Poštnina plačana T gotovini. . * Leto LXTV^ št. 206- Ljubljana, sobota 5. septembra lojl Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje tn praznike. — Inserati do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit wrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO tS UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica tU 6 Telefon št. 8122, 3123, 3124, 3125 in 8126. IDEJA NARODNEGA EDINSTVA V NOVI USTAVI Nova ustava proglaša načelo narodnega in državnega edinstva za dogmo, ki bo meroda jna za ves nadaljni nacionalni razvol in raz- /oj bodočega političnega življenja Beograd, 5. septembra. Današnja »Politika« obširno beleži vtis, ki ga je napravila v narodu nova ustava ter piše med drugim: Sprejetje in proglasitev nove ustave je izzvalo res živo zanimanje v narodu, o čemer pričajo poročila iz vseh krajev naše države. Povsod se govori o novi ustavi, razglablja njeno besedilo in živahno komentirajo načela in posamezne ustavne odredbe, ki omogočajo širok razmah in razvoj našega državnega in političnega življenja. Zlasti je treba podčrtati nekatera načela, ki tvorijo osnovo nove ustave. Iz njih se najbolje vidi duh nove ustave in cilji, ki so ji namenjeni v našem nacijo na Ine m življenju. Pred vsem in nad vsem se naglasa načelo narodnega edinstva kot pogoj državne celote. Ta ideja gre kakor rdeča nit skozi vse ustavne določbe. Najbolj značilno je izražena ideja narodnega edinstva v odredbah, ki govore o kralju. V ČL 29 naglasa ustava, da je kralj čuvar narodnega edinstva in državne celote ter Čuvar vseh narodnih interesov. To je najznačilnejša odredba nove ustave. Misija, ki jo je zgodovina namenila kralju Aleksandru, je tako prišla do izraza v ustavi sami kot ena glavnih in načelnih ustavnih določb. Če je torej ideja narodnega edinstva dobila tudi moč ustavne določbe, je potem jasno, da se mora tej ideji podrediti tudi vse ostalo. To je treba še posebej upoštevati, kadar se govori o obnovi in razvoju političnega življenja, ki prihaja kot posledica nove ustavne ureditve v naši državi. Strogo dosledno po načelu jačanja in zajamčenja narodnega edinstva daje ustava državljanom pravico združevanja, zborovanja in dogovora, toda ne dopušča ustvarjanja u druženj na verski, plemenski ali pokrajinski osnovi. To se pravi z drugimi besedami, da se more politično življenje svobodno razvijati, dokler ne prekorači mej, ki jih postavlja ustava v interesu državnega in narodnega edinstva. Zato se bo moralo celotno bodoče politično življenje prilagoditi tej osnovni ideji, z eno besedo, vse stranke bodo morale biti v službi ideje narodnega in državnega edinstva. To je duh nove ustave, ki je jasno izražen v vseh glavnih njenih določbah. Razdelitev države na banovine je bila doslej urejena z zakonom in bi se mogla z novim zakonom poljubno iz-premeniti. Z novo ustavo je razdelitev države na banovine in — kar je re posebej važno, tudi banovinske meje, — sprejeta v ustavno določbo, s čemer je dobila ojačeno pravno moč in trajnost. Meje banovin so določene tako, da enkrat za vselej izbrišejo stare plemenske in pokrajinske meje, ki so jih določili tujci in ki so omogočale in pod- pihovale separatistične tendence. Obsegajoč določbe o banovinskih mejah, proklamira nova ustava načelo narodnega in državnega edinstva s sedanjo upravno razdelitvijo na banovine. S tem onemogoča staro plemenske in re-gijonalne meje kot izvor partikulari-stičnih In separatističnih tendenc V svojih nadaljnih določbah o banovinah pa uvaja nova ustava načelo decentralizacije. Predvideva banski svet, banski odbor In povišuje čin bana. Banskemu svetu, ki se voli z enakim, splošnim in neposrednim glasovanjem, in banskemu odboru, ki se voli Iz vrst Danskega sveta, je dan širok delokrog in njegove uredbe bodo imele zakonsko veljavo. Dejstvo, da nova ustava osvaja načelo decentralizacije, da se nihče ni plašil decentralizacije v načelu, ki pa se je ni moglo hm hotelo dopustiti v okviru starih plemenskih in religijonal-nih meja, ker bi to slabilo narodno edinstvo in vodilo k separatizmu. Kakor določba, da je kralj vrhovni čuvar narodnega in državnega edinstva, tako je tudi določba o banovinah in njegovih mejah najznačilnejša določba nove ustave. One določbi potrjujeta In proglašata **ar dne edinstvo za dogmo, ki bo dajala smer nacionalnemu razvoju vsega bodočega političnega življenja. Kraljica in prestolonaslednik v Zagrebu Velikim Jutrišnjim svečanostim Jadranske straže v Zagrebu bosta prisostvovala tudi Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. Vis. prestolonaslednik Peter Zagreb, 5. septembra. Tudi v Zagrebu se bodo vršile jutri velike narodne svečanosti. Podružnica Jadranske straže v Zagrebu bo namreč jutri razvila svoj prapor. Razvitju prapora bosta prisostvovala tudi Nj. V. kraljica in Nj. Vis. prestolonaslednik Peter, ki je pokrovitelj Jadranske straže. Nj. V. kraljica je blagovolila sprejeti kumstvo nove zastave. Vse mesto je že danes v zastavah in zelenju ter se mrzlično pripravlja, da dostojno sprejme visoka gosta. Prestolonaslednik Peter pride tokrat prvič v Zagreb, zaradi česar mu pripravljajo Zagrebčani še po- sebno slovesen sprejem. Svečanosti, ki bodo imele značaj velike vsenarodne manifestacije, se bo udeležilo tudi mnogo ljudstva iz zagrebške okolice in oddaljenejših krajev. Vse podružnice Jadranske straže bodo poslale svoje zastopnike. Doslej je najavljenih deset posebnih vlakov iz raznih pokrajin države. Včeraj je zagrebški župan dr. Sr-kulj izdal na meščanstvo proglas, v katerem ga obvešča o prihodu Nj. V. kraljice in prestolonaslednika in poziva vse prebivalstvo, naj se v čim večjem številu udeleži Fvečano«=rti. Neprijeten doživljaj italijanskega ministra Mučen incident ob prihodu italijanskega kolonijalnega ministra v Pariz Pariš, 5. septembra. Snoci ob 20.40 je prispel v Pariz italijanski minister za kolonije general De Bonno. Na kolodvoru ga je sprejel francoski minister za kolonije Rena-trid z ostalimi zastopniki oblastL Italijanski minister je prišel, da si ogleda francosko kolonijalno razstavo, pri odhodu s kolodvora pa je došlo do mučnega incidenta. Ko je avtomobil italijanskega ministra krenil z lvonskega kolodvora, je skočil k njemu mlad človek, naglo odprl vrata in na ves glas, da ga je slišala vsa okolica, trikrat zaklical v obraz: >Morilec!<. Policaji so seveda takoj priskočili in ga aretirali. Demonstrant je italijanski državljan, 25-letni učitelj De Cavaleri, ki je pred par leti pobegnil v inozemstvo. Pri zaslišanju je izpovedal, da je prišel iz Bruslja v Pariz nalašč zato, da bi mogel fašističnemu ministru izreči primerno dobrodošlico. Policija je demonstranta izročila sodišču ter se bo moral zagovarjati zaradi motenja javnega reda in miru. „Nautilus" se zopet oglaša Snoči so ujefl brezžično vest Wfikmsove podmornice, da uspešno prodira proti severu Os/o, 5. septembra. Za usodo pod* mornice »Nautilus«, s katero je ka*>e* tan Wilkms odpM proti Severnemu tečaju, vlada v tukajšnjih krogih velika skrb. Zadnja vest s podmornice datira od 30. avgusta, ko je Wilkins sporočil, da namerava kljub pokvarjenemu glo binskemu krmilu poskušati pod le*' dom prodreti proti Severnemu tečaju. Od takrat dalje ni bilo o podmornici nobenega glasu več in norveška vlada je že «kl«r*a* odposlati pomožno eks» pedicijo, ki naj bi skušala najti pogre* šano podmornico ter rešiti vsaj po» sadko. Ogromno senzacijo je izzvala zaradi tega vest, da je norveška radio* postaja snoči ob 11. po dolgotrajnem prizadevanju dobila zvezo z »Nautilu* som«. Wilkins je sporočil, da je na podmornici vse v redu in da stroji do* bro funkcijonirajo. Tudi posadka je zdrava. Vožnja se nadaljuje sicer pola* g oma, vendar pa uspešno proti severa. Italijansko - francoska pomorska pogajanja Pariš, 5. septembra. Pariški Usti poročajo, da je sestavila francoska vlada obširen memorandum o vprašanju zastalih pogajanj z Italijo glede pomorskega sporazuma. Obenem javljajo ti Usti, da se poslednje čase zopet nadaljujejo brezobvezni razgovori med italijanskimi in francoskimi pomorskimi strokovnjaki. Razgovora ao toliko pripravili teren, da se bo morda Se v teku ženevskega zasedanja sestal francoski delegat Massigly z italijanskim delegatom Rossom. Smrt avstrijskega politika Gradec, 5. septembra, Davi je umrl dolgoletni poslanec bivšega avstrijskega parlamenta in sedanji član avstrijskega Narodnega sveta dr. Emil Kraft v starosti 67. let Šahovski turnir na Bledu Bled, 5. septembra. Včeraj je bfl prost dan in se na Bledu ni odigrata nobena partija. Danes se je turnir nadaljeval. 2e dopoldne je padla ena odločitev, rz raznih partij pa je že v naprej videti izid. Dopoldne sta prva rerrrizira!Ia mlada mojstra na turnirju, Šved Stottz 'm pa Flohir. Po razmeroma mirni igri se je končala partija po 18. potezi remis. Aljehfci igra proti Kashdann in je v nekoliko boljša pozicij-. Računati je z njegovo zmago. Dr. Astaloš* si je napram Niemcoviću ustvaril nekoliko boljšo pozicijo, vendar računajo, da bo partija remis. Dr. Vidmar igra s Gol le jem, ima kvaliteto več in je njegova zmaga skoraj sigurna. Partija dr. Tartakower -Pire je v zelo nejasni pozioni m se ne more ničesar napovedovati. Kostič igra proti Bogoijubovu, je pa v nekoliko slabši poziciji SpieVmaim meri svoje moči s starim mojstrom Maroczvlem. Spielmann stoji s4-cer nekoliko boljše, vse pa kaže, da bo partija remis. Sorzna poročila. LJULBJANSKA BORZA. Utrbljanska borza danes ni poštovala. V prostem prometu so notirali: Devize: Amsterdam 2279.7« — 2386,62, Bruse?! 788.27 — 790.63, Gurih 1102.95 — 1106.25, Dunaj 795.43 — 797.83, London 274.99 — 275.81, Newyork 5647.09 — 5664.09, Park 221.91 — 222.57, Praga 167.64 — 163.14, Trst 296.02 — 296.92. INOZEMSKE BORZE Curin. Beograd 9.095, Pariz 20.11, London 24.92, New York 513.—, Bruselj 71.37, Milan 26.825, Madrid 45.30, Amsterdam 106.65, Berlin 121.36, Dunaj 72.10, Sofija 3.715, Praga 15.19, Varšava 57.45, Bukarešta PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 140. NOVO MESTO, Ljubljanska c., tel 8t, 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — —» « Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. LJubljana se je okrasila Živahne priprave za naš največji praznik — Krasno dekorirane izložbe naših renomiranih tvrdk Ljubljana, 5. septembra. Vso Ljubljano je zajelo veliko veselje, kako bi najlepše okrasili vse mesto, zlasti pa one ceste in ulice ter trge, kjer se bodo gibale navdušene množice slavnostnega sprevoda. Vsepovsod vlada nemir m Ljubljana se zalljša, kakor se še ni nikoli. Pripravlja se na svoj največji praznik, ki ga bo z njo vred proslavil ves narod. Pridne roke se z največjo naglico gibljejo na vseh kancih in krajih m delavci hite pred magistratom s postavljanjem velike tribune nasproti spomenika. Smoči je bilo za poskušnjo razsvetljeno magi-stratno poslopje in vse konture in linije so žarele v svetlih žarnicah. Pročelja hiš na mestnem trgu so okrašena z girlandami in zastavami, skoraj vse izložbe trgovin so se pa okitile s kipi in slikami kralja Petra ali Aleksandra ter članov kraljevskega doma. Dolgi nizi žarnic prepletajo glavne ulice in na nekaterih hišah že vise tudi lampijonoki za razsvetljavo. Na Marijinem trgu raste mogočen rao-n um en tal en slavolok, kakor triumfalna vrata na slavnostni prostor pred mestno hišo. Na vsaki strani mosta že stoje po štirje visoki tri ogla ti piloni, ki jih bodo prepletale kite zelenja. Na nižjih rdečih drugovih bodo pa vihrale zastave in se že zibljejo venci. Prav tako je okrašeno križišče Bleiweisove-Rimske in Tržaške ceste, pa tudi na drugih trgih postavljajo drogove. Tobačna tovarna priredi sijajno iluminacijo, kako bo pa žarela drevi vsa Ljubljana v lučih m lučicah, si še ne moremo predočiti, ker take krasote Ljubljana še ni doživela. Pred uršulmsko cerkvijo že stoji oder za »Slehernika«, pa tudi skoraj vse tvrdke so že aranžirale svoja izložbena okna bogato ki elegantno, kolikor premorejo- Pri A- Žibertu stoji soha kralja Aleksandra, v Novi založbi pa prinaša mala G oren j ka kralju Aleksandru lovorjev venec. Fettich-Frankheim je položil lovorjev venec kralju. Veliko izložbeno okno tvrdke M. Ti-čar je pa vso posvečeno Jadranski Straži, ki ji je pokrovitelj prestolonaslednik Peter kot mladi krmar, ves v zastavicah je avtomatski bife »Rio«, elegantno je pa okrašena tudi prodajalna Singerjevih šivalnih strojev. S svojim vtisom briljira cvetličarna Ivana Šimenca, prav tako kakor izložbena okna tvrdke An t Stacul in drogerije Adria. ZJatar A. Fuchs svoja okna pravkar aranžira, pri Meinlru pa krasi srebrn lovorjev venec sliko kralja Petra. Najbogatejše in z največjim okusom je okrasila Tiskovna zadruga kar tri svoje velike izložbe. Na mirnem ozadju lovorjevih dreves in drugega zelenja je ob trobojnici v prvem okpu velika slika kralja Aleksandra, v drugem oknu portret kralja Petra, na oglu pa mala soha kralja Aleksandra. Kralja slavi tudi tvrdka Ludv. Baraga, cvetličarna Baje je pa okrasila z venci ki cvetjem sliko kraljice Marije. Pri Bonaču fle veliko okno še zaprto, ker aram-žerji še niso dokončali dela, a v Zvezni knjigarni je odlitek glave kralja Petra s spomenika m slika kralja Aleksandra, Na oglu Selenburgove in Aleksandrove ulice je pa v tej knjigami pod državnim grbom slika prestolonaslednika Petra. Vso trgovino Magdičevo krase male zastavice, svoj okus je pa tvrdka posebno dokazala z aranžmanom vencev, trobojnic in pahnmm listov okrog kraljeve slike. Tudi »Peko« proslavlja ta dan « svoj izložbo, zelo bogato je pa okrašena trgovina Rojina. Najbolj umetniško aranžirana je izložba modne trgovine Kette, kjer je med arhitektonsko razvrščenimi lovorjevimi drevesci, državnimi grbi in cvetjem obešena velika fotografija Dolinarjevega kralja Petra. Tudi elektrofbnska družba ne zaostaja za ostalimi trgovci, tvrdka V. A. Janeš je pa okrasila kar dva okna. Za svojimi sosedi ne zaostaja I. Maček, ki se je poklona kraljeviču Petru, kakor tudi tvrdka Rekord. Najokusnejše deluje nova palača »Viktorija«, ki d« «^oJ zgornji, čez vso fronto tekoči kameniti balkon ovenčala z girlandami Pa tudi v pasaži že razvrščajo zelenja Palača Ljubljanske kreditne banke je okrašena z lovorjevimi drevesci, pa tudi dalje po Dunajski cesti se skoraj vee trgovine kosajo med seboj, kako bi lepše proslavile ta veliki dan. Petovia tekmuje z A. Gorčem m ta zopet z modno trgovino A. Berko ter s specerijo Jurčič. Pri Josipa Ivančicu nas velika številka 10 v lovorjev ©m vencu spominja jubileja kralja Aleksandra, dalje doli se pa vrste okusne izložbe salona Mila, slaščičarne Privšek, cvetličarne Hvala, vedno apartna izložba tvrdke Mela, delikatesna trgovina Jare, Zaita m Ca, a fiofcna ao bo, prav posebno postavila tudi firma Bogdana 2iliča, kjer še aranžirajo okna. Karol PlaninSek bo tudi to pot prekosil vse svoje sosede s svojim dobrim okusom. Izložba bo iluminirana z množico žarnic, a narodna troboj-nica pod sliko je apartno sestavljena iz najlepših sinjih ostrožnikov, belih aster m rdečih salvij ter cinij. Engelbert Fran-chetti ima vse trgovine v zastavicah, tvrdka Schneider in Verovšek je pa okrasila svojo izložbo z velikim reliefom kralja Aleksandra. V Prešernovi ulici so skoraj vse velike in tudi najmanjše trgovine pokazale svoj patrijotizem. Slaščičarna Voltmann šele aranžira, prav elegantna je pa izložba tvrdke Elite. Albin Turk je razstavil fotografijo kralja Aleksandra, svetovna firma Bata pa preprost papirnat relief. Okrasile so tudi tvrdke Gastrauner, Slamič in 21-bert, občudovali bom pa gotovo drogerijo Gregorič. Najlepša v tej ulici je velika izložba modne trgovine Sedej in Strnad, kjer so ob veliki sohi kralja Aleksandra okusno razvrščene zlate avbe, pisane rute, prelivajoča se žida za narodno nošo in veliki Šopki rdečih nageljnov poleg srebrnih pasov. Na dveh mestih je aranžirala svoje izložbe tvrdka Snoj, prav tako kakor knjigarna Sohwentner, še okusnejše pa zlatarska firma Čuden, a ves v tej ulici prekaša mala izložbica malih oglasov »Jutra«, ki je pa zato aranžirana z največjim okusom. Na Marijinem trgu je okrašena izložba tvrdke Frisch, prav bogato in lepo pa tudi veliko izložbeno okno Ivanke šmalc. Na Miklošičevi cesti bo hotel Union bajno razsvetljen in okrašen, kakor tudi izložbena okna vseh narrodnrh tvrdk zlasti p« Peko in Legat Izmed vseh ulic in trgov ter cest bosta nedvomno gotovo najbolj ozaljšana Stritarjeva ulica in Mestni trg. V Stritarjevi ulici in vse do magistrata so včeraj in danes med najhujšim nalivom delavci postavljali mlaje z venci, gotovo najlepšo sliko pa bo nudil magistrat sam. Kakor že rečeno, je vsa fasada prepletena z žarnicami, nad cijalka >Ac, nad njo pa kraljevska krona, balkonom je v srednjem oknu kraljeva mi-Danes dopoldne so dovažali iz mestnih nasadov košate in razkošne palme ter razno dekorativno zelenje. Z magistrata plapolajo državne zastave. Krisperjeva niša je prepletena z zelenjem, vmes so obešeni lampi-jončki v državnih barvah. Ljubljanski trgovci so zopet dokazali svojo veliko ljubezen in neomajano udanost do kraljevske hiše. Izredno okusno in elegantno so okrasile svoje izložbe s kraljevo sliko, zelenjem tn trakovi v narodnih barvah tvrdke Lukič in Maver v Stritarjevi ulici, istotako tudi tvrdka Krisper. Največ, okrašenih izložb je pa na Mestnem in Starem trgu. Originalna je izložba tvrdke Ha-mann, trije malčki se klanjajo kralju. Gotovo ena najlepših izložb je ona tvrdke A. & E. Skaberne na Mestnem trgu: brhka Gorenjka v pestri narodni noši se klanja kralju. Izmed drugih tvrdk naj omenimo Mikuševo, Schmittovo, Oblačilnico Ilirijo, Kenda, Šinkovec nasl. Sosa, Eberle, Rot, zlender, Kolmann, Polach na Mestnem trgu ter OIupovo, Petkosigovo, Šterk-Karnični-kovo na Starem trgu in druge po vsem mestu. Vse priznanje zasluži tudi uprava glavnega kolodvora. 2e včeraj popoldne so uslužbenci okrasili ves peron z zelenjem, cvetlicami in zastavicami, z zelenjem je okrašena tudi fasada, oziroma bal ust rada, v sredi katere je obešen železni carski emblem, okrašen z zelenjem. Potrebovali boste izdatnega okrepčila kot: golaž, vampe, hrenovke, kranjske klobase, zendvke, slaščice, torte, potice, ledeno hladne pijače, svetlo in temno pivo, vino, likerje, malinovec, oranžado, citronado, aromatični sladoled, aperative, coetaile itd. Za tisoče je prostora dovolj, kajti hitra avtomatična postrežba je dostopna vsem. Vse to za mal denar. Le kdor si sam postreže — si postreže najbolje. Toda samo v avtomatičnem buffetu „RI0", d. z o. z*, LJUBLJANA, šelenburgova ulica Stran 2 >SL»OVENSKT NAROD«, Ane 5. septembra 1951. Zaključek kongresa j ugoslovenskih plinarn Prisrčne zdravice na banketu, Ki ga |e priredila naša plinarna gostom LJubljana, 5. septembra. Včeraj popoldne so al udeleženci kongresa plinarskega in vodovodnega udruženja ogledali plinarno, nato ao pa občudovali velesejem, ki je nanje napravil izredno ugoden vtis, da so bili vsi tudi večjih prireditev vajeni gospodje polni hvale. Zvečer je v veliki dvorani Kazine priredila mestna občina slavnostno večerjo, ki so se je razen gostov udeležili podban g. dr. Pirkmajer, podžupan g. prof. j are, avstrijski konzul g. dr. Pleinert in češkoslovaški podkonzul g. Cihelka, za univerzo dekan g. profesor dr. Hinterlechner, ves upravni odbor plinarne in vodovoda s predsednikom Orehkom na čelu in vsem uradništvom teh mestnih zavodov, več občinskih svetnikov in šefi raznih oddelkov mestnih uradov, načelnik glavnega kolodvora g. Ludvik ter mnogo drugih odličnih gostov. Posebno pohvalo je žel zopet g. Kra-peš za odlično pripravljeni banket, zlasti pa za res elegantno dekoracijo miz, ki so bile okrašene s cvetjem in elegantnimi lutkami v narodni noši. Med banketom je svirala renomirana godba Sokola L s Tabora. Vrsto govorov je otvoril stoloravnatelj g. Orehek s pozdravom Nj. Vel. kralju in vsemu kraljevemu domu, ki so ga med sviranjem državne himne pozdravili vsi navzoči z živahnimi ovacijami. Ko so se ovacije polegle, je pozdravil govornik razen podbana g. dr. Pirkmajerja še g. Kraftnetra kot zastopnika češkoslovaškega ministrstva javnih del, g. inž. VVrangla kot zastopnika poljskega ministrstva trgovine in industrije, zastopnike tujih držav ter zastopnika našega ministrstva socijalne politike inž. Viličića. Posebno Je pozdravil delegata nemškega udruženja g. inž. Glinthra in inž. Kirchnerja, zastopnika avstrijskega udruženja Inž. Nachts-heima. prav prisrčno pa predvsem še predsednika češkega udruženja g. dr. Opatrnega in predsednika upravnega odbora praške plinarne g. dr. Urbanka ter predsednika praške vodarne g. dr. Svobodo in seveda tudi vse domače goste, zlasti pa župana Isajloviča iz Pančeva in druge. Za njim so pozdravili kongres in čestitali mestni plinarni k jubileju še podban g. dr. Pirkmajer, ki je nazdravil gostom iz tujih držav. Ker zaradi oddaljenosti nismo mogli slišati večine govornikov, omenjamo samo, 'da so govorili ae podžupan g. profesor j are, direktor dunajske plinarne in zastopnik nemškega društva pl^^rafcih in vodovodnih strokovnjakov g. Hana Giin-ter, ki je nazdravil Ljubljani s prav prisrčnim odobravanjem je bil pa sprejet govor češkega govornika g. Opatrnega, ki je povdarjal, da tudi na kongresu udeleženi trije slovanski narodi predstavljajo 50 milijonov prebivalcev, končno pa povabil udruženje na kongres, ki bo prihodnje leto v Pragi. V imenu poljskih delegatov je izrekel krasne besede o slovanski solidarnosti in napredku na vseh poljih zastopnik poljskega ministrstva g. VVrangel, za njim bo pa udeleženci z največjimi simpatijami pozdravili zopet češkega govornika g. Urbanka, predsednika upravnega odbora plinarne v Pragi. Za udruženje avstrijskih plinarn se je zahvalil za gostoljubnost in pohvalil naš splošni napredek g. inž. Nachtsheim, za njim je pa vstal toplo pozdravljen pančevskd župan in nazdravil v duhovitem šaljivem govoru damam. Ob slovesu se je oglasil še bivši predsednik udruženja g. inž. Cernekovič iz Zagreba, ki se je zahvalil vsem gostom za obisk ter zaključil kongres z željo, da se vsi zopet sestanejo prihodnje leto na kongresu v Beogradu. Za sestanke strokovnjakov govore tudi reprezentativni razlogi, ker, kaj koristi govoriti za zaprtimi vrati in reševati najtežje probleme. Sedaj, ko imamo svojo svobodno državo, imamo pravico in tudi dolžnost, da javno nastopimo na poprišču mednarodne znanosti in da se prijavimo k sodelovanju z vsemi svojimi silami in sposobnostmi. Tudi taka reprezentacija je važna stran kongresa, ki so se na njem sestale bratske korporacije jugoslovenska, češkoslovaška In poljska, kakor tudi nemška in avstrijska plinarska in vodovodna udruženja. Ko se je govornik z najiskrenejšimi besedami zahvalil tudi vsem zastopnikom ljubljanskega mesta in vsemu prebivalstvu za gostoljubnost, je bil zaključen oficijelni del banketa. Davi so udeleženci kongresa napravili izlet v Bohinj in na Bled, kjer se bodo opoldne poslovili pri svečanem kosilu. Nato so se pa z večine vrnili v Ljubljano, da prisostvujejo slavnostnim dnem. MEŠTANSKV pivovar , M£ŠfASNKt pivovar P®f ovakia pisarna Važne informacije za one, ki hočejo potovati po svetu Jugoslavija: Po odredbi prometnega ministrstva je dnovoljena polovična vožnja na povratku za sledeče mednarodne velesejme: V Gradcu od 29. avgusta do 9. septembra. Olajšava za tja od 25. 8. do 6. 9., za nazaj od 6. do 20. 9. V Lvovu od 5. do 15. septembra. Olajšava za tja od 1. do 15. 9.- za nazaj od 6. do 20. 9. V Pragi od 6. do 13. septembra. Olajšava za tja od 2. do 12. 9., za nazaj od 7. do 18. 9. Na Dunaju od 6. do 13. septembra. Olajšava za tja od 2. do 12. 9., za nazaj od 7. do 18. 9. V Solunu od 14. do 30. 9. Olajšava za tja od 10. do 28. 9., za nazaj od 15. 9. do 4. 10. Polovična vožnja za tja in nazaj: V Zagrebu od 29. 8. do 7. 9. Olajšave za tja od 25. 8. do 7. 9., za nazaj od 29. 8. do 13. 9. V Ljubljani od 29. 8. do 9. 9. Olajšava za tja od 25. 8. do 8. 9., za nazaj od 29. 8. do 13. 9. V Osijeku od 29. 8. do 7. 9. Olajšava za tja od 25. 8. do 7. 9., za nazaj od 29. 8. do 11. 9. Za XIX. drž. nagradno streljanje Uprave Streljackega Saveza v Beogradu, ki se vrši od 6. do 13. septembra, je odobrena po železnicah in drž. parobrodih če-trtinska vožnja strelcem-članom streljačkih družin. Olajšava velja od 3. do 16. 9. AVSTRIJA. Avstrijske železnice dovoljujejo 125% popusta za: Svetovni kongres Inozemskih avstrijskih državljanov na Dunaju se vrši od 13. do 22. septembra. Olajšava za tja od 9. do 22. 9., za nazaj od 13. 9. do 5. 10. Velesejem na Dunaja, 6.—13. 9., Velesejem v Pragi 6.—13. 9. ČEŠKOSLOVAŠKA. Csl. železnice dovoljujejo 33% popusta za: Velesejem v Pragi, 6.—13. 9. Nadaljevalni zdravniški tečaj v Karlovih V arih od 13. do 19. 9. Velesejem v Lvovu, 5.— 15. 9. POLJSKA. XXI. Velesejem v Lvovu od 5 do 15.9. Popust po železnici 50%. AVTOBUSNI PROMET. Avtobusno podjetje >Grand Garage« v Podgorioi je otvorilo s L 9. t. L avtobusni promet na sledeči progi: Kos. M3-trovica — Podgorica — Dubrovnik. (440 km.) Odhod iz Kos. Mitrovice ob 10.30, prihod v Dubrovnik 15.05, odhod iz Dubrovnika 5.30. prihod v K. M. 18.45. Ta avtobus ima zvezo za Beograd po železnici in sicer odhod iz K. M. 19.24, prihod v Beograd 5.08, odhod iz Beograda 23.49, prihod v K. M. 9.55. Cena: Podgorica — Kos. Mitro vi ca Din 200.—, Podgorica — Dubrovnik Din 150.—, Dubrovnik — Kos. Mitrovica Din Ljubljana, Dunajska 2 — Telefon 3645 PLZEN Najboljše in najzdravejSe plro sveta. — Zastopstvo za Slovenijo LOJZE KLASEK podlagi zgodovinskih dokumentov in prikazujoče umetnosti pokazale odnošaje, ki so vladali med Rimom in Evropo v XIX. stoletju. Razstava bo trajala od januarja do aprila 1932 m bodo dovoljene velike železniške ugodnosti. Sport Dr. Barany v Ljubljani Ljubljana, 5. septembra. V torek na praznik bo doživela Ljubljana zanimiv nastop, V kopališču SK Ilirije bo na startu najbolj« plavac Evrope in tudi nedvomno vsega sveta, fenomen si nI madžarski sprinter dr. Baranv, ki ai je bas pretekli teden v tekmovanju za evropsko prvenstvo priboril naslov evropskega prvaka na 100 in 400 metrov, pripomogel madžarski štafeti do prvega mesta, obenem je pa po njegovi zaslugi Madžarska v celokupni klasifikaciji dosegla prvo mesto v evropskem prvenstvu. Dr. Baranv je danes menda edini plavač na svetu, ki plava 100 pod eno minuto. Običajno plava 59 sekund, plaval pa je tudi že 58 in celo 57.p. ZttACNI PROMET. S 1. avgustom so se spremenile cene za sledeče aero vožnje: Beograd—Zagreb stane sedaj Din 440.—, Zagreb—^raz^Din 320.—, Graz—Dunaj Din 320.— Dunaj— Zagreb Din 600.— Gradec—Beograd Din 720.— Beograd—Dunaj Din 1040. RAZNO Jngoslavija. — Poučno potovanje v Grčijo vzdolž naše in grške obale se vrši od 16. do 29. septembra in ga organizira Putnik skupno z Revue generale de scinces iz Pariza. Potovanje stane Din 8.000.—. — Ekskurzija Udruženja jugoslovenskih' inženjer-jev in arhitektov v Pariz se vrši 20. septembra t. L Vožnja od Jesenic drž. meja v Pariz in nazaj stane II. r. Din 1.728.—( III. r Din 1.097.—, legitimacija Din 60.— ' vizumi Dm 43.—, polni pension t j. soba in hrana z napitnino in taksami v prvorazrednem hotelu fr. 105.— za osebo na dan, v drugorazrednem hotelu ffrs 75.—, razgledovanje Pariza z avtobusom cel dan Din 90.—, celodnevni izlet v VersaiUes Din 110.—, celodnevni izlet z avtobusom v Fontainebleau Din 150.—, prevoz od kolodvora v hotel ah obratno Din 30.-. Prijave do 9. septembra sprejema Putnik. Avstrija. Izlet v Pariz na kolonijalno razstavo z avtobusom organizira avtobusno podjetje G. Koilmann v Celovcu. Potovanje traja 15 dni od 20. sept. do 4. akt in stane GOO šilingov. Odhod iz Celovca 20. sept ob /.30. Med drugim je ogled Innsbrucka, Bre-genza, Zuricha, nadalje se ustavi v Cbao-montu, na povratku v Verdu nu, Strass-bourgu, Ulmu, Munchenu in v Salzbrugu. Italija. Razstava >Rim v XIX. stoletju«. Pod devizo >Roma neiT Ottocentoc bo institut za rimske študije otvoril januarja 1932 razstavo, katera naj predoči Rim v preteklem stoletju njegovo življenje, umetnost, običaje in šege, posebne zgodovinske zanimivosti in gradbene spremembe. Mnoge pozornosti bodo vzbujale tudi razstavne dvorane posameznih evropskih držav, katere bodo na Pridite ta zabavajte se pel premieri sktm milje jem ptepojeoe V glavni vlogi Z njim prispe H*ipa izvrstnih madžarskih plavačev ta vaterpolistov. Izmed plavač ev naj se omenimo Bltzkeva, ki se je v Parizu tudi plasiral v hrbtnem plavanju. Madžari so na povratku iz Pariza, mimogrede »o se ustavili v Švici, kjer so gostovali in zmagali v vseh disciplinah, jutri v nedeljo plavajo na Sušaku, kjer so gostje Viktorije, v torek pa nastopijo v Ljubljani. Posebno zanimiva obeta biti waterpolo tekma med Ilirijo in Madžari, kjer so seveda Madžari visoki favoriti. Otvoritev igrišča ŽSK Hermesa Bližajo se zadruji trenutki pred velikimi dogodki v šiškl, ko bo eno največjih ljubljanskih okrajev sprejelo v svojo sredo elito naših športnikov. Danes in jutn bo Šiška pozoriSče, takorekoč arena revije najboljših naših športnikov. Obenem bo to zgodovina za razvoj Hermesa, pa rudi za šiško jako pomembna dneva, ko bo v njenem srcu otvori en ponosni športni dom, zbirališče športnikov isi šola za bodočo elito nogometašev. Me samo »Hermes«, ampak vsa športna Ljubljana in Slovenija pozdravljata ta čh» »Hermesa«, s katerim je dokazal, kaj zmorejo pridne roke ki res idealna ljubezen do zdrave športne ideje. Igrišče, ki ga je »Hermes« pričel graditi pred dvema 'e-toma te ga končno dogradil, leži v srcu Šiške, v odcepu med gorenjsko in kamniško progo. Igrišče meri skupno oca. 22.000 m*, samo nogometni prostor meri 110X70 m ter jc eno največjih v Sloveniji. Skupno se le postavilo 660 metrov ograje. V to s vrbo se je porabilo 31 mB desk in 9—10 m* tramov, skupaj torej 40 m* lesa. Iz tega se vidi, koliko ogromnega dela ki truda so žrtvovali vrli Her-mefani, da so dosegli svoj zvišerri cilj. Doižnost vseh športnikov m vse športne javnosti pa je sedaj, da se v čim večjem števflu udeleži proslave, ki bo obenem veftka propaganda za sport v Šiški, o-b- sSadke, očarljive, z zabavnim dunaj-po muzfld Robert* Stolza Willy Forst oboževani mĐjenec Paul Horbiger Krasen dopolnilni spored! Samo Se danes ta jutri! — Pretprodaja vstopnic od 11. do pol 13. dopoldne. — Telefon 2124. publike ta kot partnerji Let Parry - Oskar Sima Predstave danes ob 4^ ^ 8. ta 9 ^. Jutri (v nedeljo) ob 5», 7. tn 9. uri. Za lzvenl jubljanske goste v slučaju potrebe posebne predstave od 1L ure ponoči dalje. ELITNI KINO MATICA enem pa dokaže s tem, da so naši vrtt Hermežani vredni zaupanja vse športne za\ nosti. PROGRAM TURNIRJA JE SLEDEČI: Program se je spremenil v toliko, da se turnir igra vsaka tekma po 2X45 minut Ker se je SSK Maribor v zadnjem momentu odtegnil sodelovanju v turnirju, se je »Hermesu« posrečilo pridobiti za turnir SK »Rapid« iz Maribora in ASK »Primorje«. Isto tako se je iz tehničnih razlogov spremenil red turnirja tako, da se igra po točkah in sicer je razpored sledeči: Sobota, dne 5. t. m, — tj. danes: I. par ob 15.00 Hermes : Grafika, H. par ob 16.15 Primorje : Rapid in M. par ob 17.30 Ilirija : 2AK — Subo-tica. Drugi, t. J. nedella dne 6. t. m.: I. par ob 15.00 Grafika : Rapid — Maribor, II. par ob 16.15 Ilirija : Hermes in IIL par ob 17.30 ASK : 2AK — Subo-tica, Primorje. Vsaka tekma traja 2*45 minut. Zmagovalec je klub, ki doseže največ točk, odnosno pri enakem številu točk najboljšo gol diferenco. Ce pa je tudi ta enaka, odloči vrstni red žreb, ki se izvede po odigranem turnirju. Kot predtekma v nedeljo 6. t m. nastopi rezerva Hermesa : SK Korotami ob 14. Tekme se odigrajo v nedeljo ob vsakem vremenu. Predprodaja vstopnic je v trafiki. Dunajska oesta št 12, in v trgovini Goreč — Tenis turnir. Vlllacb : Ilirija, Ljubljana. Turnir med navedenima kluboma se vrši to nedeljo in začne ob 8. uri zjutraj. Igralo se bo brez prestanka do 2. ure popoldne. Tenis klub Villach bo zastopan po svojih, najboljših igralcih in sicer prispe 6 gospodov in 2 dami. Med i ji-mi nastopi znani igralec g. Mulli, ki si je na internacijonalnem prvenstvu Graza priboril 2. mesto. Za Ilirijo nastopi zopet g. Truden in bomo imeli priliko videti med imenovanima igralcema zopet eno najlepših iger v tekoči sezoni. Navedena Igra prične približno ob %10. uri. Avstrijci prispejo v soboto zvečer ter jim Ilirija priredi naslednji dan po turnirju mal banket ter pri tej priliki izroči gostom pokal. Pat in Patachon kot čarostrelca Film za publiko, ki se hoče smejati, zabavati in zopet smejati___ Ze dolgo nista bila oba priljubljena komika v filmu tako izvrstna, kakor sta v tem. Že začetek filma, ki nam predočuje, kako si oba junaka urejujeta novo stanovanje, je velekomičen, kaj šele potem, ko dobi mali Patachon v roke puško, strelja na vse strani in odkrije v sebi umetnika v sigurnem streljanju. Hitro prideta na idejo ,da se mora Patachonov talent Izkoristiti materijalno in zato nastopata odslej kot Viljem Teli in njegov sin. Dolgi Pat mora držati jabolko na glavi, mali Patachon pa strelja na vse pretege in ustrahuje s svojo puško vso svojo okolico. Pa tudi dolgi Pat ima posebne talente ter kaže svojo umetnost v posnemanju slovite baletne točke »o umirajočem labudu«. Končno pride na vrsto še neki atlet, ki grozi, da bo oba junaka prav pošteno pretepel, vendar mu komika vedno na kak velekomičen način uideta in mali Patachon skrbi še vrhu tega, da dobi atlet zaslužene batine. Smeha in zabave je tedaj v tem filmu obDo od prvega prizora do zadnje slike. FIlm spremlja izvrstna muzika prav nalašč prikrojena posameznim prizorom. Ljudje torej, ki se hočejo dobro uro imenitno zabavati, naj si ta film sigurno ogledajo; za izvrsten užitek jim jamčimo. Film se predvaja v kinu IdeaL Slovenci v Ameriki V kraju Watsouville v Kaliforniji se je 3. julija pripetila težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala več človeških žrtev, med nj«iml je bil tndd Slovenec Jože Pavlin. Usodnega dne Bta se Pavlin in njegova žena odzvala povabilu sosedov Američanov, da se odpeljejo na kratek avtomobilski Izlet. V avtomobilu se je vozilo sedem potnikov. Šofer je vozil precej naglo in neprevidno. Na ovinku se je avtomobil z vso silo zaletel v nasproti prihajajoči avta Posledice karambola so bile strašne, oba avtomobila sta se popolnoma razbila, vsi potniki so odleteli na cesto. Šoferja je stisnil volan tako močno čez prsa, da je bil takoj mrtev, Pavttn je pa priletel naravnost na glavo, si prebil lobanjo in je pol ure pozneje v bolnici umrl. Tndi njegova žena je bila težko poškodovana. Zlomila si je štiri rebra in zadobila poškodbe po vsem telesu. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je po več tednih zdravljenja okrevala Pokojni Pavlin je bil doma iz Ponikve na Dolenjskem, star je bil 43 let. Zapustil je ženo In 10-letnega sinčka, v stari domovini pa žalujeta za njim mati in sestra. V kraju Soudan, drŽava Mlnesotta je umrla Neža Tanko, rojena Klun. Pokojna je bila doma iz Nemške vasi pri RibnđcL V Ameriki je bivala 30 let Zapustila je moža, pet sinov ta dve hoarkL — 1. avgusta je v Jolietu umrl Jurij Loparc, star 79 let Pokojni je bil doma Iz vasd Knezi na, fara DragatuS na ^Dolenjskem. V Ameriki je bival 45 let Zapustil je ženo, tri sinove in hčerko. Jubilej dela Ljubljana, 5. septembra. Redek jubilej dela je slavil včeraj pro-kuriet Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo, g. Aleksander Korenini. Pred 40 leti je vstopil v tedanjo splošno znano bančno tvrdko L. C Luekmann in deloval pri isti do leta 1907. Ko je tvrdko Luekmann prevzela dunajska Kreditanstalt, je bil jubilant imenovan prokuristom ljubljanske podružnice in deluje še danes neumorno pri Kreditnem zavodu, ki je potom nacijonaliza-rije vzrastel kot popolnoma samostojen slovenski zavod. O. Korenini je začel svojo karijero v času, ko sta v Ljubljani obstojali samo dve privatni bančni tvrdki. Doživel je kot aktivni bančni uradnik cel razvoj slovenskega bankarstva m je danes sigurno najstarejši bančni uradnik ▼ Sloveniji Vseh dobrih 40 let je bil jubilant svojim delodajalcem zvesta m zanesljiva moč, svojim kolegom pa očetovsko dober prijatelj. Iskreno mu Čestitamo k redkemu slavju in mu že>Mmo, da bi HI in udrav užival jesen svojega življenja! m Pod Svetimi porami v Sv. Petru Ti je tekla zibelka in Te je mati učila prvih korakov. Mehka je morala biti njena roka in mehko njeno srce, da je zapustilo v Tebi toliko mehkote, ki Te je prela vso to dolgo dobo Tvojega življenjskega udejstvova-nja. Ko si vstopil kot mlad praktikant v bančno hišo L. C. Luckmaim, ai pač nisi mishl, da se Ji ne boš odtujil dolgih 40 let. Danes pa vidiš, ko pogledaš nazaj, da si bil pri rojstvu enega največjih bančnih zavodov naše države. Naj Ti bo v zadoščenje, da so cenili Tvoje delo vsi in to rudi priznali, ko si bil imenovan prokuristom zavoda. Mi, Tvoji tovariši, pa smo imeli v Tebi najbol]-Sega, odkritega in mača j nega kolego, ki ni storil nikdar nikomur zalega in je le pomagal, kjer je mogel Ko Te bo zanesla pot k počitku in se boš vrnil nazaj v kraje, kjer si začel sanjati o življenju, spomni se nas, ki smo Te imeli vedno radi. Tovariši. DVOR JUBUANIKI' ^ Ob najnižjih ljudskih cenah 4 in 6 Din premiera velikih pustolovščin in senzacij GOSPODAR diviega zapada Junaška dela hrabrega belca, ki je postal nekronani kralj Indijancev! \Varner Baxter — Marieta Milner Napeto! Novo! Velesenzacija! Predstave danes ob 4., ^ 8. in 9. mri zvečer — Jutri (v nedeljo) ob M 5*. ¥% 8- ln 9* uri!| Za izvenl jubl janske goste v slučaju potrebe posebne predstave od 11. ure ponoči dalje. Pred sodiščem . Sodnik pokliče v porotno dvorano pričo m jo vpraša: »Vi ste bili očividec tragedije med zakoncema X.? — Da, gospod sodnik. — — Kdaj sč je pa to zgodilo? — — Pred desetimi leti, ko sem bil na njtini svatbi. — Pri uradu. — Zopet sem vam prinesel uro v popravilo. Prej je zakasne vala za celo uro, zdaj, ko ste jo popravili, pa prehiteva za dve uri. — Kaj se ii pa čudite? Saj mora nadomestiti, kar je zamudila. Slovenci prvemu jugoslovenskemu kralju LJubljana, 5, septembra, Slovenija stoji s svojim kulturnim žariščem na pragu enega največjih in najpomembnejših dogodkov, kar jih pozna zgodovina Slovencev. Jutri bo svečano odkrit v Ljubljani spomenik očetu Jugoslavije kralju Petru, živemu simbolu našega osvobojenja in ujedinjenja z brati Srbi in Hrvati. Skromen spomenik smo postaviii velikemu našemu vodniku iz mračne preteklosti v svetlo bodočnost toda lep je ta spomenik, ker je zrasel iz naših src Kralj Peter zavzema med vladarji čisto posebno mesto. On ni bil svojemu ljudstvu toliko vladar, kolikor oče, svetovalec in zvezda-vodnica v najtežjih trenutkih. Zato je razumljivo, da je ljubezen do njega tako globoko ukoreninjena v srcu vseh od najvišjega dostojanstvenika do zadnjega malega človeka in da bo njegov spomin tako živo živel še med poznimi rodovi Mogočno je odjeknila po vsej Sloveniji vest o odkritju spomenika Petru - Skali, na kateri je bila zgrajena naša svobodna država. Nobene sile ni, ki bi mogla tako razgibati naše ljudstvo, kakor ga je razgibala ta velika narodna svečanost. Jutri bo Ljubljana res srce Slovencev, ki bo utripalo v ljubezni do našega Osvoboditelja, v globoki hvaležnosti prvemu kralju mlade jugoslovenske države. Nas najsvetlejši simbol zbere v Ljubljani ogromne množice našega ljudstva, ki se bodo s predstavniki vsega našega javnega življenja poklonile in oddolžile spominu silnega kovača, ki je z železno roko koval in preko val našo usodo ter nam odprl pot v srečnejšo bodočnost. Veliko ljubezen, ki nam jo je izkazoval blagopokojni kralj Peter, mu vračamo s skromno, toda iskreno ljubeznijo. Za velike žrtve, ki jih je doprinesel s svojim junaškim narodom na oltar naše skupna domovine, mu doprinašamo viden izraz globoke hvaležnosti. Skromno stopimo pred njegov lik, kakor so skromne razmere, v katerih živimo, toda prisrčno in z globoko ljubeznijo v srcih se poklonimo spomina kralja Petra, ki bo večno živel med nami lz naših skal ta lih fe izklesan in kralju naših src stoji v spomin lz skale je izklesan monument, ki je izrasla v srcn s(oven» ske domovine tam, kjer obmejno pogor? je brani planjavo z Ljubljano na sredL Z on e strani pri hajajo po temnih potih vode Ljubljanice, ki napa* j a jo mesto in polja okrog njega. Po tej Ljubljanici so ploviti naši predniki do S&> ve, ki druži ves jugo* slovenski rod, in po njej tja doli do bele Donave, kjer na skali nad njo kraljuje Beti grad. Tam so sovraž* ni ki vsega slovanske* ga posekali drevo slo* venske dinastije, tam je izdihnil Urh Tl^ zadn ji celjskih gro* fov . . . Od tam doli je po vekovih sužnosti pri* plavala oživljena ju* goslovenska ideja, od tam doli se je vrnila svoboda, ki stofi da* nes trdno, kakor mrke skale v Ljubljanici pod varuhom Krimom. Od tam doli je prijahal v Ljubljano, našo zibelko in žarišče jugoslovenske ideje, sin Onega, ki nam je svobodo priboril, vsem nam ljubi sin Tega, ki stoji pred častitljivo in na boje za izveličavno Nje* govo idejo spominov polno mestno hišo, izklesan iz skale, ki je nikdo orna* jati ne more. Mirno stoji sredi našega mesta oče naše svobode, kralj Peteri. Veliki Osvoboditelj. Mirno in trdno stoji med nami sredi našega mesta, sredi Slovenije, sredi našega naroda prvi kralj narodne dinastije. In mirno kakor On, ki mu je ves narod hvaležen, ga iz dna duše ljubi in mu izkazuje največje spoštovanje in čast, tako mirno gleda ves narod v bodočnost. Slovenci prvič pri kralju Petru Zanimivi spomini na velike svečanosti ob kronanju kralja Petra pred 27- leti sočerimi »živeli!« klici, poljubi, objemi — vzlic deževni plohi. Nato svečani izprevod v Beograd po uli-ci kneza Mihajla takoj h konaku (dvoru). V vogalnem oknu L nadstropja je a tal smehljajoč se častnik z dolgo vrsto bleščečih se redov na prsih >živio kralj!« _ Za boga, resnično, sam kralj! Klanjal se je, smehljaje pozdravljal z roko, — mi pa smo ognjevito mahali s klobuki, robci in vzklikali brez konca... Nato dalje — mimo — po blatu in kamenju na banket! Hvala bogu, brez na-pitnic, a z navdušenim prepevanjem vseh slovanskih himen. Pa je vendar prelepo če je človek še mlad in še sposoben navdušenja! Vse se je bratilo, vse se poljubljalo in zdaj smo z vsemi umetniki in študenti bratje! Zvečer komerz s koncertom v >Grand hotelu«. Svirali so tudi koračnico na čast kralja. Skladatelj je Ceh. Menda prav dobro pozna naše slovenske narodne pesmi, kajti vodilni motiv 2. dela tega marša je natančno naša vesela pesmica: Mi smo štirje, vsi pastirje, vince radi pijemo... Danes dopoldne slavnostna otvoritev. I. jugoslovenske umetniške razstave po kralju Petru L, ki je prišel z ministri. Kralj si je ogledoval razstavo, spremljan le od dveh adjutantov. Korakal je iz dvorane v dvorano in si daial posamezne umetnine razlagati po prof. Frangešu Milanovi ću. Razgovarjal se je z umetniki, se smejal, kritikova! dobrodušno in obljubil, da pride vsaj še dvakrat. Prostori srbske visoke Šole za razstavo niso ugodni. »Go-apodje,« ja sekal kralj, »prihodnjo poskr- Pred 27. leti septembra meseca. V Ljubljani je vladalo še toplo solnčno vreme, ko pa smo dospeli do Zemuna, smo bili zajeti po hladnem deževju. Avstrijska policija si je vestno zapisala naša imena, preden nas je spustila na parni k V beograjski kavarni med sviranjem orkestra in hrupnim govorjenjem in pozdravljanjem gostov sem poročal »Laiba-cher Zeitung« doslovno tako-le: »Zunaj mračno, mrz^o deževno vreme, v prsih pa ognjevita navdušenost, prekipevajoč entuziazem, načrtov in upov bogata srca; hribovite, s sirovimi, neobtesanimi pločami pokrite ceste so polne blata in nesnage — a vendar natlačeno polne najbolj elegantne publike, ličnih, apoUnsko vzraslih častnikov in kadetov, celih trum dijakov s tro bojnica mi, pa umetnikov 8 plapolajočimi lasmi. Povsod slavoloki, prapori, preproge, čilimi, venci, girlande, kraljeve slike — krasno, pravo razpoloženje za kronanje vzlic vsemu. Se tri d™ imamo do svečanosti kronanja, a vsi hoteli so že davno prenapolnjeni, zasebna stanovanja polna tujcev, vse gostilne in kavarne do pozne noči natlačene — nikjer tihega, mirnega kotička. Vojaške in civilne kapele svirajo dan in noč brez prestanka . . . Včeraj, 16. septembra 1904., nekaj minut pred poldnem smo dospeli Slovenci ta, Hrvatje — skupaj okoli 150 moških in 6 Slovenk — v Beograd Sprejemni odbor nam je poslal krasen parnik »Beograd« s kraljevo gard no kapelo do vkrcevališča v Zemunu naproti. Navdušen sprejem m li- bimo za vaše umetnine bolje.« 7- Našim — tudi slovenskim — umetnikom je dajal roko m se poslovil, obdan od cele trume ljudi. Nikjer nobenega dvornega orožnika ali redarja — kralj koraka vesel ln prijazen po ozkih stopnicah navzdol, sede v skromno kočijo ta se brez spremstva odpelje. Pravi narodni kralj, oče-vladar! človek ga mora imeti rad, tega kralja, kajti vse njegovo vedenje dokazuje, da je dobro tijiv ta da brezpogojno zaupa svojemu narodu!« Na 1. jugoslovenskl umetniški razstavi sta bila kralju predstavljena tudi načelnika slovenske omladine: Gregor žerjav ta A. Koderman. »Razstava šteje 458 umetnin, med njimi 101 srbska, 90 bolgarskih, 108 hrvatskih ta 155 slovenskih.« Kralja so zlasti zanimale slike Iv. Groharja in Rfh. Jakopiča. Razstavili pa so slovenski slikarji ta kiparji: Ažbe, Ajlec, Birola, Gaspari, Germ, Grohar, G v a j c, Jakopič, Jama, KlelnRoza, Perut z i, Roje Melita, Sternen, Santel Avgusta,, Henrika ta Saša, Smrekar BL, Tratnik, Vavpotič, Žmitek ta še nekateri člani dunajske »Vesne«, Zvečer je gledališka predstava »Dubrovačke trilogije« Iva Vojnoviča. Tiste dni sta se vršila poleg umetniške razstave, ki je prvič v zgodovini Jugosdo-venov združila Srbe, Hrvate, Slovence ta Bolgare pod isto streho, še dva kongresa: 1. jugoslovenskl dijaški kongres pod predsedstvom Slovenca juridta Gregorja Žerjava ta 1. jugoslovenskl kongres zdravnikov in naravoslovcev. Ta kongres se je vršil vpričo kralja Petra v narodnem pozo riš tu. Slovenske zdravnike so zastopali dr. Edo šlajmerta dr. Demeter B1 e i-weis - Trsteniški iz Ljubljane, dr. Josip H o m a n iz Radeč ta dr. Jos. S t r a-šek lz Brežic, Na otvoritveni svečanostni seji je govoril za Slovence dr. E. s1 a j-m e r. Dejal je: »Ta prvi kongres jugoslovenskih zdravnikov ta naravoslovcev ni velikega pomena le v strokovnem ožini, marveč je tudi v kulturnem in političnem ozira največje važnosti, saj so se to pot prvič združili vsi bratje na jugu od divnega Triglava do snežnega Balkana. To dejstvo pa je dobilo posebno obeležje s tem, da se je zgodilo, ko je po dolgem času na jugoslovanskem obzorju zasijala iznova zvezda Karagjorgjevi-čev. Živel kralj Peter!« Po vsem gledališču so zadoneli viharni vzkliki: »Živeli Slovenci! živela Jugoslavija!« 1. jugoslovenskl dijaški kongres pa je pod predsedstvom Gregorja žerjava sprejel sledečo resolucijo: »Srbska, bolgarska, hrvatska ta slovenska omladina, zbrana na prvem jugoslovenskem dijaškem kongresu, hoče osredotočiti svoje delovanje za kulturno edtastvo Jugoslo-venov ta poziva vse prosvetne institute, književnike in umetnike, da posvetijo vse svoje delovanje vzajemnosti in eđinstvu južnih Slovanov.« Tudi jugoslovenskl književniki, novinarji ta uredniki smo imeli 1. zborovanje zdgruženih jugoslovanskih peresarjev v dvorani hotela »Pariš« pod predsedstvom hrvatskega pisatelja ftandorja Gjal-skega. Na tem zborovanju smo sklenili, da izdamo skupni 1. jugoslovenskl almanah z reprodukcijami najboljših razstavljenih umetniških del in s književnimi spisi v vseh štirih jezikih. Izvolili so se takoj tudi uredniki posebej za Srbe. Hrvate ta Bolgare ter za Slovence: Josip Germ, Rik. Jakopič, Josip Rigali ta Fran Go-v e k a r. V Narodnem pozorištu je bil 1. jugoslovenskl umetniški večer, na katerem je pela tudi slovenska koncertna pevka gdč. M. D e v o v a. Večera se je udeležil tuđ! dvor z vlado. Dne 22. septembra sem iz Beograda poročal >Lafb. Ztg.« tako-le: »Srbska prestolnica se je oblekla v polno parado ta se zdaj bahavo postavlja v radostnem prazničnem odelu. Z vsake hiše in hišice vise trobojnice. po širokih glavnih cestah stoje v vrstah drogovi s prapori, zvezani z mogočnimi girlandami hrastovih ve£c; s okca tr—nf. dra- goceni čilimi narodne tkavne umetnosti, po izložbah stoje kipi ta slike prvega CKa-ragjorgja) ta sedanjega vladarja Kara-gjorgjeviča, vse stene, vsi balkoni ta prizidki so pokriti z venci, ovitki, grbi, zastavicami in s srebrnimi in zlatimi črkami P, slavoloki stoje v najpestrejšem nakitu, in v trumah valove domačini ta tujci iz vseh sosednjih dežel, živahno kramljajoč, po cestah. Stoterna narodna oblačila iz najrazličnejših delov Srbije, Črne gore in Bolgarije nudijo očem divno pašo. Kmetje in kmetice v starih zgodovinskih, a še vedno splošno uporabljanih, mnogo-barvnih, doma tkanih ta doma vezenih oblačilih z bogatim srebrnim nakitom, zlatimi vezeninami ta trakovi, vojaki vseh možnih boj, elegantne vitke.dame v svili, go- Predsednik odbora ing. L. Bevc spodje v frakih ta cilindrih na kočijah z gumijastimi obodi na kolesih in na avtomobilih, akademska jugoslovenska mladina z najrazličnejšimi pokrivali ta trakovi, policija na konjih ta peš... vse to daje danes Beogradu nepopisno privlačno zunanjost. Povsod živo vrvenje in beganje ... Dalmatinci z živo rdečimi čepicami so zastopani posebno mnogoštevilno. To so vitke, visoke, krepke pojave z ostro rezanimi, simpatičnimi obrazi: tipi Primorcev. Čudovito slikoviti so čokati, zarjaveli Piročani v širokih beločrnih oblekah z ohlapnimi rokavi, potem navadno črno ali rjavo oblečeni Bosanci. mohademanci s turbani in fesi, mnogo bojazljivih Crno-gork, mnogo Bolgarov, nekaj Rusov, tudi Čehov in Slovakov in končno množica Hrvatov in Hrvatic ... Po ulicah se čuje le zvonka, muzikalna srbščina, redko francoščina skoraj nikoli nemščina Predvčerajšnjim so prepeljali skozi gosto zastavljene ulice v saborno cerkev insignije za kronanje z veliko svečanostjo; včeraj (21. septembra) dopoldne pa se je izvršilo ondi kronanje kralja Obakrat je korakalo vojaštvo v vzornem redu z iz-prevodom. Vsi ministri ,vsi tukajšnji diplomatski zastopniki ta dvorniki so bili v izprevodu. Kralj Peter je jezdil v polnem ornatu — s plaščem krono, verižico ta žezlom — na mlečnobelem konju; na konjih za njim so jahali črnogorski prestolonaslednik Danilo, srbski prestolonaslednik Juri ta njegov brat princ Aleksander, nato generaliteta; za njimi so se vozili soproga črnogorskega prestolonaslednika Jutta s princeso Je-leno srbsko, nečak kraljev, desetletni knez Pavel, nato poslaniki in diplomati, sijajna truma vojaških atašejev, vsi ministri, predsednik skupščine, razni dostojanstveniki s svojimi damami, množica društev, pa infanterija, kavalerija. dve muziki itd Prizor v istini veličasten. Viharni živio-klici, vihtenje klobukov in robcev, k vsemu pa še prekrasno vreme! Ta prisrčnost, iskrenost, ogromna harmonija v vrelem navdušenju kolosalnih množic je bila naravnost opojno lepa Kralj s svojim ostro markantnim obličjem je bil bled, vendar je smehljaje se pozdravljal na desno ta levo, nalahno sklanjajoč svojo glavo, pokrito « krono. Dva ftaatirika sta držala vade ognjevitega belca ta dolgo vlečko njegovega s hermelinom široko obrobljenega plašča so nosili na desni in levi visoki častniki...« Tako smo videli tudi Slovenci kralja Petra v najsvečanejših trenutkih, ki so nam ostali nepozabni. A videli smo ga še enkrat: na avdijen-ci dne 25. junija, ko so bili sprejeti na dvoru zastopniki jugoslovenskih umetnikov in književnikov. Dasi določen, sem se moral zaradi svoje službe že prej vrniti domov. Za Slovence so bili torej v avdi-jenci pri kralju Germ, Jakopič, Gaber in Regali. Zanimivo je, da Je na tej avdijenci kralj Peter dejal: »Gospodje, v teh dneh smo vtdeH in slišali mnogo krasnih izrazov jugoslovenske ideje. Veselili so me ti izrazi. Toda Jugosloven so često podobni železni peči, ki se ljuto ogreje, a še hitreje ohladi. Nadejam se, da boste krepko nadaljevali, kar ste tako lepo začeli ...« Lahko rečem da smo kralja slušali in se po njegovih besedah ravnali pred vojno, med vojno m po vojni. Smo taki, kakršni smo bili pred 27 leti. Fran Govekar. Naš mojster Lojze Dolinar Kralj Peter I. (Iz zbornika »Narodno delo«, urejuje B. M. Petrovič: Naši vladarji. Napisal da Stanoje Stanojevič, profesor vseučilišča ▼ Beogradu.) Kralj Peter je prišel na prestol kot zrel. cel človek. Ni bil komplicirana natura, prosto in pravilno je gledal na življenje ta vse stvari. Njegova filozofija življenja je bila preprosta in brez nijans, toda imel je zdrav smisel za realne poglede na vse življenje in na vse različne izraze njegove. Osebno vrlo hraber, je bil globoko uverjen fatalist ta je veroval v usodo. Ta vera in fatalizem sta ga često do vedla do praznoverja. Moralen in pretirano štedljiv je bil kralj Peter tip dobrega gospodarja Iz zgodovine Srbije in iz vsega onega, kar je videl in doživel, preden je dospel na prestol, je kralj Peter izvajal dobre zaključke, ln pouki iz poslednjih dogodkov so dobro vplivati nanj. Upiranje narodni volji in slabo delovanje sta dovedla dinastijo Obrenoviča do katastrofe, a ta katastrofa je njega dovedla na prestol. Seveda on ni smel nadaljevati te politike trme, kljubovanja in reakcije, narodnim težnjam protivne politike, ki je vodila v propast ne le dinastijo, nego tudi državo. Po prirodi in svoji izobrazbi iskreno svo-bodoumen, je prišel kralj Peter na prestol in je sprejel vladanje s trdno voljo, da bo ustaven vladar in da pusti narodu, naj sam sebe vlada po ljudeh, ki si jih postavi sam na Čelo. In tega svojega osnovnega načela se je držal dosledno do kraja svojega vladanja. Veliki problemi ga niso morili, velike brige ga niso razburjale, velike krize in notranje borbe so mu bile neprijetne. Želel je miru in reda znotraj in je deloval kolikor je mogel za to, da se oba, mir in red, izvajata, saj je bil uverjen, da moreta samo mirno notranje življenje in razvoj dati državi moč za povoljno rešitev velikih narodnih nalog. A rešitev teh nalog, osvobojenje in uedinjenje vsega naroda, je bil glavni ideal kralja Petra. Politika v Srbiji je krenila takoj po prihodu kralja Petra na prestol v ta pra-vec, ker so bile te težnje v narodu vedno žive in so dobile sedaj silo za delo. Z odločitvijo kralja Petra, da bo demokratski in ustavni vladar ter z iskrenim in lojalnim izvrševanjem te odločitve, so bila v Srbiji z enim mahom in enkrat za vselej rešena vsa notranja vprašanja. Vsa moč v državi, trošena dotlej v jalovih notranjih strankarskih in dinastičnih borbah, se je okrenila na delo za državno okrepitev in pripravo za uresničenje velikih nacionalnih in državnih nalog. Da je bilo mogoče v tej smeri nemoteno delati, je velika zasluga kralja Petra. On je iskreno želel svobodo in veličino svojega naroda in je bil prepričan, da se to tako, kakor je on pustil delati, najbolje in gotovo doseže. Kralj Peter je ljubil svoj narod, zlasti seljaka, iskreno, globoko, vdano, brezmejno. To je bila očetovska, topla ljubezen, ki ga ni nikoli ostavljala Ljubil je narod, veroval je globoko v njegove sposobnosti, kakor tudi v svojo srečo, in veroval je neomajno v njegovo bodočnost. In ta vera ga ni nikdar zapuščala, niti v dobi največjih nesreč, ko bi bil vsakdo z malo manjšo čvrsto voljo padel v obupa-vanje. Ta vera ga je držala v težkih trenutkih v jeseni 1914. leta, ta vera ga je vodila preko Albanije in mu ni dopuščala, da zakoleba in klone v času težkih dni v emigraciji. Ta vera ga je privedla nazaj v državo in mu položila na glavo krono prvega kralja osvobojenih ta uedinjenih Srbov, Hrvatov ta Slovence*- Stran 4 »S L, O V E N S K T NAROD«, dne 5. septembra 1931. Stev. 201 Iz življenja in trpljenja kralja Petra Burno življenje očeta in prvega kralja ujedinjene Jugoslavije Mladost Dne 29. junija 1844. 1. je Dfl rojen v Beogradu od matere Perside in očeta Aleksandra Karagjorgjeviča drugi sin. Ker je bil rojen na Petrovo, je dobil ime Peter. Burno je bilo to leto za srbski narod in malo takratno Srbijo. Menda je že določila usoda, da bo Petru življenje polno viharjev, borb in muk, a da končno doživi srečni čas, ko bo maščevano Kosovo in svobojen in uedinjen ves jugoslovenski narod. Mali Peter je rastel v Beogradu in Topoli z ostalo deco Beograda in Topole. Z drugimi otroki vred se je tudi šolal. Kot deček je bil neugnano živahen in nemiren. Cesto se je boril z muslimansko deco in jo vedno premagal. Starejši brat Svetozar pa mu je umrl ln tako je 1. 1847. Peter postal prestolonaslednik. Ko je nekoliko odrastel, so ga poslali na šolanje v Švico, kamor je leta 1858. prišel tudi oče, ki je moral kot knez-vladar ostaviti prestol in domovino. Ko Je bilo Petru 18 let, je odšel v Francijo na kolež Sen Barb, nato pa na vojno Šolo Sen Sir. Leta 1864. je postal podporočnik. Nato je dovršil še višjo vojno šolo v Mecu L 1867., a moral ostati v Franciji. Poročnik in vodja ustašev Ko je izbruhnila vojna med Francijo in Nemčijo, se je je udeležil seveda tudi Peter in bil odlikovan za svojo hrabrost. Toda končno je bil tudi ujet, a le za kratko dobo. Ko so ga namreč Nemci prijeli, so mu vzeli najprej pas, misleč, da ima v njem naboje. Zelo so se začudili, ko so se iz pasa namesto patron usuli zlatniki za okoli 2000 frankov. Kajpada so Nemci planili po zlatnikih, knežič Peter pa se je okrenil. bežal, skočil v Loaro in jo preplaval, dasi so Nemci streljali za njim. Srečno se je vrnil k svoji četi. O hrabrem četovanju Petra Mrkonjiča v bosanskem ustanku 1875/76 proti Turkom smo poročali že često. Princ Peter je živel še nekaj časa v Švici, nato na Ce-tinju pri knezu Nikoli črnogorskem, čigar hčer Zorko je vzel za ženo. Rodila mu je dva sina in hčer. a že po sedemletnem zakonu je 1. 1890. umrla. Princ Peter se je nato preselil v švicarsko ženevo, otroci pa so bili vzgojeni v Rusiji. Ti otroci — med njimi naš kralj Aleksander — so torej po materi črnogorskega, a po očetu srbskega rodu. Princ Peter je živel v ženevi mirno, preprosto, štedljivo, mnogo je čital in pa-zno zasledoval dogodke v Srbiji, s katero je imel zveze. Kralj Nenadoma so v Beogradu počili streli, Po katastrofi dne 29. maja 1903, ko so Častniki v soglasju z bivšimi ministri (Gen-čić, Avakumović, Rajović) in rodoljubi (Aca Novakovič, Hadži Toma, dr. Nena-novič i. dr.) ugonobili po svojem značaju in naturi abnormalnega, zločinsko vrtoglavega, vsakomur nezvestega in izdajalskega Aleksandra Obrenovića z nečastno in takisto abnormalno ženo Drago vred. so vojska, srbski državniki in rodoljubi proglasili princa Petra, vnuka prvega osvoboditelja Srbije Karagjorgja, za srbskega kralja, že 2. junija 1903 je srbska skupščina sklenila, da pošlje v 2enevo odposlance k Petru, da ga spremi v Beograd. Na Dunaju so dne 10. junija 1903 jugo-slovenski akademiki, med njimi tudi Slovenci, na kolodvoru prvi pozdravili kralja Petra, že naslednjega dne je kralj Peter dospel v Beograd — po 45 letih pregnanstva in hrepenenja po domovini. Bil je že v 60. letu svoje starosti, torej zrel mož in dovolj krepkega zdravja. Takoj naslednjega dne, 12. junija, je prisegel v Narodni skupščini na ustavo iz leta 1888., ki je bila za takratno dobo najbolj svo-bodoumna. Kralj je izdal proklamacijo na narod. V tej svoji proklamaciji je kralj Peter izjavil: >Po božji previdnosti in po volji srbskega naroda, ki je pred sto leti izbral mojega deda Kara Gjorgja, da ga povede v sveto borbo za osvo-bojenje, sem tudi jaz prišel na prestol kraljevine Srbije, v kateri je šestnajst let vladal moj oče, knez Aleksander kot narodni izvoljenec. Navajen, da vselej govorim in delujem iskreno in odkrito, odločen, da svojo skrb in briero ooklonim sreči in blagostanju naroda, smatram za svojo prvo dolžnost, da pri tej svečani in važni priliki z globokim prepričanjem izjavljam, da mora vladar biti nosilec svobode in napredka svojega naroda Jaz hočem biti istinit kralj Srbije. Ustava in vsa ustavna jamstva za svobodo in pravice naroda, ti temelji pravilnega in srečnega razvitka in napredka narodnega in državnega življenja, so zame svetinje, ki jih hočem zmerom najskrbneje spoštovati in čuvati. A zahtevam od vseh in vsakogar, da store isto. Navdahnjen s temi mislimi izročam prošlost pozabljenju in prepuščam zgodovini, da ceni vsakogar po njegovih delih.« Kralj Peter je našel sila težke razmere v svoji državi. Nesrečna njegova prednika, kralja Milan in Aleksander, sta bila upropastila ves kredit Srbije, spravila v nered državne finance in otrovala narod z nezaupanjem v bodočnost. Politični strankarski boji so divjali neznosno po državi, vojska je bila zanemarjena, plače Častnikov neredne ... vse nezadovoljno. Kralj Peter pa je napravil križ preko preteklosti in je ukazal, da se morajo pozabiti vse žaljitve in krivice in da se mora začeti mirno delati. Vedno potrpežljiv je stopal sam previdno in mirno naprej, dasi je imel spočetka neprijateljev ne le zunaj, nego tudi doma. Ena vrlina pa ga je odlikovala prav posebno: spoštoval je resnično z največjo strogostjo ustavo in imel posebno fin takt. In bil je mož-beseda, trezen mislec in hladnokrven človek. Balkanska vojna Ko ga je 1. 1908. presenetila aneksija Bosne in Hercegovine po Avstro-Ogrski, je narod zahteval vojno. Toda kralj je vedel, da nima srbska vojska niti dovolj obleke, niti orožja. Beograd je demonstriral in po ulicah vzklikal: »Dole, Avstrija! Rat Avstriji!« — kralj Peter pa je z okna dvora zaklical demonstrantom: ^Potrpite! Vlada u važu je vse. Prosim, razidite se mirno domov!« In vojne ni napovedal, ker je imel z vlado (ministrski predsednik in zunanji minister je bil dr. Milovanovič) vred čisto drug načrt: osvoboditi najprej Južno Srbijo in Makedonijo izpod turške sužnjo-sti. Na ta cilj se je pripravljal in oboro-ževal vojsko in polnil skladišča. Potem pa je napovedal vojno Turčiji, držeč se programa svojega deda Karagjorgja. Da se osveti Kosovo ln osvobodi krščanska raja, je nastala balkanska vojna 1. 1912. Srbom so pomgali Crnogorci, Grki in Bolgari in obe vojski sta dosegli sijajne zmage. Vojna z Bolgarijo Zgodilo pa se je, da so po zmagi nad Turčijo Bolgari brez napovedi vojne 17. junija 1913 napadli Srbijo, da bi ji vzeli Makedonijo. Te bratomorne vojne sta bila kriva bolgarski kralj Ferdinand in bolgarski predsednik sobranja Danev, ki sta sanjarila o Veliki Bolgariji s prestolnico V Carigradu. Zaman so se jima upirali generali in politiki, na čelu ministrski predsednik Ge-šov. Ta je zato odstopil in na njegovo mesto je stopil nesrečonosni Danev. Nemški veleugledni novinar A. Kutsch-bach, ki se je udeležil 1 1875/76 velikega ustanka v Besni in Hercegovini ter je on-di in kasneje v balkanski in srbsko-bol-garski vojni osebno občeval s kraljem Petrom in nato s takratnim prestolonaslednikom, vrhovnim poveljnikom Aleksandrom, je 1. 1929. izdal velezanimivo knjigo 2>Der Brandherd Europas. 50 Jahre Balkan-Erinnerungen«. Nemec Kutschbach piše v tej knjigi: »Danev je nalašč vodil reči tako, da je postala vojna neizogibna. Po krivici se je trdilo, da sta Srbija in Grčija pogajanja glede razdelitve evropske Turčije več tednov zavlačevali samo zato, da sta spravili svoji armadi na primerna bojišča. Bil sem sam na njih frontah in sem bil priča teh dogodkov. Bil je Danev, ki je pogajanja umetno zavlačeval. Srbi bi bili lahko Bolgare, ki so korakali le za strel daleč mimo njih. še med maršem naskočili in pobili, če bi bili le hoteli. A Srbi tega niso storili, ker so hoteli spor mirno spraviti s sveta. Tudi kralj Peter je javil carju, da se zaradi Makedonije podreja evropskemu razsodišču; car Ferdinand pa je odgovoril kralju ošabno, skoraj osorno. Bolgarski generali so kralja Ferdinanda svarili, a Danev je podpihoval kralja Ker se mu ni posrečilo dobiti Carigrada, je hotel zagotoviti Bolgariji vsaj vso Makedonijo prav do albanske meje s Solunom vred. Domišljal si je, da izlahka premaga Srbe in Grke. Kralj je pozval generala Savova k sebi in mu ukazal takoj napasti. Savov pa je ukaz odklonil. A naslednjega dne je kralj svoj ukaz ponovil in zagrozil, da ga sicer postavi pred vojno sodišče. Savov je nato osebno zahteval, naj mu kralj pismeno ukaže takoj napasti. Kralj je sedel za mizo in na kos papirja zapisal besede: »TJkažite armadi, naj napade na vsej fronti!« šele nato je Savov ubogal. Tako se je zgodila nezaslišana sramota, da je bolgarska armada ponoči nenadoma in presenetljivo naskočila Srbe in Grke — brez vojne napovedi in celo brez pretrganja diplomatskih zvez. S porazom Srbov in Grkov je hotel Danev postati gospod tudi nad Ru-munijo. A udarec se je izjalovil. Na Bregalnici, na Zlatovski in Strumi so bili Bolgari odbiti. Ko je Danev videl, da se mu je načrt ponesrečil, je poslal drugi dan boja par-lamentarja k Srbom s prošnjo, naj se boji prenehajo, ker so se začeli »samo pomotoma«. Toda Srbi in Grki so dovedli vojno do konca in tudi Rumunija je s svojo vojsko vdrla v Bolgarijo. Danev je padel, a tudi kralju Ferdinandu se je zmajal prestol.« Bolgari pa so po krivdi Daneva in Ferdinanda izgubili skoraj vse uspehe in so se skušali zato med svetovno vojno maščevati nad Srbi. Svetovna vojna Septembra 1915 je sklenila Bolgarija zvezo z Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Kralj Ferdinand je upal, da bo vojna trajala le še štiri mesece in zastopniki nemških dveh velesil so to resno obljubili. Obenem sta dovolili Bolgariji 200 milijonov frankov »predujma« na gotovo zmago nad kraljem Petrom in prestolonaslednikom Aleksandrom. »Predujem« sta izplačali in obljubili nov predujem ako bi se vojna kar se jima je zdelo neverjetno, še za nekaj mesecev zavlekla. Bolgari so naskočili Srbijo in 1. 1916. še Rumunijo, potem pa je bilo njene moči konec. Kajti vojna je trajala vedno huje še nadalje. Ko so se v Solunu Izkrcale angleške in francoske čete ter ju-goslovenska armada pod vodstvom Aleksandra, se Nemci in Bolgari vrhovnemu poveljniku, francoskemu generalu Sarrai-lu, niso mogli ustavljati več. Bolgari so bežali, Radoslavov je padel, kralj Ferdinand pa je izgubil prestoL Prvi kralj ujedinjene Jugoslavije Tudi kralj Peter je iz begunstva dospel v Solun in sodeloval pri pripravah za ofenzivo Velike antante. Prelom solunske fronte dne 2. septembra 1918 — pred 13 leti! — je dočakal kralj Peter v Kaštelu pri Atenah. Nato se je vrnil v Beograd in je živel na Topčiderskem brdu v vili svojega sina. Tu je ostal do sveje smrti 16. avgusta 1921. Mirno in srečen je umrl kralj Peter I. Osvoboditelj, mučenik, oče Jugoslavije, prvi kralj nedinjene Jugoslavije! V strelskem jarku bi na begu Čeprav je bilo celo po najvestnejših avstrijskih uradih brez dvoma dokazano, da ni imela srbska vlada niti srbska vojska nikake krivde zaradi atentata v Sarajevu, je vendar Avstro-Ogrska zahtevala od Srbije za sarajevski umor take pogoje zadoščenja, da je bil ves svet prepričan, da jih Srbija ne sprejme. Toda miroljubnost kralja Petra je šla tako daleč, da so bili skoraj vsi pogoji po vladi Nikole PaŠica sprejeti. Sam Viljem IL je izjavil nato: »Vojne torej ne bo!« Ali Avstro-Ogrska jo je vendarle napovedala ker je pač mislila, da se je Srbija v pravkar minulih dveh vojnah proti Turčiji m Bolgariji tako izčrpala, da bo premagati Srbijo, jo razkosati in odstaviti dinastijo Karagjorgjevičev prava igrača. Dne 1. junija 1914 je kralj Peter izročil regentstvo sinu Aleksandru, a 15. julija 1914 je mogočna Avstro-Ogrska napovedala mali, zaničevani Srbiji vojno. Težko je bilo Srbiji, izmučeni, izkrvavlje-ni; ali Srbi so dokazali, da so še potomci kralja Lazarja in da še ni izumrla hrabrost Karagjorgja Vse v Srbiji je šlo pod prapore, kar je le moglo nositi puško. Vrhovni komandant je bi) zopet Aleksander, kralj Peter pa je ostal, bolan, v Topoli. Začele so se strašne borbe, Avstrijci in Madžari so dobivali poraz za porazom. General Potiorek je poražen izginil z bojišča in za njim drugi, že zavzeti Beograd je bil zopet srbski in srbska vojska je že prodirala v Srem. Priti so morali še Nemci na pomoč, da se je srbska vojska začela umikati pred združeno premočjo Nemcev, Avstrijcev in Madžarov. Kralja Petra v Topoli je ta umik silno zabolel. Ni mogel razumeti, .da bi Srbi sploh mogli bežati. Iz Vrnjačke banje, kamor se je bil šel zdravit, je 17. novembra 1914 nenadoma prišel sam na fronto. In stoječ nad strelskim jarkom je govoril tako-le: »Otroci moji, v teku poslednjih dveh let ste premagali neizmerne težave in se junaško borili s Turki, Bolgari in Albanci. Junaki, zdaj pa ste utrujeni, ko prenašate nadčloveške napore v tej borbi; zato si želite vrniti domov, da vidite svoje žene in deco. Jaz pa, vaš stari kralj skupaj s svojima sinovoma ostajam tu, da umrem na tem mestu, ker sovražnik bo mogel zavzeti Srbijo samo preko trupel vašega kralja in njegovih sinov!« In zgrabil je puško in začel streljati na sovražnikove rove — starec 70 let: Pa še boleh en! Bil je prizoi, kakršnih ne pozna mnogo zgodovina. Uspeh pa je bil, da je Beograd zopet upadel« — Srbom v naročje, in v Beograd se je vrnil tudi neustrašeni kralj ... šele, ko je tudi Bolgarija zavratno naskočila, se je morala srbska vojska umikati in umakniti preko strašnih albanskih gora prav do morja. Trpljenje srbske vojske in srbskega naroda na tem begu v grozni zimi, po ledu, snegu, preko rovov in prepadov je bilo nepopisno. In izgube strahovite. Na tisoče in tisoče vojakov, žen, otrok in mož je zmrznilo ali pomrlo od lakote in izčrpanosti. A kralj Peter je prenašal enake muke s svojo vojsko in svojim narodom, Z njim vred je preživljal tragedijo, ki je edinstvena v zgodovini srbske države, prepolni grozot in trpljenja. Končno je starec kralj omagal na svojem begu z debelo gorjačo v pesti. Tedaj so ustavili voz, v katerem so bili vpreže-ni voli, in položili nanj kralja. In kmetje so vpraševali kralja, ali mu je težko. On pa je odgovarjal: >Kako težko? Dobro mi je!« — Obenem je drhtel od strašnega mraza in se boril, da ni padel z voza, po-skakujočega preko skal in jarkov! — Slučaj je hotel, da so kralja na volovskem vozu skrivaj fotografirali. Avstrijski, nemški in bolgarski listi so prinesli tisto fotografijo s satanskim posmehom in peklenskim zadovoljstvom. Danes visi ta slika v vsaki srbski hiši kot največji ponos: kralj-junak na volovskem vozu sredi srbske vojske, ki je končno triumfirala nad vsemi slovanskimi sovražniki! Tako je kralj Peter dospel do Drača, nato se je odpeljal s parnikom v Valono, pa v Solun, nato na otok Evbejo v Grčiji, da se pozdravi in odpočije. Končno je dospel zopet v Solun, pa v Kastel pri Atenah, odkoder se je vrnil kot zmagovalec v svoj Beograd ... »Historijska kola i Četiri vola« so Nemci razširili s plakati in razglednicami po vsem svetu — kot »pogrebni izprevod Srbije«. Toda pogrebni izprevod se je izpremenll čudovito v kraljevino Jugoslavijo. Izginil je avstro-ogrski cesar-kralj, nemški cesar in bolgarski kralj Ferdinand. Zmagoslaven pa je ostal Peter Skala in tudi Slovencem prinesel svobodo, po kateri so hrepeneli stoletja brezupno ... Temu Petru Skali Osvoboditelju so postavili Slovenci v Ljubljani krasen spomenik: iz skale je, kakor je bil po svoji modrosti, hrabrosti in vztrajnosti ON, ki ga jutri proslavimo. II. Žigosanje železniških legitimacij v 6vrho potrjevanja udeležbe pri od/kritju, se bo vršilo na sledečih krajih: Glavni kolo* dvor (v stanovanjskem uradu veJefoejnia) od sobote od 14. dalje vse dni do 10. t. m. Velesejem: od 6. do 9. t. m. ves dan. K on* grešni trg št. 1 (Zve/da), 6amo v nedeljo od 8. do '20. III. Dohod občinstva s kolodvorov: V olajšanje splošnega cestnega prometa in v svrho čimprejšnjega dohoda na odrejena zbirališča, pozivamo vse udeležence, ki dospejo v nedeljo zjutraj v Ljubljano, naj uporabijo z glavnega kolodvora za dostop na Vodnikov trg in sosednje ulice le Res-ijevo cesto. Udeleženci pa, ki prispejo z Dolenjske, naj brez izjeme izstopijo na Dolenjskem kolodvoru in naj se po Do* lenjski cesti, čez Karlovški most .n Za gradom podajo na odrejena mesta. Ustavitev tramvajskega prometa Zaradi velikoga navala mnoižc k odkritju spomenika kralju Petru in zaradi prireditev na prostem bo treba tramvajski promet na nekaterih progah za nekaj časa ustaviti. Jutri bo od 8. do 13. počival tramvajski promet na progi Ambrožev rrg-magistrat. Sv. Jakoba trg in na progi ma-gistrat-pošta, od UJO do 13. pa od pošte do Evrope. To je potrebno kot rečeno zaradi odkritja spomenika in pa sprevoda. Zvečer od 19. do 22. ne bo vozil tramvaj od poste do dramskega gledališča zaradi monstre-koncerta »Sloge« in »Drave« na Kongresnem trgu. V ponedeljek 7. t. m. bo ustavljen tramvajski promet od 18. do 21 od pošte do dramskega gledališča zaradi predstave Slehernika« na Kongresnem trgu, na praznik 8. t m. pa od 13. do 17 od pošte do dramskega gledališča zaradi koncerta Pevske zveze pred nunsko cerkvijo. Odbor za postavitev spomenika Odbor za postavitev spomenika kralju Petru, ki je srečno dovršil svoje veliko delo, je sestavljen takole: Predsednik ing. Ladislav Beve, I. podpredsednik dr. Janko Žirovnik, II. podpredsednik Milan Sterlekar, eeljski podpredsednik dr. Leopold Virar', tajnik Mihael Majcen, blagajnik Aleksander Kuharic, zapisnikar Etbin Bežek. Člani: France Ahfin, Vladimir Jamisič, dr. Zeljko Jeglič, Vekoslav Mlekuž, ing. Ciril Pire, Rudolf Pleskovič, Jernej Vengust in Josip Zupan Bi. Namestniki: dr. Jurij Fellacher, Matko Janezi?, ing. Ciril Juran, dr. Ivan Pintar in Adolf Sadar. Nadzorni odbor: predsednik Riko Jug, podpredsednik Matko Brneič, člani Makso Deticek, ing. Leo Mencinger in Avgust Per-tot in dr. Rudolf Sajovie, namestnika pa dr. Rudolf Kropivnik in Veljko Oražem. V odboru je bil rudi pokojni dr. Stanko Novak, ki se je z veliko vnemo udeleževal njegovega dela, a usoda ni hotela, da bi dočakal odkritje spomenika. Ker so zahtevale priprave za odkritje mnogo dela, je bil v odbor kooptiran se> ravnatelj g. Danilo Saplja. Zadnja seja pred o>v ^KV/-* Odbor za postavitev spomenika je inie»l snoči zadnjo sejo pred odkritjem, na kateri je zaključil priprave za jutrišnjo svečanost. Po seji se je predsednik v toplih besedah zahvalil članom odbora, da so 8 toliko vnemo in zanimanjem sodelovali pri akciji za postavitev spomenika in pripomogli, da je bilo veliko delo srečno dovršeno. Prvi podpredsednik dr. J. Žirovnik se je pa v imenu odbora iskreno zahvalili neumornemu in do skrajnosti požrtvovalnemu predsedniku, ki je žrtvoval ves svoj prosti čas, da je z železno doslednostjo vzorno vodil akcijo za postavitev spomenika in jo privedel preko vseh težav, ovir in neprijetnosti do uspešnega zaključka. Kdor ni poučen, bi mislil, da je igrača postaviti spomenik. Toda odbor je moral premagati nešteto ovir in izvršiti naravnost ogromno delo, predno je zbral zotrebna denarna sredstva. Po arhivu odbora sodeč bi se moral izražati efekt nabiralne akcije v milijonskem znesku, toda v resnici je bil mnogo manjši, kajti pomisliti moramo, da so prispevali za spomenik po pretežni večini naši mali ljudje. Odbor je vodil svojo akcijo 5 let in v tem Času je imel okrou 60 plenarnih sej. Novosti za damske vlasce pravkar došle! A. & E. Skabernž Ljubljana SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU! K jutrišnji svečanosti Na slavnostnem prostora Prostor okrog spomenika in pred magistratom sploh bo jutri med svečanim odkritjem spomenika zaprt. Dostop na slavnostni prostor bodo imeli samo udeleženci s posebnimi izkaznicami odbora za postavitev spomenika. Odbor je izdal v ta namen štiri vrste izkaznic in sicer modre, zelene, rumene in oranžne barve. Izkaznice modre barve, ki jih je izda! odbor okrog 430, so dobili oficijelni zastopniki naše javnosti in predstavniki naših najvažnejših ustanov. Zelene legitimacije so ido-bili oni, ki so prispevali za spomenik kralju Petru. Ta gesta odbora ie napravila na vse darovalce najboljši vtis. Zelenih izkaznic je bilo Izdanih 950 in večina darovalcev je odboru sporočila, da se odkritja spomenika udeleži. Rumene izkaznice so dobil* zastopniki občin. Teh izkaznic ie bilo izdanih 500. Delegati društev, ki se jih je priglasilo 568, so dobili oranžne izkaznice. Poleg tega pride na slavnostni prostor 462 pevcev, ki bodo pri odkritju spomenika peli, m pa okrog 70 narodnih noš^ ki bodo tvorile pri Robbinem vodnjaku pester šopek. Na slavnostnem prostoru bo torej zbrana jutri po svojih zastopnikih vsa Slovenija od Ljubljane in drugih mest do zadnje gorske vasi. Svečano odkritje spomenika Najsvecanejši trenutek bo jutri ob odkritju spomenika kralju Petru. Ob 10. se za-pro vsi dohodi na slavnostni prostor, kamor ne bo nihče pripuščen. Odkritje spomenika bo ob 10.30. Najprej zapojo združeni pevski zbori ob spremljevanju >Sloge< >Mohtev«. Sledil bo slavnostni govor predsednika odbora za postavitev spomenika ing. Ladislava Bevca, ki odkrije spomenik in ga izroči v varstvo mestni občini. Potem zapojo ob spremljevanju godbe in občinstva državno himno, z Gradu pa zadoni 10 salv po 4 strele. Takoj po streljanju zapojo vsi zvonovi ljubljanskih cerkva. Sledilo bo polaganje vencev po zastopnikih občan in društev. Vencev bo položenih 40, med njimi krasna srebrna palmova veja. ki jo položi JU U sekcija za dravsko banovino, in pa zlat lavorov venec, ki ga položi Kolo jugoslovenskih sester Trbovlje. Ko bo spomenik obložen z venci, ga sprejme v varstvo v imenu občine župan in mestni načelnik g. dr. Dinko Pu« s primernim nagovorom. S tem bo svečani akt odkritja spomenika končan in začne se mimohod, ki ga otvori vojaštvo. Javnost opozarjamo, da se bo vršilo ihI-kritja spomenika in ves spored ob vlakom vremena. Vojaška parada Ljubljanska garnizija bo na najsvecanejši način proslavila rojstni dan prestolonaslednika Petra, obletnico izročitve in posvetitve jugoslovanskih polkovnih zastav m pa dan odkritja spomenika kralju Petru. Služba božja bo jutri ob 8. v stolnici, ki se je udeleži polovica častnikov in vojaških uradnikov, druga polovica se pa udeleži službe božje v pravoslavni kapeli. Častniki intendantskega skladišča se ude-že službe božje v evangeljski cerkvi. Po službi bo£ji se bo vršila po me^4" vojaška parada pod vodstvom brigadne-generala g. Gjorgje Popovića. Parade se udeleže vse čete ljubljanske garnizije. Vršila se bo takoj po odkritju spomenika Ni VeL kjaliu Petru. Vojaštvo bo stalo odkritja spomenika pred odkritjem na Poljanski cesti od finančne direkcije in krene takoj po odkritju spomenika mimo njega, kjer bo defiliralo, in dalje po Starem trgu čez Šentjakobski most na Rimsko cesto, od koder se vrne v vojašnice. Odkritju spomenika bo prisostvovala častna četa 40. pešpolka z zastavo in godbo. Vojaška godba bo sodelovala tudi drevi pri bakljadi po mestu. 14 godb Da bo svečanost odkritja spomenika kralju Petru tem mogočnejša in da pride impozantna povorka po mestu do popolne veljave, se je obrnil odbor s posebno prošnoo na godbe, naj bi se udeležile po možnosti že bakljade drevi, posebno pa jutri povorke. In odziv je bil nepričakovano velik. Doslej se je prijavilo že 14 godb, ni pa izključeno, da se jih v zadnjem hipu prijavi še nekaj. Prijavile so se godbe »Sloga«, »Zarja«, Sokol I, godba »Viča, godba »Drava«, godba požarne brambe Ribno-Bled, godba Krekovega prosvetnega društva Jesenice, godba kmetske nadaljevalne šole Črešnovci, godba Rudniške delavske šole, Kranjska delavska godba. Rudarska godba »Zagorje«, Rudarska godba Trbovlje, godba Kmetske nadaljevalne šole Gornja Lendava in sodelovala bo končno tudi godba 40. pešpolka Triglavskega. Godbe, ki pridejo jutri k odkritju spomenika kralju Petru in ki še niso dobile razporeda, opozarjamo, da se zbirajo med 9. in 10. uro na dvorišču in pred Mahrovo hišo. Prometne in varnostne odredbe Uprava policije v Ljubljani opozarja na naslednje,- Ker se vršijo dne 6. septembra ob priliki odkritja spomenika blagopokojnemu kralju Petru I. na Mestnem trgu velike slovesnosti, bo ves Mestni trg od ulice Pred škofijo do Ključavničarske in od Stritarjeve in Lingarjeve ulice potom raznih organizacij in policijskih organov popolnoma zapri za vsak promet od 9. ura do konca oficijclnega dela. Da se ne bodo motile slovesnosti in da se prepreči vsak dohod neupravičenim in morda nevarnim osebam v hiše, ki obko-ljujejo ta prostor, morajo skrbeti vsi hišni upravitelji, da bodo veže omenjenih his od 9. do približno 12. ure brezpogojno zaklenjene in se ne smejo odpirati pod nobenim pogojem. Zaradi tega se opozarjaijo stanovalci omenjenih hiš na to policijsko odredbo, ker imajo varnostni organi strog nalog, da nobene osebe, niti če bo trdila da stanuje v omenjenih hišah, na pustijo skozi kordone. Osebam, ki bi iz izrednih in morda službenih ozirov morale vstopiti v omenjene hiše v času od 9. do 12. ure izda uprava policije — prijavni urad — dne 5. t. m. posebne legitimacije. Istodobno se opozarjajo upravitelji omenjenih .hiš in družinski glavarji, naj dobro pazijo, koga pustijo za ta čas v hišo ali v Svoja stanovanja, ker bi morali odgovarjati osebno za eventueina njih kažnjiva deianja. Splošna navodila: Zdravniška služba: Za slučaj zdravniške potrebe bodo na razpolago sanitetne ambulante na sledečih mestih: Mestni dom, magistrat z rešilnim vozom v Lincarjevi ulici, lekarna Bakarčič na Sv. Jakoba trgu z rešilnim vozom na Sv. Jakoba nabrežju, le* karna Sušnik na Marijinem trgu in univerza na Kongresnem trgu. Zadnji dve zdrav« niški postaji bosta za ca*»a povorke poslovali pred kavarno Evropo. NAJSLAVNEJŠI KOMIK POZOR! V nekaj dneh pride ▼ Ljubljano znameniti, slavni In svetovnoznanl GROCK G ROČK klovn in umetnik v eni osebi. Gostoval bo s svojim ansamblom v Elitnem kinn Matici Senzacija prvega reda! Dnevne vesti — Iz Zbornic« TOI v Ljubljani. Dne 4. t. m. je zboroval pod predsedstvom svojega načelnika g. Dragotina Hribarja zbornični industrijski odsek. Na seji je podal zbornični generalni tajnik g. Ivan Mohorič poročilo o zborničnem delovanju o trgovinski pogodbi z Avstrijo in pripravah za pogajanja z Nemčijo in Italijo ter o predlogih industrije za izvozniški kongres. Nadalje je poročal zbornični konzulent g. Fran Žagar o položaju mlinske industrije z ozirom na novi žitni režam in o aktualnih davčnih vprašanjih, posebno o skupnem davku. Poročila je vzel odsek po debatah, katere so se udeleževali vsi člani odseka, na znanje in odobril stavljene predloge. Končno se je odsek obširno bavil s težkočami v kreditnih vprašanjih za našo industrijo s posebnim ozirom na kredite Narodne banke. Po izčrpni debati, v kateri so govorili gg. Avsenek, Florjančič, Krejči, ing. Remec, je odsek sprejel predlog načelnika g. D. Hribarja ,da se izvede še pismena anketa in nabrani materijal porabi za spomenico, katero naj se o tem vprašanju čim-preje predloži na merodajna mesta. — Nora telefonska zveza. Italijanska telefonska agencija poroča, da je od 1. septembra otvorjen telefonski promet med Postojno in Beogradom vLa Trst—Ljubljana. Taksa za govorilno edinico znaša 3.50 zL fr. — Iz »Službenega lista«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 52 z dne 4. t. m. objavlja zakon o izkoriščanju vodnih sil in razglas o pobiranju občinskih davščin in pristojbin v celjski občini. — Vladimir Marek, bivša naš operni režiser, je prevzel v Pragi - Nuslich ravnateljstvo lepega in velikega Tylovega gledališča. V ravnateljstvu sta še K. Faltvs in K. Srni d. To gledališče gro ji operete, opremne igre s petjem, burke in mladinske igre ter ima predstave vsak torek in četrtek. — Vodnik po Ljubljani. Te dni je izšla lična tujsko-prometno-propagandna brošura >Vodnik po Ljubljani«. Knjižica prinaša prav zanimivo vsebino: zgodovino Ljubljane, arhitektonske zanimivosti od starih do najnovejših stavb, pregledne člančiče naše likovne, leposlovne umetnosti, razvoj našega gledališča in glasbe. Ves ta kulturni del knjige je opremljen s številnimi posrečenimi slikami, ki izpopolnujejo tekst zgodovinskega in arhitektonskega dela knjige. Drugi del knjige prinaša praktične, za vsakdanjo u j >o rabo potrebne podatke o mestu. Tretji del vsebuje kratek gospodarski vodič z okusno nanizanimi oglasi s slikami izložb pro-minentnejših tvrdk ter končno mali register tvrdk, ki služijo posetniku Ljubljane kot dobavni viri za vse obstoječe stroke trgovine in obrti. Ovitek sam je opremljen s fantastično sliko nebotičnika Pokojninskega zavoda. Nebotičnik prikazuje simbolično arhitektonski razvoj Ljubljane v povojnem času. Brošura, katere važnejši članki in napisi pod slikami imajo tudi nemški tekat, je svojevrstna, kakršno je Ljubljana v sedanjem razmahu in vedno večjem dotoku tujcev težko pogrešala. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah. Cena Din 20.—. — Vreme. Viemenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno, v dravski banovini proti večeru in čez noč deževno. Najvišja temepratura je znašala v Beogradu 32.6, v Sarajevu 30.4, v Skop-lju 30, v Zagrebu 29.6, v Splitu 26.3, v Ljubljani 25.6, v Mariboru 21.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 752.6 rana, temperatura je znašala 14.6. — Vlak povozil kravo. Pri Čakovcu je povozil v četrtek vlak kravo in vso raz-mesaril. železniške oblasti so dotičnega kmeta ovadile in se bo moral zagovarjati zaradi neprevidnosti. — Strašna snirt pod vlakom. Pri I^e-keniku je povozil v sredo brzovlak nekega železničarja, ki je spremljal tovorni vlak. Ker je moral tovorni vlak čakati, da ga prehiti brzi, je železničar sedel na tračnice in zadremal. Pridrvel je brzovlak ter mu odrezal glavo in noge. — 95.460 zajcev postrelili. Zveza lovskih društev v Vojvodini objavlja zamrndve podatke, iz katerih je razvidno, da so lovci. postrelili lani okrog 170.000 komadov koristne divjačine, od tega 95.460 zajcev. Vran so pobili 83.500, vse škodljive divjačine pa 116.000. — Jezik mu je prerezal. V neki gostilni v Makarski sta se sprla mornarja Ante Gu-lin in Tomo Vuletič. Gulin je razžalil Vule-tiča in slednji je pograbil nož ter zamahnil z njim po Guliču. Prerezal mu je jezik, tako da Gulin najbrž ne bo mogel več govoriti, vsaj gladko ne. — Commerce zopet prodaja. Glej današnji oglas. 447-n ♦ Obleke In klobuke kemično čisti, barva, ollsira In lika tovarna los Relch. Pri zastajajoči telesni potrebi, napetem trebuhu, odvečni želodčni kislini, glavobolu, razdražljivosti, tesnobnem počutku, splošni slabosti, utrujenosti odvaja zelo milo naravna »Franz Josefo-va« grenčica, v želodcu in črevesju nabrane zaostanke prebave in prepreči v mnogih slučajih, da se ne pojavi vnetje slepiča. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so se posluževali »Franz Jose-•fove« vode pri možeh, ženah in otrocih z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —ij Ljubljanski Sokol ©oživa svoje članstvo, da se udeleži oolnoštevilno v svečanem kroju slovesnosti odkritja spomenika kralja Petra v nedeljo 6. t m., na predvečer na baki j ade. Zbirališče članstva v nedeljo ob 8. na društvenem letnem telovadi-šču v Tivoliju, zbirališče članstva za bak-liado na danes točno ob doI 8. zvečer na Taboru. Vsakdo, ki ima kroj. naj smatra udeležbo za svojo dolžnost. Bakljada iti odkritje spomenika se vršita ob vsakem vremenu. —H Narodna strokovna zveza ponovno opozarja vse svoje člane, ki se udeleže nedeljskega sprevoda, da je zbirališče ob 9. pred Delavsko zbornico. Zunanji člani naj se po prihodu vlaka zglasijo v tajništvu. NSZ je prepričana, da bodo vsi člani storili svojo dolžnost isn se v velikem številu udeležili narodne manifestacije. — Odbor. —Ij Zveza društev privatnih nameščencev poživlja člane Ljubljanskih društev, da se polnoštevilno udeleže nedeljskega sprevoda. Zbirališče ob 9. pred Delavsko zbornico. —lj Sinoćnja vaja ljubljanskih zborov Hubadove župe JPS za današnjo podoknico in jutrajdni nastop ob odkritju spomenika kralju Petru je bila rekordno obiskana. Polnoštevilno so bili zastopani včlanjeni zbori, priSli so pa tudi drugi pevci, tako, da bodo nastopi masnega zbora gotovo veličastni. Pri podoknici pred g. banom poje v Vilharjevi »Naša zvezda« tenorski soli operni pevec g. Sve-tozar Banovec, pred magistratom v N. Ipavčevi »Domovini« tenorski solo g. Ladko P e 1 a n, baritonski g. Janez Z a-vršan. Pri odkritju pojo vsi zbori a spremljevanjem godbe »Sloge« Adamičev mogočen koral »Ti ki al ustvaril« in drž. himno, ki naj jo poje tudi občinstvo enoglasno. Na obeh nastopih vodi ogromni zbor pevovodja Hubadove župe JPS g. Zorko Prelovec. —lj Pevci se zbirajo a podoknico drevi točno ob % na 20. pri Napoleonovem spomeniku! Ne zamudite! Uprava Hubadove župe JPS. —lj Dela za mo«t Čez Ljubljanico med prisilno delavnico In bolnišnico so se pričela s kopanjem sveta za betonski temeljni zid, na katerega se postavi železni most z Jurčičevega trga. Od sentpeter-skega mostu navzgor je na obrežju mehak Ilovnat svet, ki se da kopati z lopatami. Od stare cukrarne navzdol je pa svet tako trd, da se niti s krampom ne doseže zaželjenega uspeha. Zato je moral stopiti v akcijo kompresor, ki je kos svojemu delu tudi v najtrših tleh. Lahora ali spri mek (konglomerat) je trd kakor Siva skala, pa gre vendar kopanje urno izpod rok. Ob koncu bolnišnice pa že leže deli razdrtega čevljarskega mostu. Dva delavca sta zaposlena s snaženjem vijakov. Most bo na zunaj prepleskan, da bo kakor nov. —lj Prireditve >KraJjavega tedna« ob slabem vremena. Zunanje goste in ljubljansko občinstvo opozarjamo, da se bodo prireditve »kraljevega tedna« vršile tudi ob slabem vremenu; ▼ tem primeru pa seveda ne na prostem, temveč v zaprtih prostorih. Dramska predstava »Slehernik« in obe operni prireditvi se bosta vršiti ob istem času kot je napovedano v dramskem gledališču. »Monstre-koncert« Sloge in Drave bo v Sokolski dvorani na Taboru. Koncert >Pevske zveze« se bo pa vršil na več mestih, ki jih bomo objavili t Ustih v ponedeljek. Vse to pa velja le sa primer »krajno slabega vremena. —lj Kanalizacijska dela. v delu je kanaliziranje Ceste U v Rožni dolini in v Levčevi ulici. Te dni so napravili predor pod Železnico ter tako zvezali kanal v Glinški ulici s kanalom v Levčevi ulici. Obenem s predorom so delali kabelsko napeljavo pod železniškimi tirnicami. —lj Obnova bis. V zadnjem času je dobila lepo zunanje lice enonadstropna hiša (štev. 13) v Jenkovi ulici. Hiša je last ge. Marije Pečar. Na Stranski poti pa popravlja svojo hišo (štev. 11) mizarski pomočnik Karel Buh. Tako se naše mesto lepša na prometnih cestah kakor tudi v tihih ulicah, kar je vsekako razveseljiv pojav. Dentist - tehnik Milan Virant je otvoril v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 7/L zobni atelje ter sprejema od 9.—L in od 3.—7. ure —4j Kinematografski pregled. V Elitnem kinu Matici predvajajo danes m jutri Robert Stolzovo opereto »Vesela dunajska dekleta«, film poln znanega dunajskega humorja, očarljivih popevk in sladke muzike. Vsebina filma je izredno zabavna. V glavni vlogi igra in poje Willy Forst, umetnik, ki si je osvojil srca filmske publike y svojih prejšnjih filmih »Ovoje src v ■* taktu, »Tango ljubezni«, »Pesmi je konec« itd. Predstave v Matici se vrše danes ob 4., pol 8. in Wk zvečer. Jutri, v nedeljo, pa ob 3., 5., 7. in 9. zvečer. V slučaju potrebe in zadostne udeležbe bodo za izven-tjubljanske udeležence jutrišnjih svečanosti vršile posebne predstave od U. ure zvečer naprei. — Zvočni kino Ideal ima na sporedu premiero najnovejšega zvočnega filma obeh kraljev smeha Pat m Pa-tachon kot čarostrelca. Kdor se hoče imenitno zabavati in od srca nasmejati, naj si ogleda ta film. Predstave se vrše danes ob 4., pol 6.. pol 8. in 9. zvečer, jutri, v nedeljo, pa ob 3., pol 5. 6., pol 8. in 9. zvečer. V slučaju zadostne udeležbe se bodo za izvenllublianske udeležence jutrišnjih svečanosti vršile posebne predstave od 11. ure zvečer naprei. — Kino Ljubilanski Dvor igra oba dni premiero nemega filma »Gospodar divjega Zapada«, film velikih senzacij in pustolovščin. Vstopnina pri vseh predstavah globoko znižana na 4 In 6 Din za osebo. Predstave se vrše danes ob 4., pol 8. in 9. zvečer, jutri, v nedeljo, pa ob 3., pol 5. 6., pol 8. in 9. zvečer. Tudi v tem kinu se bodo vršile v slučaju zadostne udeležbe posebne predstave za iz-venloubljanske goste od 11. zvečer dalje. —lj Udruženje jugoslovanskih nacionalnih železničarjev In brodar jev obvešča s vole članstvo, da ie zbirališče železničarjev, ki se udeleže mimohoda ob oriliki odkritja spomenika kralju Petru jutri od tri četrt na 9. do 9. ure ob železniškem vrtu nasproti glavneea kolodvora v Ljubljani pri naši društveni zastavi (vogal Kolodvorske ul.) od koder odkorakamo skupno točno ob 9. na določeni prostor. Tovariši točno in v čim večjem številu! —lj Sokol L, LJublJana-Tabor poziva svoje članstvo, da se do možnosti DokioŠtevil-no udeležd manifestačne bakljade danes in svečaneea odlkritja spomenika kralju Petru jutri. Bratje, ki imate kroj. pridite v kroju, ostali v civilu z znakom. Zbirališče ie danes za oboje in naraščaj ob ool 19. na Taboru, lutri 6. t m. pa za one v kroju ob 8.15 na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola. Ostali hi naraščai se zbirajo jutri 6. t m. na Vodnikovem torzu in korakajo takoj za akademiki. Bratje, vsi na krov! —Ij Članstvo udruženja vojnih invalidov se udeleži korporativno ood vodstvom Oblastnega odbora v Ljubljani odkritia spomenika kralju Petru in sprevoda. Zbirališče za vse invalide, vdove in sirote ob 9. pred Šentpetersko vojašnico. Zbero naj se udeleženci iz LjubUane in vseh drugih kra-iev m vsak naj bo točen. —lj čevljarskega mostu ni več, včeraj so ga razdrli, ostalo je samo pomožno leseno ogrodje, ki je bilo potrebno pri sestavljanju mostu. Čevljarski most so baje postavili pred 61. leti. leta 1870. Most je še popolnoma ohranjen, le ograja je tu in tam nekoliko zarjavela. Posamezne mostne dele so dvigali z žerjavom na breg m na vozove ter jih sproti odvažali. Delo je šlo boflj gladko od rok kot se je pričakovalo. —lj Važna navodila Desetnikom gledaliških predstav na prostem. Opera »Gorenjski slavček« se vprizori v nedeljo 6. in v torek 8. t m. točno ob pol 5. popoldne na terasi botete Tivoli. Poslovala bo ena blagajna za prodajo vstopnic in sicer pod glavnim stopniščem za gradom Tivoil. Blagajna se odpre točno ob 3. popoldne. Vstop na teraso pa bo odprt ob 4. Drama vprizori misterij »Slehernika« v ponedeljek 7. t. m. ob 7. zvečer pred nunsko cerkvijo. Blagajna za prodajo vstopnic' bo pred univerzo in začne poslovati ob pol 6. Vstop na prostor za poslušalstvo pa bo odprt ob pol 7. Začetek misterrla točno ob 7. zvečer. Opozarjamo, da se tako operno kakor tudi »Slehenrikovo« dejanje vrši brez vsake pavze. Prosimo p. n. občinstvo, da pride zgodaj na prostor za poslušalce in pred napovedano uro začetka zasede svoja mesta. . TtfGkir Mi. Detektiv. Zavod Rimska c. 9 —lj Vhod v Narodni muze) bo zaradi predelav v avli odslej naprej tudi v nedeljah izključno le z Bleiweisove ceste. —lj Fjhn »V kraljestvu Zlatoroga« se bo oredvaial za šolsko mladino z dežele in za podeželsko mibliko v izredni predstavi v ponedeljek 7. t m. v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani ob 15. S tem bo omogočeno zunanjim oosetnikom pravočasno doseči večerne vlake. Za šolsko mladino v naorei prijavljenih skupinah ie določena izjemno znižana vstopnina 4 Din. Prijave se pošiljajo klubovemu tajniku e. Milanu Khamu, Ljubljana. Miklošičeva cesta S. Zunanje oosetnike opozarjamo, da si pravočasno reserviraio vstopnice. —lj Poročil se je v četrtek 3. t m. v Ljubljani dipl. inž. g. Stanko Levičnik, obratni asistent pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah z gdčno. Ino Sessa, hčerko ravnatelja »Prve dalm. trg. družbe« v Dubrovniku. —lj Predprodaja gledaliških vstopnic za jutrišnjo predstavo »Gorenjskega slav-čka« bo od 3. dalje pod stopnicami za gradom Tivoli. Za »Slehernika« se bo prodajalo v drami v ponedeljek od 10. do pol 1. in od 3. do 5., nato od pol 6. dalje pa pred univerzo. Za torkovega »Gorenjskega slavčka« v ponedeljek v drami, ravnotako v torek od 10. do 12. v drami in od 3. dalje za tivolskih gradom. —lj Gojenci šole Glasbene Matice se opozarjajo, da pridejo danes v soboto v pevsko dvorano k določitvi urnika. V pevski dvorani naj se zbero vsi na novo vpisani gojenci in oni, ki so želeli kako spremembo, stan gojenci pa naj gredo direktno v sobe svojih lanskih učiteljev. Gojenci klavirja naj pridejo točno ob 15. uri, gojenci violine ob 16. uri in ostali gojenci ob pol 17. uri. Redni pouk začne Matica v sredo 9. t. m. —lj Ravnateljstvo drž. konservatorija v Ljubljani obvešča gojence zavoda, da začm* v sredo 9. t. m. redni pouk v vseh oddelkih in razredih. Dodelitev k p. n. učiteljem zvedo v konservatorijski pisarni. Zvočni kino Ideal Premiera najnovejšega in najsijaj-nejšega zvočnega filma dveh kraljev smeha kol tarostrelta V novem stanovanju. — Kot Viljem Teli. — Umirajoči labod. — V boju s silnim atletom. — Ljubezen in zmaga. Smeh! Krohot! Zabava! Predstave danes ob 4., % 6., % 8. in 9. zvečer. — Jutri (v nedeljo) ob S., % 5., 6., % 8. in 9. uri zvečer. Za izvenljubljanske goste v slučaju potrebe posebne p red s ta ve od 11. ure ponoči dalje. —lj Ljubljanski Sokol naznanja Članstvu, da prične z redno telovadbo v telovadnici, dne 14. septembra t L po sledečem urniku: Starejši člani v sredah in sobotah od 18.30 do 19.30. Člani v ponedeljkih, sredah in petkih od 20.15 do 21.30. Članice v torkih in četrtkih od 19.30 do 20.30. Moški naraščaj v ponedeljkih in petkih od 18.30 do 19.45. Ženski naraščaj v torkih in Četrtkih od 18. do 19. Moška deca v ponedeljikh in petkih od 17. do 18. Ženska deca v torkih in četrtkih od 16.30 do 17.30. Vaditeljska ura v sobotah od 20.30 do 21.30. Zdravo! —lj Razglednice spomenika kralja Petra I. 9o na razpolago cenj. trgovcem in trafikantom od 7. t m. dalje v trgovini M. Ti-čar, šelenburgova ulica in Sv. Petra cesta. —lj V gostilni »pri Tieku na gričku« v Streliški uhci, bo ob priliki slavnostnih dni na razpolago: kosilo, večerja in v zgodnjih jutranjih urah zajtrk. —lj Prvovrstni štajerski rizling z vinskega vrha Jeruzalem po 16 Din, cviček z Gadove peči po 14 Din — toči gostilna V. JELOČNIK, Rožna dolina. 65L —lj Chrlstofov učni zavod, Ljubljana, najstarejša, najbolje obiskovana privatna šola, vpisuje Še zadnji mesec september dnevno na Domobranski cesti 7. — Vsakoletne javne stenografske in strojepisne tekme. Prilika za prinčenje nemškega Jezika In nemške stenograHle. — Vpisnina 20 Din. Šolnina nizka, revni gojenci popust — Šolsko leto prične 1. oktobra. 433n —lj Krvavo uš zatiramo najbolj zanesljivo s ARBORINOM. Zahtevajte natančna navodila pri tvrdki >CHEMOTECHNAc, Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču). —lj Društvo >Soea< opozarja vnovič vse svoje člane, da se zbiramo k bakljadi danes 5. sept. ob pol 8. uri in jutri v nedeljo, dne 6. t m. ob pol 9. uri k proslavi. Obakrat v restavraciji pri Levu. To velja tudi za podružnice. —lj Kolesarske dirke >Save< na praznik dne 8. t m. ob 15. ari na SK >Hiriji<. —lj Obitelj Žemljic-Volčič iz Ljubljane sta darovali Ciril - Metodovi družbi 100 dinarjev v spomin na pok. g. Antona Pu-stoslemška. Hvala! 450n —lj Odbor »Kluba jugoslovenskih primorskih akademikov< poziva vse Člane, da se polnoštevilno udeleže proslave odkritja spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju, ki se vrši jutri ob 10.30 v Ljubljani Zbirališče ob 9. na univerzi. KOLINI K A TVORNICA CIKORIJI LJUBLJANA. *tt s d** o ta tfCctinsfca Cara / —lj Evangeljska cerkvena občina. Z ozirom na jutrišnje velike svečanosti se vrši služba božja v evangeljski cerkvi že ob 8. uri zjutraj. —lj Mesnice in mesarske stojnice bodo po odredbi mestnega tržnega nadzorstva v nedeljo ob tričetrt na 9. zaprte. 0 tem se obvešča cenj. občinstvo v svrho pravočasno nabave mesa. —lj Zagonetna smrt mlade zene. Davi okrog 6. zjutraj je prišel na policijsko stražnico v Zgornji Šiški posestnik in mizarski pomočnik šetina iz Kamne gorice 14 Ln prijavil, da je nažel zjutraj, ko je prišel domov, ženo mrtvo v postelji. Dejal je, da je bila že teden dni bolna, kaj je bil pa vzrok njene smrti, ne ve in zato je zahteval polici)-sko komisijo. V Kamno gorico se je zjutraj odpeljala policijska komisija, obstojna iz zdravnika dr. Avramoviča in dežurnega uradnika g. Ifauptmana. Komisija se še ni vrnila. Setmova žena je bila stara okrog 35 let —lj Zobni atelje V. Krisch, Rožna dolina, do preklica ne sprejema. 439n Oblečemo Vas elegantno od nog do glave za tnal denar zelo ugodno. — Tudi na obroke 1 A.PRESKER Ljubljana, Sv. Petra c 14 GRAMOFONSKE PLOŠČE po Din 3.— izposojuje >ŠLAGER€, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov. LJUBLJANA, Vegova ulica štev. 2 Zobni atelje Franjo Radovan nasproti velesejma zopet redno ordinira, — Sprejema od '/29.—J^Ufc. In od 2.—5. ure. Telefon 21-12 Iz Celja —c Posebni vlak za celrske udeležence slavnostnega odkritja spomenika kralju Petru I. v Ljubljani bo vozil iz Celja jutri 6. t m. zjutraj ob 4.15. Vsi celjski udeleženci naj si četrtinske vozovnice nabavijo po možnosti že v predprodaji, da ne bo navala pri jutranji potniški blagajni. —c Rezervni oficirji v Celju se pozivajo, da se polnoštevilno udeleže jutri zjutraj ob 8. slavnostne službe božje v župni cerkvi povodom rojstnega dne prestolonaslednika Petra. Uniforma ali civilna obleka. —c Brezplačna oskrba otrok. Celjsko mestno načelstvo razglaša: Kr. banska uprava dravske banovine oskrbuje n vzgaja \eiiA0 število otro* ki so deloma osiroteli, deloma pa se svojci ne brigajo zanje. Na bansko upravo prihajajo tudi vedno nove prošnje za sprejem takih otrok, vendar pa se tem prošnjam iz proračunskih razlogov ne more ugoditi. Nasprotno pa se dogaja, da želijo zakonci, ki sami nimajo otrok, in taki, ki so jim otroci že dorasli, ali pa starejše samostojne osebe, sprejeti kakega malčka v svojo brezplačno oskrbo. Po naročilu kr. bans' Sloge« iz Zvezde; 12: čas, dnevne vesti; 14.30: Prenos velikega koncerta združenih pevsirih zborov »Pevske zveze« s Kongresnega ti ga (2500 pevcev); 15.30: Magistrov šramel kvartet izpod Šmarne gore; 16.30: Salonski kvintet; 20: Poročilo o šahovskem turnirja na Bledu, poroča dr. Milan Vidmar; 20.y>; Prenos iz Zagreba; 22.30: čas, dnevne vesti, napoved programa za našle on ji dan. Sreda, 9. septembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; IS3 Čas, plošče, borza; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Literarna ura: Ob 100letnici Levstikovega rojstva: Levstikova mladost in pesmi 1. 1854. (prof. Fr. Koblar); 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča dr. Mil**" Vidmar; 20.15: Vijolinski koncert ge. Fanike Bran dl ove; 21: Salonski kvintet; 22: Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. OTROŠKE MOCAVKE *ilGOM Ljudožrci na kolonijalni razstavi H kolibi ljudožrcev na kolonijalni razstavi pride Francoz in vpraša po* glavarja plemena: — Cujte, dragi prijaterj, vi in vaše pleme ste ljudožrai, kaj ne? — Ne, ne, gospod, mi ne jemo več rjudi, ker smo izobraženi kanibali. — Ali se ne da govoriti o izjema?, j — Nikakor ne, gospod. — Škoda, jaz sem pa pripeljal s se-« boj svojo taščo. Tedaj odvede poglavar ljudožrskega plemena Francoza za kolibo in mu pravi: A — Gospod, za tako slab dovtip ba rni človeka v Afriki požrli. Pri brivcu. Gost: Pazite malo bolj, kaj ne vidite, da ste me u rezali. Pornočnik: To ni nič hudega, takoj vam ustavimo kri. Miško — pokliče vajenca — prinesi galun. — Vajenec: Saj ga ni več. — Kako da ne! Sad ga je bilo Še zjutraj velik kos. Po potovanju. — V Italiji si bil? Kako so ti bile všeč Benetke? — Lepo mesto, toda prišli smo rja v slabem vremenu. Po vseh ulicah 32 stala voda, tako da smo se morali voziti s čolni. Pred sodiščem. — Za moža vašega poklica ste izredno inteligenten, priča. — Če bi ne bfl pod prisego, bi vam fatq>ok>oaoožteoo plačal, gospod sodnik. Stev 201 >S L O V E N S K I NAROD«, dne 5. septembra 1931. 9tro 7 Emile Gaboriau; 26 velemesta Roman — Že vem! — je vzkliknil naenkrat, kot da se mu je slučajno posvetila v glavi. — Počakajta, — je nadaljeval z navdušenjem velikih izumiteljev. In začel je opisovati najverjetnejšo toaleto. Lahko bi bil pa govoril še tako dolgo. Zora ga ni poslušala. Opazila je bila Paula in čeprav je bila pogumna, se ga je tako ustrašila, da ji je postajalo slabo. Kaj nastane iz tega nepričakovanega srečanja? Le kako je mogel Paul ostati tako miren in premagovati se, ko je vendar čitala v njegovih očeh strasno grožnjo? Bila je tako prestrašena, da je slednjič opazil njene zmedene poglede tudi mladi Gandelu. Ker pa ni poznal Paula, ki ga je bil komaj opazil, ko je vstopil v krojačevo delavnico, in ker tudi sicer ni bil posebno bistroumen, ni slutil, kje tiči pravi vzrok Zorine zmede. — Nehajte! Nehajte! — je zaiklical Van Klopenu. — Kaj ne vidite posledic radosti? Jaz dobro poznam to. Malo je manjkalo, da ni dobila živčnega napada. Mascarot pa ves čas nd odvrnil pogleda od svojega varovanca. Spoznal je, da bi ne bilo pametno ostati v tej družbi, in zato je dejal krojaču: — Odhajam, ne pozabite na najino pogodbo. Poklonil se je Gamdehi in Rozi, prijel Paula za roko in ga odvedel. Bil je pa tudi že skrajni čas. — Vražja strela! — je pomislil vrli ravnatelj posredovalnice v rue Montor-gueil, — to ga je pa pošteno prijelo. Toda držal se je dobro in zunad na zraku mu kmalu odleže. Železo je treba kovati, dokler je vroče. Zavila sta v bližnjo restavracijo, kjer sta sedela sama, in čez deset minut, ko je bil popil dva čašici ruma, si je Paul opomogel. Ko sta odhajala iz restavracije, mu je dejal Mascarot. — Jutri vas predstavi dr. Hortebize gospodu Martin-Rigalu, očetu gospodične Flavije, jaz vam pa preskrbim v enem tednu po poroki vojvodsko krono. XII. Ko se je Sabina po poseru pri Andreu vrnila, so bili sedli v palači Mussridano-vih baš k večerji. Večerja je bila žalostna. Sabino je mučila strašna misel, da se bližajo odločilni trenutki, grof in grofica sta pa molčala, misleč na grožnje dr. Hortebi-za in Mascarota. Sabina se je umaknila v svojo spalnico že ob devetih, toda zaspati vso noč ni mogla. Zjutraj je bila trudna in zaspana. Opoldne je pridrdrala na dvorišče palače kočija. Sabina je hitro stopila k oknu, pogledala na dvorišče in radostno vzkliknila. Baron de Breufh-Faverlav je bil baš izstopil iz kočije; pripeljal se je bU sam, Čeprav je pritiskal strupen mraz. — Hvala bogu! — je dejala tiho. — Najmuonejši del moje naloge mi je prihranjen! — Kaj gospodična? — se je začudila zvesta Modesta. — Tu hočete govoriti z gospodom de Breulh? — Da. Mati ni oblečena, očeta si pa ne upa brez posebnega povelja mhče motiti v knjižnici. Ce ustavim de Breui-ha tu in ga od v edem v salon, pridobim pol ure. To mi pa zadostuje. Vpregla je ves svoj pogum, premagala zadnje oklevanje in odšla iz spalnice. Andre je bil lahko po pravici ponosen, da je dala Sabina njemu, siromašnemu slikarju in najdencu prednost pred možem, ki ji ga je bil izbral oče. Baron de Breulh-Faveriav je bil mož štiridesetih let, visoke postave, zelo inteligenten in duhovit tako, da so se ga ljudje kar bala; poleg tega je pa spadal med najbogatejše francoske plemiče. Tak je bil mož, ki je knei v rokah usodo mladega slikarja in Sabine de Mussidan. Baš je bfl stopi v režo hi že je hotel nekaj vprašati sluge, kri so bili ob njegovem prihodu spoštljivo vstali, ko je zagledafl na stopnišču Sabino in jo prijazno pozdravil. Dekle mu je stopilo naproti. — Gospod, — je dejala tako razburjeno, da je bil njen glas skoraj nem/.-umljrv, — dovolite mi, prosim, izprego-vorrti z vami nekaj besed. Govoriti moram z vami, samo z vami... takoj. Baron de BTeulh se je spoštljivo priklonil, ne da bi pokazal svoje začudenje. Sluga je odprl vrata v salon. Sabna je vstopila prva, za njo pa de Brcniti, ki mu pa ni ponudila naslanjača. Stoječ pri peči se je naslanjala na njo, kakor bi jo zapuščale sile. — Moje vedenje se vam /.di najbrž zelo čudno, — je dejala, — toda dokaže vam bolje od dolgoveznih fraz moje iskreno spoštovanje in popolno zaupanje. Baron de Breulh je molčal. Kam neki meri Sabina? Po glavi so mu rojile čudne misli. Poceni in vendar najboljša «e SEVERJEVA OTOMANA z 32 peresi v sedežu ta 4 v zglavju; velikost 185 X 78 Cena Din 550.— do 850.—» po izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! Najboljši materijal! RUDOLF SEVER. LJUBLJANA. Marijin trjr št. 2. Repič Fran sodarsko podjetje LJUBLJANA, KOLIZEJSKA 18. se priporoča obiskovalcem velesejma za ogled razstavljenih del v paviljonu E, zunanje lope. Detajlna prodaja. CENJENIM OBISKOVALCEM VELESEJMA SE VLJUDNO PRIPOROČA restavracija „POD SKAL C O" LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 11 kjer boste postrežem s prvovrstno pijačo, kakor tudi z domačo, srbsko in dunajsko kuhinjo. Vsak čas se dobe čevabčiči, ražniči in druge srbske specialitete. — Vsak dan KONCERT. — Abonenti se sprejemajo. — Za obilen obisk se priporoča JAKOB BRIŠKI, restavrater JUG0SP0RT r. z. z o. z. v Ljubljani ima IZPOSOJEVALNICO GRAMOFONSKIH PLOŠČ na Borštnikovem trgu 3, L nadstr. Velika zaloga najrazličnejših gramofonskih plošč, ki se stalno izpopolnjujejo z novitetami. — Izposojevalnica posluje vsak dan od % 14. do % 16. in od 18. do Y2 20. Na razpolago so seznami plošč. bms/ei hlapovi Zajamčeao čisto volnene moške in damske blagove / a d n j i b novosti ib jesensko in zimsko sezifo razpošilja staro renomirana zaloga tvornice sukna mE<»KL - IMHOF, BRNO P»la*-keho t*. 1*. ĆeikonloTaika. Največja izbira. — Najnižje tvomiSke ccm. — Na jao Lidnejsa izvršitev vseh naročil. — Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto. NA DBOBM#! JNA. l>J£JBUJLO Vrvarske lastne izdelke m BOtvM nndi po mižanib cenab Prva kranjska vrvarna in trgovina s konopnino IVAN N. ADAMIČ e. it. 3* Telefon «441 Telefon S454 POSETNIKOM VELESEJMA! —-"Z&n*^*** Cek. rac«" 1*** Teletoo St. 2»3. lil veVeseima pavujon Vsaka beseda SO par. Plača oo lahko tudi * znamkah, ta odgovor znamko J —■ Na vprašanja brat znamk* n* i —i odfrrtfrrriamo, — Hajmanjii oQlam Din 5"—*- onm 500 DINARJEV TEDENSKO plačamo zgovornim osebam s številnimi poznanstvi! Perssons, Ljubljana, Poštni predal 307. — Znamko za odgovor! 86/L URE POPRAVLJA renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55/1, vhod Vidovdanska cesta št. 1. POZOR! POZOR! Prima prašički na ražnju pečeni kakor tudi najboljša vina se dobi le na'velesejmu (vese-lični prostor). Gostilna Prepeluh ^BCiOraraGIIIIGlGT Klavirji! Pianini! Svetovnih znamk kupite po globoko znižanih cenah pri MUSICA, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. — Najceneje izposojuje, popravlja in uglašuje! TRGOVINA špecerije in delikates s trafiko, v centru Zagreba, dobro uvedena, naprodaj. Potrebno 50.000 dinarjev. Ponudbe na Interre-klam d. d., Zagreb, Masarvkova 28 pod broj P-2298. 2505 HIŠO z velikim vrtom, v lepem kraju pri glavni cesti, prodam. Pojasnila daje Lipovnik, Limbuš pri Mariboru. 2504 Mlad, konkurence zmožen in podjeten mojster ALBERT ĆEKNE V ZGORNJI SISKI je pri novi remizi odprl delavnico za mizarstvo vseh strok, opremljeno z najmodernejšimi stroji. Vsa naročila od najmanjših do največjih izvršuje v najkrajšem času po reklamnih cenah in dostavlja blago na dom, zlasti pa razume zelje in zahteve nevest in ženinov. Znižane cene premog — drva prepričajte se PEČENKO, Ljubljana, Celovška cesta št* 37 (blizu velesejma) Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, Holzi, Sttngi original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno le sodni Izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) Najcenejša posojevakuoa, PEKARNO brez konkurence, tik farne cerkve in šole — oddam v najem proti odkupu peči in inventarja. Franc Zadravec, Sv. Bolfenk pri Središču. 2503 HALO! HALO! V Zgornjem Kašlju »Pri Gradu« 6 in 7 pečene klobase in vsakovrstna druga jedila, običaj zajec in zabava. Vsake pol ure auto-promet na razpolago. Vabi Grad. 2500 MAGISTER RECEPTARITJS z daljšo prakso, vešč slovenskega in nemškega jezika, se išče za mestno lekarno na Štajerskem. Nastop 1. oktobra, eventualno pozneje. Obširne ponudbe pod šifro: >Magister 2495« na upravo Slovenskega Naroda« v Ljubljani. GRAMOFONSKE PLOŠČE (nove tovarniške) >Columbia«, »Homocord« Din 20.—. — Zelo velika izbira. — Ljubljana, Dunajska cesta 36. 2493 Malinovec pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOL1, LJUBLJANA, Dunajska c. 6. Modrece peresnice, zimnice, otomane, divane ter vsa tapetniška dela izvršuje po najnižjih cenah F. Sajovic, LJUBLJANA, Stari trg št. 6 Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno In po mkurenčnlh cenah pod garancijo J. HLEBS družba z o. z. pleskarstvo in sobosHkarstvc Ljubljana, Sv. Petra c 33. VINSKI MOST PORTUGALKO toči gostilna Tomšič, LJubljana, &t. Jakobski trg. — Starim vinom znižana cena. 2494 Modroce predeluje In očisti tirno prahu aa specijalnem stroju samo Rudolf Sever, r^UBLJANA, Marijin trg 2 KLAVIR dobro ohranjen — prodam za Din 6000.—. Poizve se: Marijin trg 2/n, od 8. do 12. ure dopoldne. Prva paro-brzolikalnica JOSIP BOC, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica štev. 6 (vis-a-vis hotela Štrukelj) Edina v Ljubljani, ki Vam po par minutnem čakanju v posebnem prostoru nudi specielno zlikano obleko« Ob priliki velesejma in kraljevega tedna odprto tudi ob nedeljah dopoldne« Stavbni les (trami in deske) globoko pod lastno ceno — dobavlja FRAN ŠUŠTAR, Ljubljana. Telefon *424 Gostilna Hiuhlfamsiei &vor LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 28 nasproti palače drž. železnic Na novo preurejeni lepi lokali in vrt. — Toči najfinejša dalmatinska vina, specielno opolo viško. Izborna domača in primorska kuhinja. — Dnevna izbira svežih morskih rib — Cene nizke. Se priporoča posetnikom velesejma Matej Cepič 1000 Din plačam ako Vam »Radio Balzam« ne odstrani v treh dneh kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. — Na velesejmu paviljon H 260/2 (znotraj) bo nad 100 zahvalnih pisem vsakomur na ogled. — Po pošti pošiljam: 1 lonček za Din 10,-(predplačilo) na povzetje Din 18.—; dva Din 28.—> trije Din 38.—. — V inozemstvo več poštnina, R. COTIC, LJUBLJANA VII, Kamniška 10 a (Janševa) Operna klet Gledališka ulica št. z (nasproti opere) Se priporoča posetnikom kraljevega tedna, kjer bodo postreženi z izborno domačo in primorsko kuhinjo. — Cene zelo nizke! Sezija finih morskih rib dnevne pošiljke (brancini, dentali, barboni, kalamari itd.). — Vina najfinejša. Cene samo od Din 10.— do Din 12.— M. Lozić I1IU Slili porot VIDEMSEK GOSTILNIČARKA „GRAJSKA KLET" Mestni trg Št. 13 (nasproti čevljarskega mostu) se priporoča cenj. obiskovalcem velesejma in udeležencem odkritja spomenika »Kralja Petrac v Ljubljani, dne 6. t. m. za obilen obisk. Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Točim pristna dolenjska in štajerska vina, posebno se priporoča cviček s Trske gore. 11390 Cene solidne! Postrežba točna! COMMERCE otvarja jesensko PRODAJO Naie cene pričajo: i m m t komad po Din > > > > > > > 80.— > 165.— > 55 — > 10.— » 4.50 > 6.— > 10.— > 48.— > 28.— jasno divane koton odeje, ročno delo ,.„... Šivane saten odeje, fina vata...... ;>..... > Fino češko sukno za ženske plašče, 140 cm......, . B . m Fina umetna svila.............m J ugoalo venski cefir za srajce . . ,........• , « m Sifon, 80 cm...........•...... .m Najfinejši sifon brez apreture, 80 cm............ m Moderno sukno za ženske obleke, 130 cm m Gladko volneno blago, 110 cm..............m Angleško sukno za moške obleke.........mod 150.— do Din 250.— Češki štofi za moške obleke...........m od 60.— do Din 120.— Pralna bombažna tourist flanela.............m > Din 6.80 Velour pralni barbend r .?«,....,. m > > 9.— NOVOSTI: Moderni trpežni čevlji, kolosalno nizke cene. — Zadovoljni ste bili pri pomladni prodaji, še bolj boste sedaj. 11364 „COMMERCE", delniška družba, LJUBLJANA TAVCA&JEVA (Sodna) ulica 2, prvo nadstropje. Hi sag m, m »H? w ... H** Lovske puške floberre, bromiing pištole, pištole za strašen je psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISEB ouSkar. Ljubljana. Kongresni tn* Stev. 9 Snecijelni entel oblek in volan francosli sistem pri Matek & Mikeš, Ljubljana Namodernejše (poleg hotela Štrukelj) OBREDA« žepni robci .je Din 2.—. — vezenje zaves, pregrinjal in perila. Cenjeno občinstvo se opozarja na mojo prvo sprejemnico za barvanje in kemično snaženje pri krojaču A. PKEZEU, VoSnjakova ulica 4 (preje Cesta na gorenjski kolodvor). — V krojačnici se popravljajo vsake vrste snažena in barvana oblačila. Postrežba točna! Cene solidne! A. PREŽELI, krojač. A. WAGXEE, barvar. Oglejte si najmodernejšo razstavo na velesejmu paviljon 99EU Do Lancoš, Ljubljana, Wolfova ulica štev« 12, dvorišče Izdelujejo se najnovejši modeli o-troakih vozičkov, razna najnovejša ivokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene, Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4. BEOGRAD SARAJEVSKA 84 DOBIVA 5 L V VS EH LEKARNAH POCENI DI*. 73 OSVALD DOBEIC Ljubljana PRED ŠKOFIJO STEV. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega in modnega blaga po najnižjih cenah. Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. in C. AL S. predmetov. NA DEBELO! NA DROBNO! ilni Jiii W Sv. Petra nasip SE JE POCENILO črno opolo Belo namizno Rizling Cviček Silvanec liter Din 10.— liter Din 10.— liter Din 14.— liter Din 14.— liter Din 18.— hi' Pozor! V. ABERSEK Ljubljana, Krakovski nasip štev. 26 Pozor! Prvi jugo slovenski zavod za pochromanje, poni klanje, bakren je, meden je, oksidiranje in brušenje kovin in jekla Najmodernejši obrat v vsej Jugoslaviji. Zdravniški aparatL avtomobimi in kolesni deB, namizno orodje itd. Cene najnižje! Strokovnjaško in garantirano delo! Cene najnižje! ■Hi 11 TVRDKA LJUBLJANA, Stritarjeva * PRIPOROČA ZA JESEN SVOJO BOGATO ZALOGO MANU-FAKTURNEGA BLAGA PO NAJNIŽJI CENI SAMOPROD A J A ČEVLJEV PRIZNANE ZNAMKE F. L. POPPER, CHRUDIN, KAKOR TUDI ČEVLJE ZNAMKE »VIKTORIJA« Kateri so znatno ceneji in izdelani v isti tovarni Dospel je ni in najboljši HIROMANT in GRAFOLOG ki točno prečita vsakemu izi dlani preteklost sedanjost in prihodnjost Sprejema vsaki dan od 9* do 12. in od 2. do 7. v hiši Mestni trg št« &, II. nadstr. V Ljubljani ostane samo malo časa. Odrasli in otroci opravljajo z velikim uspehom zdravilni način za Čiščenje in osvežitev krvi s FU GOLOM. FIGOL se dobiva po vseh lekarnah po pošti pa razpošilja izdelovalec: Apoteka Dr. Semelič, Dubrovnik 2160. — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din. OTOMANE Din 520 do 820 po izberi blaga stalno v zalogi SITAR KARL, LJUBLJANA, Wottova ulica štev. 12. (Dvorišče) Modreci afrik Din 220.—, tridelni 300.— Turisti, lovci, smučarji vedno bolj zahtevajo samo kvalitetne čevlje. Na višku so danes v kvaliteti in izdelavi „Karo" gojzer ji Zahtevajte cenik od Karo-industrije Maribor, Koroška cesta štev. 19. Za vse večje kraje oddamo komisijsko ali samoprodajo« Veliko izbiro vsakovrstnega pohištva lastnega izdelka, nudi po znatno znižanih cenah tvrdka I. REPŠE, tvornica in zaloga pohištva, Telefon 3228 LJUBLJANA, Dvorni trg št. L Telefon 3228 žrebanje drž. razr. loterije Pri žrebanju dne 4. septembra so bili izžrebani naslednji večji dobitki: premija 250.500 Din srečka štev. 27*335 80.000 Din srečka štev: 86.261, > > > > 29.022, > > 75.676, > > 83.371, > > 86.368, srečki > 95.794, 97.635, srečke > 6.291, 8.712, 32.139, > > 833, 3.263, 61.154, 66.705, 96.755, > > 4.691, 4.835, 5.566, 8.576, 18.114, 18.517, 20.943, 41.017, 41.334, 45.685, 47.637, 48.595, 49.017, 49.368, 49.627, 52.288, 53.741, 61.326, 65.191, 71.651, 75.742, 76.403, 78.059, 80.597, 83.947, 86.881, 92.407, 94.401, 94.768, 96.897, 99.857. Zaradi telefonskega sprejemanja ne moremo jamčiti za točnost številk. Manjše izžrebane dobitke bomo objavili naknadno. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 60.000 40.000 30.000 24.000 15.000 > 8.000 > 6.000 > 1.000 > 25.126, 30.863, 50.666, 51.527, reditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. £5O (v lastnem poslopja) Obrestovanle vloc na kop tn prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz hi vahit borzna naročila, prodnimi In krediti vsake vrste, eskompt lo Inkaso menic tor nakazila v tn- In Inozemstvo safe - deposlta Itd. Itd. Hd. Brzojavke: Kredit, LJobHana. — Telefon št 2040. 2457. 2548. Tnterurban 2706, 2806. DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE ..UNION". LJUBLJANA Pivovarna in sladarna. Tovarna za Špirit in kvas v Ljubljani In poštni predal št. 45* Podružna pivovarna v Priporoča svoje izborne izdelke in sicer: Telefo Ljubljana 2310 in 2311 Maribor 2023 Brzojavi: Pivovarna Union ( *^Mj«a» l Maribor svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah pekovski kvas — čisto rafiniran in gorilen špirit tiflkftrno< Jffcaa Jezectek. «- 2* dej. Mata; Oton CtaJHafc — 3H m TA^ijp^ 93