojih starišev prerediti. — Dva lovca.
c Sv. Vid pri Grobelnem. Prosim Vas, gospod urednik, sprejmite še od mene par vrstic v Vaš cenjeni „Nar. List", da Vam poročam, kako se pri nas „klerikalčkom" godi. Bilo je 28. okt. zvečer, ljudje so se vračali s šentjurskega sejma domu. Tudi jaz sem bil slučajno na Grobelnem. Pridružil se nam je na potu s sejma v to gostilno že znani podom. Požirek, pardon Vužirek, vse modrosti poln, novi občinski odbornik; začel je pri rajni kapljici zabadati naprednjake in razkladati, da bodo on in njegovi pristaši zdaj delali red v Šentvidu in sv. vero podpirali. Bilo je pa tudi nekaj naprednih fantov v krčmi, kateri so pa bili hitro siti njegovih klobasarij; oporekali so mu, da če bodo vsi tako v pijanščini in v kletvi podpirali sv. vero kakor on, bode kmalu pri kr&ju. — Potem pa so pograbili zabavljača in napravili ž njim lep sprevod iz krčme. Prišel je v tem hipu slačajno neki železniški delavec, ki je tudi mislil v krčmo iti, pa se je pre-trašil, ker je mislil, ';da mrliča neso. Hitro je zmolil molitvo; Bug se usmili duši, katere truplo zdaj ven neso. Amen.
c Riidomirje v Sav. Dol. Dopisnik „Si. Gosp." v štev. 46. izraža v članku iz Juvanja pri Sv. Frančišku svoie veselje nad nekim dreganjem in podaja istočasno tudi načrr, na podlagi katerega naj bi se osnovalo neko bralno društvo. Pa, gospod dopisnik, saj vaše pero, kaj pravim pero, tndi vi sami že Juvanja dolgo dolgo niste videli. Toda to itak nič ne dene, pač tla spreminjate, vendar pa moram reči, če bi vas kai drugega tako veselilo, kakor Vaše „dreganje", gotovo bi društvo že krasno uspevalo. Da, ste v „dreganju" zelo vešči, to vam radi verjamemo. Ž-lirno Vam pa na podlagi vašega načrta lepše n<p h% kakor jih je dosetrlo neko bližn je tako društvo, ki radi te podlage obere vse kote, ter se ne more odločiti ne za življenje ne smrt, Toraj. gospod, le korajžo, pa vun na delo, drugače bi bilo vaše nenadno „ve-
selje", kakor tudi trudapolno „dreganje" zastonj. Zelo bi nas veselilo, da „veselega" in „dregajo-čega" dopisnika kmalu vidimo kot delujočega voditelja društva.
c Trbovlje. Kakor lani, tako nas tudi letos obišče Miklavž in ;sicer v spremstvu sv. Antona puščavnika in mnogo drugih višjih duhovnov. Da primerno počastimo velikega prijatelja naše dece, mu priredi prostov. gasilno društvo dne 5. grudna t 1. častni večer v dvorani pri Špancu v Trbovljah. Prihod Miklavža ob pol 7. nri zvečer. Stariši pripeljite deco s seboj; otrokom brez nadzorstva vstop ni dovoljen. Otroci so vstopnine prosti. Čisti dobiček se odda družbi sv. Cirila in Metoda.
c Prostovoljno gasilno društvo v Trbovljah je sprejelo sledeči brzojav iz Višav: Naznanjam Vam iz Višav, da pridem dne 5. grndna ti. z velikim spremstvom med bobnenjem in gromenjemmed Vas, preljubljeui Slovenci, obdarovat Vas in Vaše otroke po zaslnženju kakor preteklo leto. V Višavah, dne 24./23. 6740. Slava! Miklavž.
c Št. Jur ob j. ž. V nedeljo dne 20. nov-t 1. je priredila kmetijska podružnica zborovanje v šentjurski ljudski šoli. Obiskal nas je gosp. Holz Franc, slovenski tajnik kmetijske družbe v Gradca. Njegovo predavanje o „naši organizaciji" je bilo jako aktuelno, saj je to vendar najvažnejše vprašanje za pravi, smotreni napredek kmetijstva. Naj bi obrodile njegove besede veliko dobrega sadu I
c Kmetijsko zborovanje na Kalobju. V nedeljo dne 20. novembra se je vršilo kmetijsko zborovanje na Kalobju, katerega je priredila šentjurska kmetijska podružnica. Zborovanje se je vršilo po desetem opravila v ljudski šoli in je bilo sijajno obiskano. Govoril je gospod potovalni učitelj Goričan o gnojenja travnikov in sadjarstva. Naročilo se je veliko sadnega drevja. Kalobčani so ta dan jasno pokazali, da so ponosni na svoj kmetijski stan, da še niso zgubili veselja in zanimanja za prava kmečka vprašanja. Da se je zborovanje tako dobro obneslo, je gotovo v veliki meri tudi zasluga domačega gospoda župn ka, za kar mu bodi izrečena najsrčnejša zahvala.
ptolsKf oKraj.
p Žerovinci. Svetinjski „najuglednejši" zve-zarji iščejo uovih prostorov za svoj j posojilnico, ki jo je župnik vrgel iz župnišča. Občudovanja vredna je pri tem njih nesramnost^ s katero se drznejo prostore iskati pri ljudeh, na katere so o priliki zadnjih državnozborskih volitev pljuvali! Kaj zaslužite vsi skupaj in posebej, Jere—bič?!
p Ivanjkovci. Tukajšnja prostovoljna požarna bramba bo imela na praznik dne 8. decembra tombolo v gostilni gospe Kralj v Ivanjkovci!). Začetek ob štirih popoldne.'Vsakdo, kdor bo hotel v gostilnico, bo moral kupiti vsaj eno karto, zaradi tega pa ne bo treba nobene vstopnine plačati. — „Dvanogata" tombola, ki čuje na ime puran, bo gotovo privabila mnogo srečolovcev, katerim želi obilo sreče odbor.
v Upornež pred sodnijo. Zadnji četrtek je moral dninar Ignac Levičnik iz Jurovec pri Ptuju v Ptuj k neki zapuščinski razpravi. Ker se je pa pred sodnikom zelo žaljivo in renitentno obnašal, ga je slednji obsodil v 48 urno disciplinarno kazen. Sedaj je še-le začel Levi čnikdivjati in razsajati. Ko ga je hotel redar odstraniti, se je zo-perstavljal na vse mogoče načine. Vrgel se je parkrat na tla, tako da so morali poklicati še dragega redarja da so spravili uporneža v zapor.
Smrt vsled poparjenia. Zelarka Medved iz Va-reje pri Ptuju je dne 10. t. m. umivala svojega pol-drugoletnega otroka. Ko je odnesla vodo ven, je skakljal mali okoli peči ter pri tem prcvrgel na klopi stoječ lonec. K nesreči pa je bilo v loncu vr;lo mleko, ki se je razlilo na otroka. Ta je vsled opeklin umrl.
v Štaj. deželni šolski svet je imenoval pomožnega učitelja Florijana Trafenika provizorirnim učiteljem na deški in dekliški ljudski šoli v Žetalah.
v Od sodnijske službe. Deželno sodni svetnik dr. Rudolf Glas je v pondeljek 2t. tm. zapustil Ptuj in se preselil v Gradec. Vodstvo okrajnega sodišča v Ptuju je prevzel dr. R. Petrowitsch. — Čudno se nam zdi, da za Ptuj še vedno ni imenovan novi okr. sodnik. Ali se čaka zopet na jeakega kurzovca in se z razpisom tega mesta čaka? Dr. Petnwirsch ni mož, do katerega bi mogli imeti Slovenci popolno zaupanje.
v Slovensko gledališče v Ptuju. Zimska se-zija se otvori z zabavnim večerom, katerega priredi naša Narodna čitalnica v nedeljo dne 27 nov. t. 1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma Igrala se bode izvirna burka „M irast inu-zikant", katero je ravnokar izdal Jaka Stoka, pisatelj pristnih narodnih burk kakor „Moč uniforme", „Trije tir,ki" itd Pri veselici sodeluje Ptujsko pevsko društvo in nastopi v samospevih naš priljubljeni solist $>• dr. B^la Š.uhec. Godbo oskrbi „slovenski domači orkester", sestavljen iz naših najboljših moči. Vstopnina je zelo zmerna. Č sti dobiček je namenjen za obdaritev nvn h
otrok na Miklavžev večer. Z ozirom na dobrodelni namen pričakujemo najštevilnejšega obiska. Torej v nedeljo dne 27. nov. na zabavni večer v Ptuj!
Rumnnski dezerter. Pri okrajni sodniji v Ptuju se nahaja pod kljnčem nek 21 le|ni zanemarjeni mož, ki se po lastnih izpovedbah imenuje Chirila György iz Rumunije. Govori le romunski, razume tudi nekaj madžarski. Na ptujsko sodnijo je bil pripeljan iz Ptnjske gore, kjer so ga prijeli tamošnji orožniki. S pomočjo sodnijskega tolmača se je dognalo, da je Chirila v Elesdu pri Velikem Varadinu bil potrjen za vojaško slažbo. Vsled tega se sumi, da je György dezertiral od kakega ogrskega polka.
Poskušan uboj na svahu. — Dne 15. t. m. so popivali v neki gostilni v Moškanjcih pri Ptuju posestnik Alojz Trunk in njegova dva svaka Franc in Alojz Rižner, pos. sinova. Ko se je oh 11. uri ponoči podal Trunk domov, sta ga svaka že pričakala pred vrati ter ga napadla z ročicami. Udrihala sta po njem z vso silo in bi ga bila gotovo ubila, če bi ne prišla še pravočasno žena Trunkova na pomoč. Po izpovedbi težko ranjenega Trunka so se svaki čisto mirno razšli; pač pa èta napadalca hotela Trunka ubiti, da bi se polastila njegovega imetja.
Iz Središča. V našem trgu je razširjena vest, da se štuli v slovensko družbo in da se kaže v tei družbi zavednega Slovenca človek, ki je pa tako nezrtačajen, da na drugi strani dopisuje v »Štajerca«. Dognali bomo resnico te govorice in potem dotičnemu dali neusmiljeno brco. — Središki narodnjak.
Žetaie. Gospod urednik, sedaj vam je pri nas skrbi za politiko in obrekovalna društva. To vam je sedaj prvo in glavno delo vseh, velikih in malih. Zdi se mi, da se bo to slabo izteklo. Danes neče čitati skoro nihče več kaj drugega kot politične hujskanje. Sedaj imamo torej dve društvi; posojilnica je za našo grabo še samo ena, čeravno so neko nedeljo trije možakarji in kaplan v kaplaniji že kovali novo. Ali nimate res nič drugega dela kot samo politiko? Le čitajte, kar piše sosedni župnik v »Slogi«! On je starejši mož kot naš mladi petelin-kaplan, in bo gotovo vedel, da je mir boljši kot prepir. Prenapet lok poči — to vam je znano. Ko ni bilo pri nas hujskanja s strani duhovščine, je tudi »Štajerc« izginil, sedaj sem že čul, da si hoče več njih zopet ga naročiti. To so »sadovi« tega »narodnega« dela. Ce bo nazadnje vsled vaših hujskarij prišlo do pretepov in tožb, se temu potem nič ne čudite. Vse to bodo sadovi vašega »dela«! Če sta se prej dva politična nasprotnika kaj skregala, je bilo kmalu spet dobro. Zdaj? Zdaj je sovraštvo vsled vašega hujskanja trajno. Vem, da je to vaš cilj, a če jè to vzgoja ljudstva, je drugo vprašanje. V zadnjem »Slov. Gosp.« piše dopisnik tudi o nekem maslu liberalcev. Pa le ž njim na dan, maslo je sedaj drago, in g. Berlisg ga kupi. Samo to povemo, če bomo mi razno maslo začeli v časnike spravljati, bo marsikomu čudno postalo. Le pamet, gospodin, in ne pišite sami v imenu vseh, naj še tudi drugi kaj znajo. Ste se sicer jako razkoračili, pa povemo vam, da Žetalanci niso Hočani. Nas je več kot mislite, in zna se vam zgoditi, da böte nazadnje rekli: da bi te vražje grabe ne videl bil nikdar. Smo pa tudi jako dobri ljudje — kakor se pač z nami ravna.
Kmet.
SloVetijcgrasKt oHraj.
v Odlikovalo se bo 27. t. m. v Slov. Gradcu Franca Korošca s srebrnim zaslužnim križcem s krono in žandarmerijskega titularnega stražnika Franca Novačana iz Studencev s srebrmm zaslužnim križcem. Odlikovanje bo izvršil poveljnik žandarmerijskega oddelka v Mariboru, stotnik Oskar Hauer.
Revolucijo hočejo imeti nemški učitelji na jezikovni meji v Še. Jerneju nad Muto. Tam zahtevajo kmetje precej odločno tndi slovenski pouk, kar seveda tamošnjemu od šulferajna pod-piranemu učitel u ni prav. Kmetom je namreč rekel, da brez revolucije ne bode sloveuskega pouka. Kmetje so se mi pa smejali, ker predobro vedo, da pojde sicer težko, a revolucije pa gotovo ne bode treba. Pojde pa gotovo!
v Železniška nezgoda. Na postaji Šoštanj-Topolščica se je zgodila 21. tm. nezgoda, ki bi lahko imela zelo slabe posledice. Zvečer ob 7. uri 18 min. privozita na kolodvor dva nasprotna vlaka iz Celja in Sp. Dravograda. Slednji vlak je zavozil predaleč naprej o l določenega mesta, tako da j« stroj trčil ob dva zadtfja vozova celjskega vlaka ter ju zelo poškodoval. Strauske stene so bile popolnoma odtrgane, srednje stene iu 8 sedežev čisto potrtih in r a metanih. Tudi stroj dravogradskega vlaka je bil zelo poškodovan. K sreči je bil en voz 2. razreda popolnoma prazen, v zadnjem vozu 3. razreda je bila samo ena dama, ki je sedela na nasprotni strani ; zato se ji ni zgodilo nič hudega.

Utonil Je na Muti dne 15. tega mes. petleten éeCek fužinskega delavca Praprotnika. Fantek se Je pri Bistrici igral ter se zvrnil v vodo.
C. kr. okrajno glavarstvo v Slov. Graden razpošilja zadnji čas slovenskim posojilnicam neke fetbele v izpolnitev. Tabele same kakor tudi pri-loifiEi dopis e. kr. okr. glavarstva so nemške. Ravno od tega okr. glavarstva nismo bili dosedaj vajeni takega preziranja. Ali je sedaj zavladal kak nov kurz ondi, ali kaj? Posojilnice niso éoliné izpolniti tabel v tujem jeziku, zato naj zahtevajo slovenskih.
"V Pernice pride za provizorja muški gosp. kaplan Ivan Hanptman. Njegovo mesto na Muti prestarne kaplan Pintar iz Makol.
Konjifti otraj.
a Zločin zoper nravnost 22 letni delavec Astón Germ iz Ljnbnice pri Konjicah je bil radi zločina zoper § 128 izvršenega na 12 letnem dekletu, obsojen v 3 mesečni ostri zapor.
Nepoboljšljiv tat Hlapec Anton Jeušenak h Velike Lepoglave pri Konjicah, ki je že bil večkrat radi tatvine kaznovan, je pred kratkim xopet ukradel svojemu prijatelju Karlu Fuhrmann iz Velike Lipoglave iz Kovčeka 300 kron prihranjenega denarja, in je na to zbežal. Sodnija ga »aeleduje s tiralnico.
mm oHraj.
v Brežiški Sokol priredi dne 27. novembra 1910 ob 3. uri popoldne gledališčno predstavo z '/«Davnim večerom in sicer: „Pri belem konjičku". £ ozirom na to, da se je ta igra igrala dne 13. novembra 1910 in da sedaj gosi.uje pri reprizi a. Rafael Salmič iz Celja, se pač nadejamo, da se bode naše ljudstvo iz okolice, ko je vendar za iste izb-an zelo ugoden čas, te naše predstave polno-štavilno vdeležilo. V letošnji zimski sezoni se bodo večkrat proizvajale razne gledališčne predstave, katere ne bodo naših Brežičanov in njegove okolice samo razveseljevale temveč bodo služili istim tudi v poduk! Torej poslužite se prilike!
Požlgalec na delu. Dne 15. t. m. proti večeru je izbruhnil ogenj v hiši zakonskih Alojza in Marije Dernač v Arnoviseli pri Brežicah, ki je v kratkem času hišno poslopje popolnoma vpe-pelii. Gotovo je, da je nekdo iz hudobnosti zažgal. Želarja se ob času ognja nista nahajala doma. Nesreča je tem večja, ker nista bila zavarovana irt ker jim» je zgorela vsa zaloga za zimo.
Iz Dobove. Gospod urednik, redkokdaj čujete kaj od nas. Pa nismo še zaspali. Saj nas k življenju budi voditelj Marijine družbe, ki se mu je ka-planija tako pristudila, da vedno hodi k nekomu svoj brevir molit, kjer lahko posluša iz nežnih ženskih ust novice iz cele fare. Ali naj govorimo bolj jasno?!? — Opazovalec.
v V Planini je bil izvoljen za župana nem-èkutar Šeršerko s 5 od 9 oddanih glasov. Na čast slovenskemu trgu to gotovo ni!
v Sinova — morilca očeta. Dne 15. tm. so našli v Sromljah pri Brežicah mrtvo truplo Bah-čiča. Sumljiva umora sta oba sinova Karl in Franc Bahčič, ki sta že pod ključem. Da bi sum ne padel na nju, sta ubitega očeta spravila 150 m proč od hiše pred neko klet, češ, da so očeta ubili na prostem sromeljski fantje. Toga obleka ubitega je bila zjutraj, ko se ga našli, čisto suha, čeravno je vso noč deževalo, znamenje, da je bil oče po umoru pienešen na prosto. Čedna sinova sta ubila očeta s krepelci; pri tem sta pomagala neki Jožef Ban in Matija Petran. Tudi slednja dva sta izro čena sodniji.
jtiariborsHi oKraj.
v Slovensko gledališče v Mariboru. Iz pisarne: V nedeljo, 4. decembra t. 1. je Miklavževa nedelja. Popoldne ob 4. uri se uprizori čarobna igra „Janko in Metka". Igrajo otroci. Po igri nastopi Miklavž v spremstvu angeljev, belcebubov in zlodejev. Na to se razdele darila. Vsak, kdor želi kaj darovati svojim dragim, naj pravočasno izroči hišniku v Narodnem domu in kolekuje vsako darilo z narodnim kolkom. Opozarja se pa, da se žaljiva darila ne bodo sprejemala. V nedeljo, 11. decembra zvečer se igra zgodovinska igra „V znamenju križa."
a Nemška šola pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Na nemški šoli pii Sv. Lenartu se je 4. no vembra začel poduk. Kakor piše nemški graški „Tagb att", obiskuje šolo 140 otrok. Koliko bo med temi res „pristnih" nemških otrok?!
v Železniška nezgoda. V pondeljek 14. tm se je med postajama Ribnica Brezje in Sv. L ivrenc nad Mariborom pripetila nezgoda, da je lokomu-
tiva osebnega vlaka št. 419 naenkrat odpovedala službo. Morali so poslati v Spodnji Dravograd po pomožno mašino. Vsled tega je imel vlak črez 1 uro zamude. Tudi drugi poznejši vlaki so imeli neprijetne zamude.
v Iz Slovenske Bistrice se nam piše: Kakor ste že javili, imamo pri nas v nedeljo gledališki večer. Ta večer je za nas velikega pomena, ker je dohodek določen za slovensko šolo. Nemci marljivo nabirajo prispevke za učence šulferajnske šole, in slavnosti, prirejene s temi prispevki, ter darila šolarjem izvabijo mnogo otrok iz naše šole. Proti temu nimamo drugega sredstva, kakor da delamo ravno tako, kar je za nas — pri slabšem gmotnem stanju — seveda težavnejše kakor za nasprotnike. Zaradi tega pričakujemo kar največ obiska od zunaj; kajti nas samih je malo in mi ječimo pod pezo narodnega davka, pomoč pa je nujno potrebna. V krajih, odkoder se ne bi mogel nihče pripeljati, naj se nabirajo prispevki in pošljejo „Čitalnici v Slovenski Bistrici" pod označbo „za šolo". Za vsak tudi najmanjši prispevek bodo hvaležni slovenski otroci, ki jih pomagate reševati ponemčenja.
v V mlaki ntonil je dne 19. tm. kamnoseški mojster Alojz Horvat v Račjem. Vsled dežja je iz mlake nastalo celo jezero. Horvat je zašel pregloboko ter utonil; drugo jutro so ga potegnili mrtvega iz vode.
Žalostna posledica narodne nestrpnosti. — Iz Pekla pri Poljčanah nam poročajo sledečo resnično dogodbo: Majnika meseca so postavili fantje pred jedno tukajšnjih gostiln visok mlaj, katerega so okrasili z visoko trobojnico. Ta je bodla tukajšnje nemškutarje silno v oči in ponoči so šli neki lopovi in prežagali mlaj. Ko pa je drevo padlo, je raztrgalo žice električnega prevoda, tako da so ugasnile po Peklu in na kolodvoru ponoči naenkrat vse električne žarnice. Slovenski fantje niso na to ničesar drugega storili, temveč postavili le nov mlaj, zopet okrašen na vrhu s slovensko trobojnico. No — nemškutarsko županstvo ni morda dalo iskati krivcev, ki so ponoči mlaj odžagali in poškodovali električno napravo; nemškutarski župan je namreč takoj »uradno« za-povedal slovenskemu gostilničarju, naj da mlaj takoj podreti, da »se ne ponovi dogodek \z pretekle noči«. Gostilničar seveda ni uvidel, čemu bi se na Slovenskem takemu ukazu pokoril in ni hotel mlaja podreti ter tudi ne plačati kazni 20 K. — Vložil je priziv na okrajno glavarstvo, pri čemur mu je pomagal domači narodni župnik g. Cilen-šek. Rekurz je glavarstvo seveda zavrnilo: gostilničar pa ni hotel plačati globe, vsled česar ga je prišel župan rubit. Došlo je do prepira, saj si lahko mislimo, kako je nastopil strastni nemšku-tar proti zavednemu Slovencu — in gostilničar je v jezi udaril župana po glavi. Za to je dobil pri okr. sodniji v Mariboru pet mesecev težke ječe*. — V ilustracijo tega dogodka pripominjamo, da je celjska okol. občina kaznovala tovarnarja We-stena, ker je v popolnoma slovenskem Gaberju razobesil v izzivalne svrhe frankfurtarico in je navzlic uradnemu pozivu in intervenciji vstrajal pri razobešenju, na 50 K globe. A ta odlok občine je celjsko okrajno glavarstvo razveljavilo. Razlil-a med Mariborom in Celjem, ter med postopanjem z Nemci in Slovenci, je očividna. Našim poslancem priporočamo ta slučaj v uvaževanje in premišljevanje, kako treba prepotentnim političnim oblastim stopiti na prste.
Iz Maribora. Dne 14. t. m. je prišlo več fantov k posestniku Marčiču na Sp. Gorici (okraj Maribor), kjer so obhajali gostijo, »na prežo«. — Med prežarji se je vnel iz malenkostnih vzrokov prepir, v preteku katerega je kočarski sin Jože Sraml udaril čevljarja Alojza Kovačiča parkrat z nekim na vrv privezanim železom po glavi. To je Kovačiča tako razjezilo, da je potegnil nož in z istim sunil svojega nasprotnika v prsi. Takoj na to se je zgrudil Kovačič vsled udarcev na glavo na tla, medtem ko je Šraml še šel par sto korakov od prizorišča in na cesti tudi onemogel. — Brezzavestnega Šramla so prepeljali z vozom na njegov dom, kjer je 16. t. m. opoldan umrl. Pri raztelesenju trupla so ugotovili zdravniki, da mu je nož prebodel prsa in pljuča, ter zadel v srce. Čuditi se je torej, da je Šraml izkrvavel šele po 40 urah. Kovačič je izročen sodišču.
Iz Hoč. (Nekaj z naše pošte.) Viničar Šantel v Pivoli je imel sina pri vojakih v Gorici. Sin je naznanil očetu, da pride od vojakov domov in da potrebuje zato 8 K. Oče mu jih tudi pošlje in odda denar na pošti v Hočah. Pa glejte spaka! Drugi dan dobi viničar poziv, naj takoj pride k poštarl-ci, katera ga sprejme s strogim nemškim uradniškim obrazom in zahteva že prejšnji dan vplačanih 8 K še enkrat. Viničar, kateri je znal za silo nemški, ji je dal razumeti, da je dotični znesek že pošteno plačal, in je pokazal recepis. Poštarica pa si mu je upala očitati, da je, ko je recepis prejel, tudi denar nazaj vzel. Vprašamo merodajne kroge, ali je to mogoče na c. kr. pošti, ko že enkrat poštarica denar prešteje in shrani? Končno je zahtevala recepis, pa ga ni dobila. Čez par dni pa je dobil pismo od sina, da je denar sprejel. In taki dogodljaji so se zgodili baje že večkrat. Vprašamo c. kr. po-
štno ravnateljstvo v Gradcu, ali je sposobna taka ženska za poštno uradnico v Hočah, katera ne ve, kaj je pred pol ure storila? Drugi dan pa hoče izsiliti denar od ubogih ljudi, kakor je že gori omenjeno? Drugič zahtevamo mi tako osebo, katera bi nas razumela. Ako pa bi se osobje na pošti pro-tivilo nas razumeti, naj pa vsaj naredi prakso na kaki gluhonemnici in nam potem govori z znamenji, bode vsaj prepir izostal. Slovenci, kaj pa s poštnim pečatom? Le poglejte ga, je še pol praznega, tu so vam Nemci pustili prostor še za slavne Hoče. Pa kdo se bo za to brigal, mogoče Gatti?
Prepir s krvavim Izidom. Iz Št Ilja se poroča: Posestnik Simonič iz Štrihovca je dal posekati na meji svojega posestva nekaj dreves. Njegov sosed je nato naročil svojemu viničarju, da tudi on poseka drevesa na meji. Viničar in njegov sin sta se podala takoj na delo; a Simonič se je temu močno zoperstavil in trdil, da so drevesa njegova. Vsled tega je prišlo do prepira in nazadnje do pretepa. Viničarja sta namreč napadla SimoniČa s sekirami in motikami in mu zadala več težkih poškodb na čelu in rokah. Simoniča so morali prepeljati v mariborsko bolnišnico.	»
Regulacija Pesnice. Štajerski deželni starbni urad je izdal projekt za regulacijo Pesnice, ki bi se naj v kratkem izpeljal. Proga za regulacijo leži v občinah gornja Kungota in Gradiška, začenja se pri iztoku svičinskega potoka, končuje se pa pri dolgopoljskem mostu in ima dolžino 2813 m. — Okrajno glavarstvo Maribor je določilo komisijski ogled na 5. in 6. decembra.
Nesreča vsled nepazljivosti. Delavec v kurilnici Jernej Pertolič iz Pongerc je šel po noči iz Pragerskega proti Šterntalu ob železniški progi. Pri Pongercih je hotel prekoračiti progo; pri tem ga je zgrabil stroj poštnega vlaka ki prihaja ob pol deveti uri iz Pragerskega in ga vrgel v stran, da si je zlomil desno nogo. Po njegovi izpovedbi vsled megle ni videl vlaka; tudi slišal ga ni. Ograja ob progi ni bila zaprta, torej bo odgovornost zadela železniškega čuvaja, ki je pozabil zapreti ograjo.
v CM podružnica za Poljskavo-Pragersko je imela v nedeljo 20. nov. svoj redni občni zbor v gostilni g. Lampo na Sp. Poljskavi. Kljub neugodnim razmeram, v katerih živi, je podružnica v prvem letu svojega obstanka prav pridno delovala, za kar gre hvala odboru. Posebej omenjamo dve narodni prireditvi, ki ste prav dobro uspeli. Našega občnega zbora se je udeležil imenom glavne Družbe g. pot. učitelj Prekoršek, ki je zlasti povdarjal pomen in važnost te narodne organizacije za probujo še nezavednega ljudstva. Da bi bilo na Poljskavi-Pragerskem vedno več narodnega življenja in narodne zavednosti, to Iželi bližnji naš sosed.
rjtttomersHt oKraj.
Ljutomer. Ciril-Metodova podružnica za Ljutomer in okolico in ženska podružnica za Ljutomer priredita v nedeljo, 14. grudna 1910 v kavarni g. Seršena »Miklavžev večer«.
Tatvina. Posestnici Mariji Murkovič iz Ce-zanjevca pri Ljutomeru je bila v noči od 10. na 11. t. m. ukradena telica v vrednosti 360 kron. Tatvine sumljive sta posestnici Marija Pučko in in Terezija Brenholc iz Polenšaka, ki sta že aretirani.
v Iz Ljutomera. Zmrznil je 18. tm. neki A. Verbnjak, ko se je napil v neki gostilni v Loga-rovcih šnopsa. Proti večeru se je podal proti domu; drugo jutro ga je našel posestnik Alojz Ferenc zmrznjenega nedaleč od gostilne. — Utonil je 19. tm. posestnik Anton Kosi iz Gajšovec, ko je domov grede 500 korakov od svojega doma hotel prekoračiti Ščavnico, ki je pa vsled dežja zelo narasla. Kosi je vsled velike vode zgrešil pot in je pred očmi svoje žene zginil v valovih. Trupla še dosedaj niso mogli najti. Kosi zapušča razun vdove 14 otrok, med temi 7 še nepreskrbljenih.
Kaj delajo nasi sloVcnsKi t'ojaHi?
Zopet razmere pri 87. pcšpolku. Tokrat se imamo zopet baviti z razmerami celjskega polko-vega oddelka. Svoj čas je govoril g. narednik 1. stotnije, kako grdo je videti vojaka, ki vozi kak voz po mestu. Najslabši je tak vojak, je djal. Alt takrat pa ni bilo nič grdo videti, ko so vozili vojaki njegovo pohištvo? Takrat, ko so za njega vozili, pa niso bili to najslabši vojaki? Kako pa je bilo takrat, g. narednik, ko si vzel nekemu novincu pivo, ki si ga je ravno prinesel iz kantine, da se inalo okrepča? Ko ti je poročnik stopil na prste ter te vprašal, odkod imaš to pravico, si pivo v zadregi plačal? Ali naj tako imajo vojaki spoštovanje do tebe? Vprašamo te tudi, kdo ti je dal dovoljenje nositi iz oskrbovalnice (verpflegsmaga-
Svoje zdravje
si ohranite! Izginejo Vam slabosti in bolečine, 6či, živci, mišice in;kite seVam ojačijo, spali bost« zdravo, splošno dobro zdravstveno razpoloženje bo zopet nastopilo, ako bodete rabili pristni Fellér-jev fluid z znamko „Elsafluid". Tucat na poskušnjo 5 kron franko. Izdelovalec samo lekarni E Y. Feiler v Stubici, Elzin trg štev. 264 na Hrvaškem	m «
zina) drva za svojo porabo v svoje stanovanje? Ali pa se morda ne spominjaš več, da si za-ukazal nekemu infanteristu, da ti jih je moral iz oskrbovalnice nositi v stanovanje, pa tako, da ga tam uslužbeni narednik ne bi videl, torej na skrivoma, tatinski? Za sedaj samo toliko, da pokažemo, kak »poštenjak« je človek, ki je proti moštvu tako strog! G. majorja pa opozarjamo, naj stvar strogo preišče, ker bomo sicer mi potrkali kje višje. Imamo še veliko, pa za danes dovolj.
Gospodarski paberHi.
Važno za živinorejce.
Koncem tega leta se bo vršilo po celem cesarstvu ljudsko štetje, ki naj pokaže napredek ali nazadovanje tudi v gospodarskem življenju. Kratke številke jasno povedo, kaj smo in kaj smo dosegli. Prešteli pa bodo ob tej priliki tudi vso živino: govedo, konje, ovce, koze, prašiče, perutnino in panje čebel. Te številke podajo prav jasno sliko o kulturnem stanju naroda.
Kolike važnosti more postati štetje živine, se je lani pokazalo. Onih 9 milijonov na leto, katere je dala vlada za povzdigo kmetijstva, da so glasovali kmetski zastopniki za trgovinske pogodbe balkanskih držav, so razdelili po ključu zadnjega štetja živine leta 1900. — Razen tega se moramo pa tudi pokazati kakor resnično napreden narod pri svojih sosedih, ki se vedno bahajo, kako se je posebno pri Nemcih živinoreja razvila.
Letos bo štetje živine skoro gotovo za nas najbolj slabo izpadlo. Velika draginja je marsikaterega premotila, da je preveč goveje živine prodal. Strah se je prijel gospodarja, da bi znala cena živine vendar pasti, potem bi ostal le na škodi. Ne bojte se, cena za enkrat gotovo ne bo šla posebno nazaj.
Še slabše je s prašiči. Skoro nikjer ni dosti krompirja. Mnogi so komaj za ljudi in seme pridelali. Peso je končal črv, koruza ni obrodila, ljudem je nemogoče imeti prašiče čez zimo. Vse hiti s prodajo. Ljudsko štetje bo pokazalo žalostno sliko. Kdor more, naj drži žival čez novo leto.
Pri tem je še druga napaka. Nemci, ki se vedno bahajo s svojo živino, štejejo vsako leto živino 1. decembra. Pri nas se šteje šele 1. januarja. Znano je, da se ravno decembra največ prašičev proda in tudi doma zakolje. Prodalo se jih bo letos posebno veliko, ker bo naglo zmanjkalo kuhe, da bodo vsi silili z živaljo naprej. Kar se pokolje prašičev za dom, se v veliki množini zakolje decembra, posebno za praznike. Skoro je ni hiše, v kateri ne bi takrat klali. Boljši gospodarji jih tudi po več v tem času zakoljejo. Mnogo več živine bi bilo, ko bi se vršilo štetje dne 1. decembra vsaj za živino. Ko bi to ne bilo mogoče, naj bi se pri popisovanju zahtevalo stanje začetkom decembra. Ker bodo skoro gotovu povsod tiste razmere, bi se po celem cesarstvu poznalo več kakor za milijon glav samih prašičev. Morebiti bi kazalo osrednjo vlado opozoriti na to važno zadevo.
Pri popisovanju se mnogi gospodarji boje povedati resnično stanje, ker sumijo, da bi jim znali zaradi velike množine napraviti nov davek. Ta strah ]e prazen, zaradi popisovanja je vsak posebni davek nemogoč. Le pokažimo takrat, kar imamo, da se pokaže naš napredek.
Učinek čilskega solitra pri hmelju.
V štev. 19. z dne 12. maja 1.1. je prinesel »Nai. List« med »Gospodarskimi paberki« kratko razpravo o umetnih gnojilih za hmelj ter se je kot dušičnato gnojilo še posebej priporočal čilski soliter. Evo vam sedaj dokaza za one besede: čilski soliter je poleg kalijeve soli in superfosfata najboljše gnojilo za hmelj. Posestnik Janez Roje iz Male Pirešce pri Petrovčah, kateri se peča že več let z umetnim gnojenjem, je napravil letos zopet en poskus pri hmelju in sicer z namenom pokazati, katero dušičnato gnojilo je za hmelj najpriporočljiveje. Napravili so se na hmeljišču 3 oddelki; prvi je ostal negnojen, drugi se je gnojil (500 drogov) z 20 kg kalijeve soli, 40 kg superfosfata in 20 kg čilskega solitra; tretji oddelek pa (tudi za 500 drogov) z 20 kg kalijeve soli, 40 kg superfosfata in 15 kg žvep-lenokislega amonijaka. Žetev ali trgatev pa je bila sledeča: prvi oddelek je dal 100 kg suhega hmelja, drugi 175 kg hmelja in tretji 156 kg hmelja. Drugi oddelek, kateri se je pognojil s čilskim soliirom, poleg kalijeve soli in superfosfata, je dal najboljši pridelek. Številke dokazujejo dovolj jasno, vsled česar je popolnoma nepotrebno, da bi se čilski soliter kot dušičnato gnojilo še posebej priporočal. Vsak kmetovalec mora vedeti, da se gnoji hmelju s čilskim solitrom, kalijevo soljo in superfosfatom. Gnojenje je torej pomnožilo p-idelke na drugem oddelku za 75, na tretjem za 56 kg hmelja. Ker je predai Roje svoj hmelj 1 kg po 1 K 70 v, je skupil za hmelj na drugem kosu za 1L'7 K 50 v. več, na tretjem za 95 K 20 v. več, ko na prvem negnojenem. Odšteti je še treba od tega stroške za gnojenje (13 K 40 v. in 12 K 35 v.), tedaj ostane na drugem oddelku 114 K 10 v., lia tretjem SJ K 85 v. čistega dobička. Ta poskus je torej prav jasno pokazal, da Je gnojenje s čilskim solitrom mnogo uspešnejše, ko gnojenje z žveplenokislim amonijakom. Vsak kmetovalec mora tedaj vedeti, kako bode v bodoče
gnojil svoj hmelj ter druge kulture, za katere velja isto, kar za hmelj.
Kako visoki, naj so kompostni kupi ?
V različnih krajih se vidijo .kompostni kupi, ki so 1—1.5 m visoki. Tako visokih kupov iz več vzrokov ni priporočati. Ce se hoče tak kup z gnojnico polivati, tedaj vidimo, da je težko premočiti cel kup, ker se gnojnica ne more tako hitro vpijati.
Bolj visoke kompostne kupe moramo delati le tam, kjer nam primanjkuje prostora. Kjer pa imamo dosti prostora, delati je le 30—40 cm visoke kupe. Zakaj? Takšni nizki kupi potrebujejo sicer več prostora, a jih je zato pa tudi dosti laže prekopavati in pripravljati. Tudi pokončevanje različnega plevela ki se naseli sčasoma na kompostu, je lažje pri nizkih kupih. Gnojnica, s katero moramo polivati kompost, se dosti hitreje vpija in premoči lepo cel kup. Na nizke kupe se straniščni gnoj, katerega je posebno priporočljivo primešati h kompostu, dosti hitreje in lažje spravi in tudi lažje dobro pomeša s kompostom.
In še nekaj, kar posebno govori za nizke kupe, to je, da postane kompost v nizkih kupih dosti prej poraben, ker različne tvarine v takih kupih dosti prej sprstenijo v črno prst.
Če primešamo že kompostu umetna gnojila, zlasti Thomasovo žlindro, kakor to delajo razumni kmetovalci z najboljšim uspehom marsikje, tako lahko takšna umetna gnojila pomešamo s kompostom dosti boljše in dosti bolj enakomerno na nizkih kompostnih kupih, kakor na visokih; takšen kompost, ki je že itak bogat na dušiku, in kateremu se primeša še primerna množina fosforove kisline, mora storiti pač svojo dolžnost, če ga denemo na travnik, in nam bo z bogatim pridelkom dobre krme poplačal majhen trud. Takšen kompost je treba kolikor mogoče še v teku jeseni ali pa v zimi raztrositi po senožetih.	Z. v Gosp. Gl.
Nevarne ln huds bolezni, ki nastanejo iz v začetku popolnoma nedolžnih želodčnih bolečin, se dajo popolnoma preprečiti. Če se v pravem času začne uporabljati slavno-znano domače zdravilo: ,.Dr. Rosa Balzam za želodec''. — To zdravilo se dobi pristno v vseh lekainah in pri glavnemu založništvu: B. Fragner, ckr. dvor. zalagat, Praga 203/III. Glej inserat!
Razne noVosti.
v Izseljevanje črez Trst v oktobru. Oktobra letošnjega leta se izseljevanje črez Trst znatno zvišalo. V tem mescu je odpotovalo iz Trsta 1166 izseljencev v Severno Ameriko, 1,068 izseljencev v Jnžno Ameriko, skupaj 2234 oseb proti 1740 istega mesca lanskega leta. Približno 85% vseh izseljencev v Severno Ameriko in vse izseljence v Južno Ameriko letošnjega oktobra je odpravila „Austro-Americana".
Vihar ob Jadranskem moriu. Iz Trsta poročajo: Vihar je napravil ob vsej istrski obali velikansko škodo. Iz vseh obmorskih mest poročajo, da se je morje razlilo čez obalo in preplavilo ceste. Prav posebno so razdejane saline v Kopru. V Pazinu je celo spodnje mesto preplavljeno. V Rovinju je posebno kolodvor zelo poškodovan in tudi železniški promet je bil oviran. V Tržiču o bile tri ribiške koče popolnoma razdejane in stanovalci so se z največjim trudom rešili. Voda je stala poldrugi meter visoko.
(9po%ariamo
m novo vrsto valjanih „Pekatet" enako doma delanim za juho in prikuho. Vdobivajo se le v rumenih ovojih po 1/2 kg v najfinejših kakovostih z napisom in sliko:
„Štiri rumenjaki' „Osem rumenjakov".
Proda se
iz proste roke
manjše posestvo
z vsemi premičninami v šmarskem okraju. — Prodajna cena 36.000 kron. — Naslov se izve pri upravništvu „Narodnega Lista".
2
Sprejme se takoj V
dobre moči, proti stalni plači
Jos. Druškovič, Slovenjgradcc.
Loterijske številke.
Trst, 21. nov. 1910:	11 30 68 44 d«
Line, „	36 17 47 56 S7
Ženski jopici.
Zelo toplo, trpežno blago! Cena zu en kom*d: rižasto blago K 1'40, gladko K 1'20, karirano K 1'80. — Manj se ne odpošilja kot v zavitkih po 5 kg, to je 7 komadov.
Mcške nogavice iz ovčje volne à 50 vin., u ženske à K 1'20 par. Pošilja se po poštnem povzetju.
Tvornica za volneno industrijo G. Weissen8tein, Bystré, Češko.
Proda se posestvo
obstoječe iz 5 oralov travnikov, 2 oralov njiv in 2V2 oralov lepega, se ohranjenega hrastovega in bukovega gozda. Hiša, klet ter veliko gospodarsko poslopje z dobro idočo mlekarijo leži ob glavni cesti Brežice - Zagreb, kakih. 10 minut oddaljeno od Zagreba. — Cena 20.000 K. Natančnejše podatke daje posestnik
Jožef Megouc,
oskrbnik v tovarni „Savski MarofHrvaško.
3000 smrekovih hmelovk
5 in 6 meterskih ter 3000 smrekovih kolov (zemljike)
za vinograde in matičnjake je po ceni naprodaj na žel. postaji v Rušah. — Več pove Davorin Lesjak isto tam. >«7 s-8
Stara, dobro idoča in dobro znana
kleparska obrt
se da z vsemi stroji in drugo spravo v najem. Ta obrt je v sredini trga Žalec. Natančneja pojasnila pismeno ali ustmeno: Žalec, h. št. 31., do tačas se pa išče
kleparski pomočnik
vajen vsacega dela, tudi na stroje. — Nastop takoj.	268 5-2
Edina slovenska kisla voda
Tolstovrška slatina
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, ea želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežajoča	550 8-«
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896. leta in na higijenični razstavi
na Dunaja 1899. leta. Naroča se pri oskrbniitvu Tolstovrške slatine pošta Guštanj (Koroško), kjer a* dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna ima le edino slovensko kislo vodo.
Proda ali pa tudi v najem da, se pod
zelo ugodnimi pogoji zaradi preobilega druzega posla na zelo ugodno ležečem krain na Kranjskem (Gorenjsko)
valjčni mlin na turbine
s stalno vodno močjo, kjer se zmelje okolu 120 vagonov žita na leto. Zraven pripada tudi lepo gospodarsko poslopje, sadni vrt in obsežen travnik.
Nadalje je naprodaj tudi pod zelo ugodnimi pogoji lepa velika hiša z nekoliko zemljiščem, tik državne ceste, v lepem prometnem kraju na Notranjskem. pripravno za
gostilno in trgovino
ka&of tudi pekarijo. V tej hiši se nahaja že dalje časa gostilna. — Vprašanja naj se pošiljajo na upravništvo tega lista pod šifro „F. P."
971 2-1

m
m
6 belih
rjnh. zelo debele in zarobljene po 2 m 14 K po 2 'U m 16 K. iz domafega lanenega platna po 2 m 18 K. po 2 '/« m 20 K. razpošilja franko narodna veletrgovska iiiša
R. Stermecki v Celju
ÜB&
iS
Že na malenkostne bolečine v želodcu
moramo paziti, če se hočemo izogniti nevarnim boleznim
Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in nčinknjočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmemosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gore-čico, napetost, preobilo tvoritev kiseliu in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi.
Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak.	——
GLAVNA ZALOGA : lekarna B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orla", Praga, Malà stranà 203, vogel Nerndove ulice. MP* Pošilja se vsak dan *WK 1 cela steklenica K 2'—, pol steklenice K 1.—. Po pošti, če se pošlje naprej K 1 50. se pošlje mala steklenica, za K 2'80 se pošlje velika steklenica, za K 4'70 dve veliki steklenici, za K 8"— štiri velike, za K 22"— štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-
ogrski monarhije. -
Zaloga v lekarnah Avstro-ogrske.
Št 138.
605 3-8
razpis,
Za opravo novega šolskega poslopja v Žaleu se odda naprava pohištva za 3 razrede, 1 posvetovalnico in 1 pisarno za proračunjeno vsoto 2242 K. Dela se bodo oddala ali skupno ali pa po skupinah istovrstnega pohištva. Ponudbe se naj vložijo do
30. novembra 1.1.
z 10% varščino vred od ponudbene vsote. Proračun je razpoložen v upogled pri podpisanem uradu. Pohištvo ima biti izgotovljeno do dne 1. avgusta 1911. leta,	,■■■!
K lil] Ili šolski svet V Žalcu,: dne 3 novembra 1910.
Načelnik: Josip Sirca.

» J
Ne odlagajte z naročili
na reklamne koledarje za I. 1911, ker so pozneje navadno vse najlepše številke razprodane. - Zahtevajte vzorce v Zvezni trgovini v Celju, katere Vam pošljemo franko ===== proti franko vrnitvi. =====



Iv. JaX & Sin, Ljubljana
336 52-26
Dunajska cesta štev. 17
Priporočata svoto bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.

r- Pili
i I-p i . i
SÈ f lì'l
n
:bbb9II:
i i
297 -35
Subieeva slika
Franceta Prešerna
ter Groharjev
Primož Trubar
v okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetih in modernih slitt. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki - na zahtevo franko. -
i i
iiiii:

iJS'MjME'
Postne hran. račnn st. 54.86«. Najboljša prilika za sigurno sledenje je plodonosno nalaganje gotovine
—	= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
Telefon «t. 48.
,LASTNI DOM'
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
Pisarna je v Celju, Rotovske ulice it. 12
o o o
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ® © © dopoldne. © © ©
64
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačaje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na rarun 006S0 glavnice in obiesti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih ©©©©©
»r Zahtevajte vzorce 1 -pi
Barhant, flanele, modno blago, ——— opreme	■
platno, damast, kanafas itd. sanie uo-vosti, razpošilja franko izvozna tvrdka V. J. Havliček in brat v Podčbradeh na Češkem.
Razpošilja tndi franko po povzetju 1 zavoj 40 m raznovrstnih ostankov od poletnega in zimskega perila v širokosti 1 do 8 metrov samo za 18 K.
Ugodna prilika! Izredno cen! 249 15-4
Samo še 19 gramofonov
novih in izvrstnih, komad po 15 K in po 20 K oddamo od danes naprej proti takojšnjemu plačilu. Istotam 1000 igel samo K 1'60 in nove velike dvostranske plošče po K 2" 50.
Zinauer & Co., fc?**'
Ostanki
par basti za ženske cbleke po 20 m. trpežni 10 K, zelo močni 12 K, posebno fini 14 K ; platna po 20 m, močnega 8 K, zelo trpežnega 9 K, posebno močnega 11 K. razpošilja na« rodna veletrgovska hiša
R. Stermecki v Celju
Darujte za Har. sklad!
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1	kg sivega, dobrega, puljenega
2	K. boljšega 2 K 40 h ; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg
«n>-«r» velefinega, snežnobelega, pulje-Hg/SJnega tj K 40 h ; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K ; 7 K ; belega, finega 10 K, najfinejši prsni pnb 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol pnh 20 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K. 12 K, 14 K. 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 60 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13—, 14 70, 1780 in 21'—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4"50, 5-20, 5'70; podpernica iz mofnega rižastega gradina. Razpošiljanje pe povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 456 50-16
S. Benisch, Deschenitz, štev. 773, Šumava, Češko
le
h
I le
3
M
C
M
d H
C
Na debelo I
Ma drobno!
Priporoča se
edina narodna traovina
galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač
Celje Priča & Kramar Celje
Graška in Krožna uliva.	m

Rafael Salmič
trgovina z urami in zlatnino v „Narodnem domu" v Celju.
Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna.
Nagrobne !£ vence 5
v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi
Zvezna trgovina
v Celju.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni nasloy:
Zvezna trgovina, Celje.
m\ =u _idi
llinko Kukovec
stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi prf Celju -: prevzame vsakovrstna -
61 50-44
stavbena zlasti tesarska dela.