Posamezna številka 0 vinarjev.------
Stev. 123.	V	Ljubljani,	v	ponedeljek	dne	30.	oktobra	1911.	Leto	L
farja Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina » dostavljanjem na dom ali po pošti K 1'50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9-—, četrtletna K 4*50. — Za ino-temstvo K 30-—. — Nasrlov: Upravništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6. II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In od 6.-7. zvečer.__________________________________«
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: Enostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslovi Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, H., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od >/26.—‘/27. zv. — Reklamacije poštnine proste
Socialno zavarovanje.
Predlogo o socialnem zavarovanju je vlada predložila dne 5. oktobra poslanski zbornici. Nova predloga obsega 862 paragrafov, torej 87 paragrafov več kakor zakonski načrt, ki ga je vlada predložila dne 3. novembra 1908. Predlogi je vlada dodala prejšnji načrt, predelan tekst socialno zavarovalnega odseka in pod-odsekove sklepe. Predlogi se jasno pozna, katere moči so sodelovale pri njej; le neznatne go razlike od prejšnje; toda na slehernem zboljšanju vidimo delo socialnodemokratskih poslancev. Ni pa se ozirala predloga skoro na nobaa nasvet glede na nujno preosnovo nezgodnega zavarovanja; tu vidimo mogočen vpliv podjetniških zvez. V delavstvu sovražnih predlogah določati zaradi organizacije ‘delavskega zavarovanja pa čutimo prste krščanskih socialcev, za katere je preosnova in ureditev socialnega zavarovanja izključno strankarsko politično vprašanje.
T vprašanju organizacije, ki je za delav-stv« izredne važuosti in za bodočnost social-*ega zavarovanja je naravnost odločilnega pomena, da se vladno stališče ni spremenilo dcmalega nič. Obdrže se okrajni uradi za sociala« zavarovanje, v katerih vidijo vsi pozna-vatelji zavarovalne stroke in socialni demokrati napravo, ki bo zelo podražila upravne stroške socialnfga zavarovanja in ki bo ovirala nagel razvoj zavarovalnih poslov. V predlogi skaša vlada razpršiti razne važne pomisleke, ki »• se Čuli ob posvetovanju prejšnje predlog« in pravi, da se precenjujejo upravni Straški zaradi okrajnih uradov. Z ozirom na sestav« načelstva okrajnih uradov vztraja predloga pri svojem prejšnem načelu nasproti od-eek*vim sklepom. Načelsvo okrajnega urada za seaialno zavarovanje naj obstoji po vladnem načrtu iz najmaoj 15 članov in sicer iz ene tretjine zastopnikov delodajalcev, iz ene tretjine zastopnikov nesamostojnih zavarovancev in iz en« tretjine oseb, ki jih pokliče v načelstvo politična deželna oblast. Tudi predsednika urada imenuje šef deželne oblasti. Te umetne določb« nimajo nikake logike. V uradu bodo fonaelno imeli zastopniki samostojnih članov enak« veljavo kakor delavci, v resnici pa bodo imeli mnogo več moči pri odločevanju o vprašanjih bolniškega zavarovauja in zavarovanja proti nezgodam, o vprašanju onemoglostnega jn starostnega zavarovanja, medtem ko so sami zavarovani le za starost in plačajo mnogo mani prispevkov kakor delavci. Samoupravo delavstva, ki je v 23 letih, odkar obstoja bol-ni#k* zavarovanje, toliko storilo, hoče načrt skoro popolnoma odpraviti. Tudi skupnost ri-zika samostojnih in nesamostojnih zavarovancev, ki se bore proti nji delavci in podjetniki, je obdržala predloga skoro n»*izpremenjeno.
af AKSlM G0BK1J •
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
Mrk glas je počasi pripomnil:
— Listke . . . kakor za cirkus !
Vsi ljudje so bili nekam čndno razdraženi, prevzeti od nejasne trme; bolj trdo so se držali, ropotali in se prerekali s služabniki.
XXV.
Sizov je sedel na klop in zagodrnjal:
— Kaj ti je ? — je vprašala mati.
— Eh, ljudstvo je bedasto . . . Prav nič ne sna ... V temi životari. ..
Oglasil se je zvonec. Nekdo je ravnodušno dejal:
— Sodišče prihaja . ..
Zopet so vsi ^ ostali in zopet so v istem redn vstopili sodniki in posedli. Nato so pri* peljali obtožence
__ Poslušaj I — je zašepetal Sizov. — Driavni pravdnik bo govovoril
Mati je iztegnila vrat, sklonila se z vsem telesom naprej in okamenela v strašnem pričakovanju.
Z bokom in z glavo obrnjen k sodnikom nasloujen s komolci na mizo, je državni pravdnik zasopel, zamahnil z desnico po zraku in aačel obtožni govor. Prvih besed mati ni razumela. Olas državnega pravdnika je bil tekoč, gost, in je polzel neenakomerno, zdaj počasneje,
Na zdravnike se predloga precej ozira. Zavarovalna dolžnost gre do plače 2400 kron; proste zavarovalne dolžnosti so le tiste osebe z dohodkom nad 2400 kron, ki v slučaju bolezni še šest mesecev dobivajo svojo plačo. Kdor pa ima mesečno 800 kron dohodkov ali letno 3600 kron, je od zavarovanja brezpogojno izključen.
Državni prispevek, ki je znašal po prejšnji predlogi za vsako rento 90 kron, se je deloma zmanjšal. Vsako izostalo vplačilo, ki zmanjša povprečni prispevek za starostno in onemoglostno zavarovanje pod 6 kron, zmanjša tudi dižavni prispevek.
S predlogo se bomo ob priliki še podrobneje pečali.
Tripolitanska vojna.
Gore mrličev.
S tripolitanskega bojišča prihajajo resna poročila Operetne vojne, vojne brez sovražnika je konec, in začeli so se krvavi boji, boji, ki pobirajo na obeh straneh cele hekatombe žrtev. Vesti o navdušenem sprejemu italijanskih vojakov, ki jih je domače prebivalstvo komaj čakalo kot odrešenike, so popolnoma utihnile, in kakor je razvidno celo iz zlaganih poročil italijanske brzojavne agenture, je odpor Turkov in Arabcev nad vse pričakovanje trd in žilav.
Doslej so Italijani le gospodarji primorskih mest; Tripolisa, Homša, Bengazija. Derne in Tobruka, ki jih obvladujejo z morja. Prvi korak italijanskih čet v notranjost dežele, da zasedejo pokrajine, ki jih ne dosegajo topovi italijanskega brodovja, se je v četrtek 26. t. m popolnoma izjalovil: italijanske čete so se morale umakniti v svoje stare pozicije na obrežju.
Oflcielna poročila sicer trde, da so se italijanske čete umaknile iz zdravstvenih ozirov: v boju 26. t. m. tako govori italijansko poroj čilo je padlo 2000 Turkov fn Arabcev. Pod milim nebom trohne cele gore mrličev; smrad, ki ga razširjajo gnijoča trupla, in pa nevarnost okuženja sta prisilila italijanske čete, da se po izvojevani zmagi umaknejo nazaj. Na bojišču so pustili Italijani — tako razglaša italijanski uradni brzojav — okolo 100 mrtvih.
Zaupati temu poročilu ni: zakaj če so italijanske čete v resnici pognale Turke in Arabce v beg, je nerazumljivo, zakaj niso sovražnika zasledovale, zakaj niso prekoračile 8 človeškimi trupli posejanega bojišča. Labko bi bili mrliče pokopali v skupne grobove, ranjence odpeljali in preprečili nevarnost okuženja.
Vzrok italijanske retirarde je pač poiskati drugje: mogoče je zmaga italijan- r skih čet le fantazija uradnega brzojava, | da nasiti po zmagah koprneče patriotične duše. doma, iu so bili Italijani v resnici bolj ali manj razločno tepeni, ali pa so bile italijanske čete vsled dolgega boja, ki je trajal od ranega jutra do solnčnega zatona, tako izmučene in utrujene, da niso mogle izkoristiti trdo izvojevane zmage. V obeh slučajih je končal boj 26. t. m. z italijanskim neuspehom, pa naj ga italijanska uradna poročila olepšavajo kolikor ga hočejo. Da je italijanska retirarda posledica očitnega neuspeha, se kaže tudi iz nadaljnih poročil, ki pravijo, da so Turki in Arabci ponovili v soboto zjutraj svoj napad. Oe bi od 10.000 mož broječe turške čete v resnici obležalo 2.000 mrtvih in 4000 ranjencev na bojišču, bi take * ogromne izgube ne ostale brez globokega učinka, in brez krepkih ojačeuj bi dva dni po grdem porazu Turki gotovo ne podvzeli novega napada.
Da so številke o turških mrličih pretirane, o italijanskih zmanjšane, je precej gotovo; resnična pa bo beseda o gorah mrličev, |ki trohne v neposredni bližini Tripolisa. In gotovo je, da bode število žrtev naraščalo, čim bolj se razgore in čim bolj pobesne verske in plemenske strasti. Odgovorna za to nezaslišano prelivanje krvi, ki žali moralni čut modernega človeštva, je italijanska vlada, ki je zagrešila to hudodelstvo, soodgovorna pa je tudi evropska diplomacija, ki ni s složnim nastopom takoj v začetku preprečila italijanskega hajduštva.
Posledice prvega italijanskega po raza v Tripolitaniji se že kažejo doma. Patrijotična pijanost se je že polegla, vojna navdušenost se ohlaja. Zlasti je vznemirjeno ital. prebivalstvo, ker ni natančnih poročil o izgubah. 11. berzaljerskega polka, in na tisoče rodbin, ki imajo svoje sinove na afričanskem bojišču, strahoma pričakuje Jobovega poročila iz Tripolisa. Posledica poraza bo, da bo vlada ojačila z novimi ekspedicijami tripolitanske čete, da se bo afričanska pustolovščina znatno podražila. To pa bo napravilo patriotičnemu navdušenju nagel konec, zakaj rožljanje sabelj, pokanje pušk in vsa vojna muzika je patrioti-čnim ušesom le toliko časa prijetna, dokler je ni treba plačati z zvenečim denarjem. Mirno vest v tem splošnem mačku, ki se že pojavlja, ima le italijanska socialna demokracija, ki je v prvem začetku soglasno in odločno obsodila tripolitansko tolovajstvo in odklonila vsako odgovornost za blazno početje italijanske vlade.
V	naslednjem podajamo poročila z bojišča.
Italijanski berzaljerl na okopih. Boj pred Tripolisom.
V	četrtek ob solnčnem vzhodu so Turki, ojačeni z močnimi arabskimi kontingenti, napadli italijanske čete v velikem kolobarju. Moč turških in arabskih čet je ceniti na 10 do 12 tisoč mož. Napad je otvorila močna turška konjenica, in sicer naenkrat na vso italijansko fronto, ki je bila dolga 30 kilometrov in se je vlekla od Gargareša preko Bumeliane, Sidi Mesri proti Heni in Sarašjatu.
Takoj, ko se je pojavila turška konjenica, so zagnale italijanske prednje straže alarm; začele so pokati puške in konjenica je bila potisnjena z izgubami nazaj. Kmalu se je vrnila z mnogoštevilnimi oddelki regularne in iregularne pehote in je navalila na levo krilo.
Ko se je zdanilo, so se vzdignili italijanski zrakoplove), da rekognoscirajo turške pozicije ; uspeh je bil ta, da so italijanski to
.....................................e
povi na desnem krilu stopili v akcijio, ki s
zdaj hitreje. Besede so se enakolično vrstile druga za drugo, kako? vbodljaji v šivi, vzletavale urno, krožile, kakor roj črnih muh nad koščkom sladkorja. A mati ni našla v njih nič strašnega, nič groznega. Hladne kakor sneg in sive kakor pepel so se usipale in napolnjevale dvorano, kakor suh. droben prah. JTa govor, skop s čuvstvi, zapravljiv z besedami, ni dosegal Pavla in njegovih tovarišev, ni jih zadela — vsi so sedeli mirno, se potiho razgo-▼arjali, kakor poprej, od časa do časa so se smejali, pa zopet namrščili obraz, da skrijejo smeb.
—	Lažel — je zašepetal Sizov.
Tega bi mati ne mogla izreči. Poslušala je besede državnega pravdnika in razumela, da dolži vse od kraja in brez izjeme l ko je dokončal 8 Pavlom, se je spravil nad Fiodjo, postavivši ga v vrsto s Pavlom, je uvrstil k njima še Bukina. Bilo je, kakor da meče vse v eno vrečo iu jih zašiva. Ampak vnanji smisel njegovih besed je ni zadovoljil, ne ganil in ne plašil; vzlic temu je pričakovala neka) strašnega iu ga vztrajno iskala ža megovimi besedami — na obrazu v očeh, v glasu pravdui-kovem, na njegovi beli roki, ki se je medlo svetila v zraku. Nekaj strašuega je bilo, natanko je čutila, a doumeti in obseči ga ni mogla.
Na sodnike je gledala — očividuo jih je dolgočasil ta govor. Mrtvi, žolti in sivi obrazi so bili brez iziaza. Kakor bol»huo debele ali presuhe, nepremične, mrtve peg* so bledeli v motuem dolgočasju, napolnjujočem dvorano.
Besede državnega pravdnika so razširjale po zraku očem nevidno meglo, ki je rasla in se zgoščala okolo sodnikov zavijajoč jih v oblak ravnodušnosti in trudnega pričakovanja. Predsednik se ni ganil, kakor da bi se bil prisušll v svoji ravni pozi, in sive pege za njegovimi očali so včasih izginile in stajale na obrazu.
Ob tem mrtvem nezanimanju, ob tej brez-zlobni ravnodušnosti se je mati vpraševala:
— Ali sodijo ? . ..
Vprašanje ji je stiskalo srce, iztisnilo polagoma iz njega zloveščo slutnjo in šegetalo grlo z bodečim čuvstvom.
Govor državnega pravdnika se je nepričakovano utrgal — parkrat je urno zamahnil po zraku, se priklonil sodnikom in sedel. Načelnik plemstva mu je pokimal z glavo, mestni župan mu je dal roko in okrožni glavar je pogledal na svoj trebuh in se zasmejal.
Sodnikov njegov govor očividno ni razveselil in niti genili se niso.
— Besedo ima ... je dejal predsednik in približal list papirja svojemu obrazu — zagovornik Pedosjejeva, Markova in Zagarova.
Advokat, ki ga je mati videla pri Nikolaju, je v-tal. Njegov obraz je bil ravnodušen, širok, njegove drobne oči so se svetlo smejale; bilo je, kakor da sta izstopili izpod rdečkastih obrvi dve ostrini in da režeta kakor škarje po zraku. Počasi je govoril, zvonko in jasuo, a mati ni mogla razumeti njegovih besed — Sizov ji je venomer šepetal v ušesa:
— Ali si razumela, kaj je dejal ? Razu-
mela? Pravi, da so poredni, propadli, ne umni...
Odgovarjala ni 1 težko razočaranje jo je potlačilo. Užaljenost je rasla in stiskala njeno dušo. Sedaj je Vlasovki bilo jasno, zakaj je čakala na pravičnost, upala na oster, pošten boj resnice Pavlove z resnico sodnikov. Mi-slila je, da bodo sodniki izpraševali Pavla dolgo, pozorno in podrobno o vsem njegovem srečnem	življenju,	pregledali z	ostrimi	očmi
vse	misli in dela	njenega	sina,	vse njegove
dneve. In ko vidijo njegovo resnico, tedaj poreko pravično in glasno:
— Ta človek ima prav!
Nič podobnega! Zdelo se ji je. da obtoženci neskončno oddaljeni od sodnikov, a sodniki — odveč. Utrujena od pričakovanja je mati izgubila zanimanje za razpravo, in ne da bi poslušala, je mislila užaljena:
—	Ali je to	sodišče ?	...
In	ta beseda	se ji je	zdela	prazna,	zve-
nela je kakor počen lonec.
— Tako je! — je pritrdil šepetaje Sizov.
— Kakor mrtvi sol — je vzdihnila.
— Zdaj oživljajo 1
Pogledala jih je in opazila na obrazih sodnikev sence notranjega nemira. Drugi odvetnik je govoril, majhen človek, z ostrim, bledim obrazom, a sodniki so mu segali v besedo.
________________________ (Dali«.)
je je udeležila tudi vojna ladja „Sicilia“ izpred Gargareša.
Posebno ljut je bil boj v središču med utrdbo Mesri in Buraeliano, ki so se nanjo z vso silo navalile turške dete ; ponekod so prodrle do italijanskih okopov hoteč predreti italijansko črto.
Hud je bil boj tudi na levem krilu ; turške Čete so ga hotele odbiti, pa so bile odbite s težkimi izgubami. Nekateri oddelki 40. pehotnega polka so pustili napadalce v neposredno bližino ne da bi streljali; ko so se približali, so otvorili ogeuj, da so se Turki v naglem begu z velikimi izgubami umaknili. Italijanske čete so zapustile okope in Z bajoneti napadle sovražnika, ki se je razkropil na vse strani. V boju se je zlastj odlikovala arti-ljerija. Ko je napad na fronto popustil, je začelo italijansko desno krilo uspešno prodirati proti sovražnemu levemu krilu. Osma kompa-nija 84. pehotnega polka si je v bajonetnem naskoku osvojila zeleno arabsko zastavo in pognala Arabce prav v puščavo.
Turške izgube znašajo okoli 2000 mrtvih in 4000 ranjencev. Med mrtveci je nekaj regularnih vojakov ostali pa so redifi in Arabci. Cele gore mrličev gnije pod milim nebom ; vsled smradu in vsled infekcijske uevarnosti sta se italijansko središče in levo krilo umaknila. Ena turška baterija je popolnoma razdejana. Med padlimi žrtvami je tudi višji turški častnik.
Italijanskih izgub ni mogoče natančno določiti. Število mrtvih in ranjnnih znaša okoli sto.
Vsa oaza je očiščena od sovražnika. Vsakega oboroženega Arabca ali Turka, ki so ga zalotile italijanske patrulje so fizilirall. Celo beduinsko vas pred Tripolsom so Italijani zažgali. 600 ujetih Arabcev so prepeljali na Fremitske otoke.
Pozdrav italijanskegu kralja četam
Vojni in mornariški minister sta brzojavno sporočila italijanskim četam v Tripolisu in Uirenaški pozdrav kralja, ki jim izraža svoje zadovoljstvo in občudovanje za njihov pogum in hladnokrvnost.
Enverbeg zbira arabske čete proti Italijanom.
Enverbeg je odšel preko Egipta v Tripolis, da pregovori red Senusijev za vojno proti Italijanom. Ob prihodu je Enverbega sprejela izbrana eskorta, ki ga je peljala k šejku Senu-sijev; vse prebivalstvo je pridobil za sveto vojno proti Italijanom.
Rešid Fuad v Tripolisu.
Eitmojster Rešid Fuad, ki je bil svoj čas v Nemčiji, v zadnjem času pa v Arabiji, brzo-javlja s tripolitanske meje, da je srečno dospel v Tripolitanijo in se združil s svojim moštvom. S seboj je pripeljal veliko število strojnih pušk.
Trlpoiiški Židje na strani Italijanov.
Veliki rabinec v Tripolisu je brzojavil predsedniku verske občine v Eimu, da Židje pozdravljajo italijansko okupacijo, izražajo italijanski vladi svojo popolno udanost in da žele zmago italijanskemu pjdvzetju.
NOVICE.
* Rekonstrukcija Gautschevega kabineta. Splošno mnenje je, da baron Gautseh vzlic popolnemu fiasku ne bo odstopil. Medtem ko se je zbornica za teden dni razšla na počitnice, namerava ministrski predsednik rekonstruirati svoj kabinet na lastno pest. Izprva je hotel z rekonstrukcijo pomnožiti svojo večino v zbornici, upreči češke narodne Btranke v vladni voziček. V to svrho je iznašel najnovejšo avstrijsko državno idejo: boj vseh meščanskih strank zoper delavstvo in njegovo stranko, ki se je vladajočim s svojim odločnim in brezobzirnim nastopom proti draginji hudo zamerila. Ustvariti je hotel v parlamentu veliko meščansko koalicijo, ki bi imela vzvišeno nalogo: pobijanje socialne demokracije. Ta namen se mu je vsled kujanja nemških nacio-nalcev za enkrat ponesrečil. Zdaj pa namerava postaviti nemške nacionalce pred gotovo dejstvo zaupajoč v brezmejno servilnost. V svoj kabinet namerava poklicati dva češka uradnika, ki prevzameta poljedelski in trgovinski resort. Tudi ostalo osobje namerava zamenjati. Imena novih ministrov se že imenujejo, a niso še zanesljiva, ime novega kabineta pa je že znano: sovraštvo proti delavstvu.
* Poslanska zbornica ima svojo prihodnjo sejo v ponedeljek 6. novembra. V sobotni seji je govoril finančni minister dr. M e y e r , ki je dejal, da si od upravno reforme ne obeta posebuega finančnega dobička. Glede na predložene davčne predloge je izjavil, da so le začetek in da pridejo na vrsto še indirektni davki, od katerih bo država lahko nekaj odstopila bankrotnim deželam. Poslanec Mandič je naznanil, da je poročilo draginj-skega odseka gotovo, na kar je predsednik izjavil, da ga postavi na dnevni red prihodnje seje, čim bo razdeljeno med poslance.
* Socialistična internacionala kot mirovna velesila. »Fraokf. Ztg.“, ugleden meščanski list, je objavila naslednjo brzojavko iz
Amsterdama: Pri razpravi o vojaškem zakonu se je v poslanski zbornici socialistični voditelj Troelstra izrazil med drugim takole: „Moderni proletariat je sila, ki dandanes vzdržuje svetovni mir. Kot člani mednarodnega socialističnega tajništva vem, da so člani vlade, da preprečijo grozečo vojno, znali poiskati adreso mednarodnega socialističnega tajništva. To je novost 1 Nova sila se je pojavila za obrambo svetovnega miru!“ Na podlagi zanesljivih informacij vemo, da je Troelstva imel v mislih maročansko vprašanje in da se je ena udelešenih velesil obrnila po odgovornem posredniku, druga pa potem kar neposredno na mednaroono socialistično tajništvo. V tajni seji mednarodnega socialičnega tajništva v Ztirichu je bilo to velevažno vprašanje predmet strogo zaupnih razgovorov. Gotovo je, da je bilo stališče francoskih članov mednar. soc. tajništva merodajno za francosko vlado. Po iniciativi medn. tajništva bodo od
4.	do 6. novembra v različnih mestih velike mirovne manifestacije, na katerih bodo člani tajništva govorili v različnih deželah. V Parizu Fournemont in Vandervelde iz Belgije, v Budimpešti najbrž Molkeubuhr iz Nemčije, v Ino-mostu Adler, v Londonu najbrž glavni tajnik Mednarodnega socialističnega tajništva Huys-mann, v Bruslju turški socialist Nahun, v Amsterdamu Anseele iz Belgije in Troelstra. 4. uo-vembra bo v Solunu mirovno zborovanje in v Belgradu so danes zbrani socialistični poslanci iz balkanskih dežela. — Uradna „Temps“ in „Norddeutsche Allg. Ztg.“ sta na to izjavila, da se francoska in nemška vlada nista obrnili na mednarodno socialistično tajništvo.
* Odprava katoliških praznikov. Avstrijski škofi se ne morejo zediniti, ali bi pritrdili papeževemu oačrtu o odpravi večjega števila praznikov. Škofje alpskih dežel so proti odpravi; škofje sudetskih dežel so zanjo in sicer zategadelj, ker je tu industrija močno razvita in je torej fabrikantom in veleposestnikom muogo do tega, da pridobe nekaj delavnikov. Škofje bodo sklicali posebno konferenco v Sol-nograd, kjer bodo sklenili končne ukrepe. Radovedni smo, ali bo škofom več do kapitali-stovskega dobička ali do božje časti!
* Iz velikomestnega močvirja. Dne 24. t. m. je opazila policija v parku votivne cerkve na Dunaju ua klopici vojaka in žensko v tesnem objemu. Stražnik v.je stopil bliže in je vprašal žensko za ime. Ženska je molčala iu skušala obraz zakriti. Stražnik je odvedel žensko na komisariat, kjer se ji je razvezal jezik in je izpovedala, da se piše za Marijo Ano Eigner. Toda glas je bil tako nenaraven in čudeu, da so jo natačneje preiskali in spoznali, da je — moški. Preoblečen mož se imenuje Jakob Eigner, je zasebnik in star 83 let.
* Mati in otrok v valovih. Predvče-ranjem so potegnili na Dunaju iz Dunajšice žensko in otroka, ki je bil ženski navezan na hrbet. Trupli sta bili že dalj časa v vodi; žen ska je bila brez rok in nog. V vodo je skočila zaradi stanovanjske bede.
* Umor pri Ilodoninn. O umoru pri Hodouinu na moravsko-ogrski meji še poročajo: Da umorjenec ni Ladislav Toman, so dognali zlasti na ta način, ker so oblasti poizvedele, da je Toman za tri centimetre večji kakor umorjenec. Drugače pa je imel umorjenec na zunaj mnogo podobnosti s Tomanom, ue-podobnosti pa je hotel Toman izbrisati s tem, da je truplo strahovito razmesaril. Izprva so mislili, da je bil Toman umorjen ns potu na gorenje Ogrsko, kjer je nameraval kupiti posestvo za 66.000 kron. Identitete Tomanove žrtve še niso1 dognali. Toman je oblekel žrtev v svojo obleko, kakor smo poročali, in ji vtaknil v žepe nase naslovljena pisma, da bi se mu vendar posrečila sleparija. Na ta način je hotel doseči, da bi se njegova smrt uradno potrdila in bi torej potegnil visoko zavarovalnino. Toman je bil že trikrat kaznovan zaradi požiga. Zavarovati se je bil hotel že pri treh zavarovalnicah na smrt, ki pa so ga zaradi slabega glasu odklonile. Pred kratkim pa se mu je posrečilo skleniti pogodbo z berolinsko zavarovalnico na 50.000 kron, teden pred umorom pa je zavarovalnino zvišal za deset tisoč kron in brzojavno vplačal prvi znesek. Tudi proti telesni poškodbi se je dal Toman zavarovati za 33.000 kron, tako da je bil zavarovan vsega skupaj za 93.000 kron. Toman je veljal za jako premožnega moža, a v resnici so bile njegove premoženjske razmere zelo slabe in si je hotel na ta način pomagati do denarja. Tomana še niso dobili V Brnu so aretirali Tomanovega prijatelja, ki je posredoval zavarovanje.
* Žrtev smrtne kazni. Morilec igralke Oginske, dijak Levicki, ki je bil obsojen na smrt in je izvršil pred kratkim samomor, je bil duševno tako bolan, da ni spadal pred sodišče, ampak v blaznico. Njegovo truplo so namreč raztelesili in prišli do naravnost presenetljivih zaključkov. Možgani Levickega so bili silno nenormalno razviti, na lobanji so bili zaraščeni sledovi stare rane, tako da so možgani vedno čutili pritisk. Zdravniki so izjavili, da je bil Levicki popolnoma nezmožen presoditi svoja dejanja. Rodbina Levicki hoče obnoviti sodno postopanje, da rehabilitira obsojenega Levickega.
* Soproga in hčer Je obstrelila.
Oskrbnik Wišovic v Payerbachu je hotel prepoditi tatove z revolverjem, toda revolver se ni sprožil. Oskrbnik je vznevoljen dal ženi revolver in tožil o slabem blagu. Gospa si je dala opraviti z revolverjem, uenadoma pa se orožje sproži in zadene moža v roko, vzad za njim stoječo hčer pa v trebuh,
* Ljudski učitelj — evnuh. V Felzo-banji pri Szatmaru na Ogrskem se je zgodil dogodljaj, ki z jarko lučjo osvetljuje učiteljsko bedo na Ogrskem. Upokojen ljudskošolski učitelj je moral s svojo pičlo pokojnino preživljati mnogoštevilno rodbino. Rodbina je stradala, da bi kmalu lakote umrla. Učitelj je v svojem obupu sklenil, da gre v Turčijo in se tam udinja za evnuha. Njegova žena je izvršila na njem potrebno operacijo, ki pa se ji ni posrečila. Učitelj umira zdaj v bolnici, njegovo ženo pa je prijela žandarmerija zaradi težke telesne poškodbe in jo izročila kazenskemu sodišču v Szatmaru.
* Smrtna nezgoda na rudniški visoki
šoli. Pred laboratorijem nove montanske visoke šole v Ščavnici na Ogrskem se je pogreznil nasip in potegnil za sabo profesorja Julija Farbaryja. Rešilni delavci doslej niso prišli do profesorja in je najbrž mrtev.
* Žalostna kulturna slika iz Ostel-bije. V Kleiu-Neudorfu pri Grotkavi v Gornji Šleziji je porodila delavka Sapiecka iz Galicije otroka, ki so ga pozneje našli mrtvega v podstrešni shrambi. Otrokova mati je trdila, da je otroka porodila mrtvega. Uradno raztelesenje pa je dognalo, da je otrok živ prišel na svet. Pozneje so dognali, da je mati porodila v sobi, kjer je bilo še osem moških. Ti so videli mrtvega otroka na deski poleg Sapiecke, pa so mirno trpeli, da so mrtvega otroka nesli podstreho.
* Maksim Gorki v Egiptu. Maksim Gorki dospe začetkom novembra za stalno v Egipet, ker mora živeti zaradi pljučne bolezni pod milim podnebjem. Gorki piše napolitansko ljudsko dramo, ki jo uprizore najprvo v Bero-ilnu.
* Ženska — glavarica roparjev. V okolici mesta Baku, kjer imajo svoja posestva najbogatejši ruski petrolejski baroni, ropa že par mesecev kurdska roparska četa, ki ji poveljuje ženska, soproga poglavarja Kurdov Felmi kana in se imenuje Alia Bibi. Alia Bibi je nenavadno pogumna in drzna žena, še večja pa je njena okrutuost. Njene grozovitosti se ne dado popisati in so vzbudile med ljudstvom brezmejno grozo. Bogatemu trgovcu iz Baku so porezali ušesa, nos in prste na rokah in nogah, ker ni mogel dobiti tekom osmih dni 30.000 kron odkupnine. Poveljnik mesta Baku general Ivanov je poslal močan oddelek kaza-kov, da izslede roparsko četo. Alia Bibi je pisala generalu naslednje pismo: „Resno ti svetujem, da mene in mojih ljudi ne vznemirjaš s svojimi neumnimi kazaki. Vzemi si k srcu moje svarilo! Ako ne, te privlečem v gore in ti dam živemu sneti kožo s telesa. Alia Bibi."
* Čudodelna podoba na prodaj ! „Ger-mania“, glavno glasilo klerikalcev v Nemčiji, je imela 7. septembra naslednji oglas: „čudo-delna podoba! (16. stoletje) največjega pomena za božja pota, je na prodaj! Ponudbe pod „Božja pot 1000“ na upravo lista“. O tej kupčiji je vsaka beseda odveč!
* Samomor angleškega parlamentarca. Angleški poslanec Hillier je izvršil v Londonu samomor, katerega vzrok ni znan. Hillier je igral važno vlogo in je bil stalen član reformnega odbora, ki ga je ustanovil dr. Jameson. Nekaj časa je bil tudi politični jetnik transvalskih Burov v Pretoriji.
* Bolnišnica brez zdravnikov. V tu-lonsko civilno bolnico je prišlo nekaj novih zdravnikov, ki so bili pravkar končali svoje nauke v Bordeauxu. Njim na čast so priredili medicinci v bolnici slavnostni sprejem, z razsvetljavo. Hrupna prireditev je vznevoljila bolnike, tako da je prišlo med njimi in zdravniki do prepira. Prepir je končal s tem, da so se izjavili vsi zdravniki za solidarne in so bolnico zapustili. Tulonski prefekt je zdaj v veliki zadregi zaradi bolniške oskrbe.
* Cook v Eodanju. Eno leto je bil Cook lepo v zatišju, zdaj pa misli, da je svet že pozabil na njegovo polarsko sleparijo in je torej prišel čas, ko zopet lahko dela reklamo zase. Dne 24. t. m. je prišel v Kodanj, da bi predaval o svojih potovanjih na severni tečaj in o »odkritju severnega tečaja*. Že ob prihodu v Kodanj mu je priredilo več sto ljudi viharen sprejem. Imenovali so ga sleparja, goljufa, lopova in ga napadli s palicami in dežniki, da ga pretepo. Drznega sleparja pa to ni ustrašilo, ampak je imel še tisti dan v veliki dvorani predavanje, ki pa se je zanj jako slabo končalo. Poslušalci so Cooku vedno segali v besedo in samo s pomočjo najetih ljudi je mogel nadaljevati. Kmalu pa je nemir bil tolik, da je moral Cook končati. Ko je zapuščal dvorano, so ga ljudje zmerjali in napadli, da ga je morala policija ščititi. Kljub temu ni vztrajnemu in neustrašenemu sleparju upadel pogum, ampak namerava predavati po Nemčiji in Avstriji. Cookovo sleparstvo so z nedvomno jasnostjo razkrinkali pred par tedni, ko je danska ladja pripeljala z Grenlandije žagi _	m..	.	___________
boje, ki jih je dal Cook shrauiti pri Eskimih in kjer 80 bili po njegovem zatrdilu dokument, o odkritju severnega tečaja. Zaboji so bili prazni, v mih ni bilo nobenega Cookovega dnevnika ali kakega drugega dokumenta. Sleparijo z zaboji si je Cook izmislil zaradi tega, ker je bil računal s tem, da zabojev nikdo ne t)o našel.
*	Novo sredstvo proti Jetiki. Na shodu zdravnikov v Lyonu je poročal dr. Bernhejm iz Pariza o novem zdravilu proti jetiki, ki sta ga iznašla budimpeštanska profesorja Szendeffj in Augustin, ki se naziva dioradin in je sestavljeno z radijevo soljo in z jod mentolom.
Iz zgodovine kitajskih revolucij.
Kitajska je dežela revolucij, kajti nobena druga država ni tako bogata državnih in gospodarskih preobratov. Seveda da je to razumljivo že iz dejstva, da nobena država na svetu ni tako stara kakor Kitajska, čeprav je z veliko previdnostjo sprejeti trditev zgodovinarjev, da je obstojala Kitajska že pred kakimi 5000 leti kot cesarstvo. Vsekako pa je nedvomno, da v nobeni državi nista bili kultura in vre-jena državna uprava tako stalni kakor na Kitajskem.
Zgodovina Kitajske je bila v splošnem nemirna. V prvih dveh ali treh tisočletjih so se morali stalno naseljeni Kitajci, ki so se pečali predvsem s poljedelstvom, neprenehoma bojevati 8 pastirskimi rodovi notranje Azije.
V	teh bojih so sovražniki često Kitajce porazili, tako da so jim morali dovoliti naseljevanje na kitajskem ozemlju.
Dvakrat v teku 5000 let pa so sovražniki celo državo podjarmili. Prvič se je zgodilo v 13. stoletju ko so Mongoli pod vodstvom Oin-giskana udrli na Kitajsko in porazili Kitajce. Tedaj so Mongoli zavladati na Kitajskem, toda kljub veliki moči so jih Kitajci pregnali čez nekaj desetletij iz dežele. Drugič pa so si osvojili Kitajsko Mandžuri, ki so udrli v 17. stoletju na Kitajsko iz Mandžurije in zasedli leta 1644. kitajski prestol. Mandžurska dinastija še danes vlada na Kitajskem, čeprav so med Kitajci krožila prorokovanja, da ne bo vladala dalje kakor dvesto let. Proti tej rodbini so se Kitajci že često uprli in veliko je število revolucij, ki so hotele tujo vladarsko rodbino pregnati s kitajskega prestola. Iu vsak upor se je pričel s tem, da so si rebeli odrezali čope, ki so jim jih bili vsilili tuji osvoji-telji.
Najnevarnejša revolucija, kar jih je bilo naperjenih proti mandžurski dinastiji, p* je bil znani upor Tajpingov. V svetovni zgodovini ne najdemo primera, da bi bil zgodovinski dogodek povzročil toliko upostošenja v deželi in med ljudmi kakor je učinila ta revolucija. Pa tudi z ozirom na obsežnost upora ne najdemo v zgodovini nič podobnega. Revolucija se je pričela v pokrajini Kvangsi, v stari zibelki kitajskih revolucij, in se je mahoma razširila preko polovice ogromnega kitajskega cesarstva Južno glavno mesto kitajske države slavni Nanking, so revolucionarji osvojili in upepelili. Število žrtev te revolucije, ki je trajala 10 let, cene zelo različno. Največja številka govori sto milionov ljudi. Ta številka je pretirana. Vendar nam da približno pravi vtisk o nenavadnem opustošenju, ki je povzročila v 50 letih prejšnjega stoletja revolucija Tajpingov. Še devet let po tej revoluciji so bile cele pokrajine popolnoma neobdelane in podobne puščavi, povsem neobljudene ali pa je bilo samo par naselnikov. Še v letu 1907. je opazil Anglež sledove strahovite revolucije. Vendar pa ta strahoviti boj ni pregnal Mandžurov s kitajskega prestola, dasi je treba povedati, da je kitajska vlada revolucijo zatrla z evropsko pomočjo.
Manjše kitajske revolucije pa so jenjale kar same, ne da bi jih bila zatrla sovražna moč. To pa zategadelj, ker je kitajsko cesarstvo tako ogromno, da so mu samo revolucije velike obsežnosti nevarne. Ako vzbruhne revolucija le v nekaterih pokrajinah in čeprav so te proviucije morda dvakrat ali trikrat tolike kakor n. pr. Nemčija, tedaj zadremlje revolucija polagoma sama od sebe. Biti morajo torej jako tehtni in globokosežni razlogi, da se ogenj revolucije razgori v plamen, ki postane nevaren obstoječemu državnemu redu ogromnega kitajskega cesarstva.
S teh vidikov moramo presojati sedanjo kitajsko revolucijo. Revolucija najbrže ne bo strmoglavila mandžurske dinastije, čeprav se ji posreči zmaga v nekaterih provincijnh. Vsekakor pa ima sedanja revolucija nekaj jako sumljivih znakov. Revolucije se ne udeležuje daljna pokrajina Kvangsi, ampak bogata in največja provincija SeČuvan, nadalje gosto obljudena provincija Hupeh, ki leži v veliki ravnini srednjega Sangtsekianga in njegovega pritoka Hankianga. Tudi v provinciji Hunanu se pojavljajo sumljivi znaki revolucionarnega gibanja. Nevarnost za vladajočo rodbino je tem večja, ker leže vse te pokrajine v osrčju Kitajske. Ako se revolucionarjem teh pokrajin pridružita še provinciji Kvantung in Kvangsi, potem nastane za mandžursko dinastijo najmanj
taka nevarnost kakor pred 50 leti zaradi taj-
pinške vstaje.
Deželnozborski volilci!
V	torek, dne 31. t. m. je v Ljubljani nadomestna volitev enega poslanca mestne kurije za kranjski deželni zbor. Jugoslovanska socialne demokratična stranka je sklenila, da se samostojno udeleži teh volitev, da torej imenuje svojega kandidata. S tem je hotela dati priliko vsem, ki so opravičeno nezadovoljni z razmerami v deželi, da izrazijo z volilnim listkom v roki svoj protest proti brezobzirnim ravnanjem klerikalne večine in proti nesposobnosti liberalne opozicije.
Kandidat socialno demokratične stranke je sodrug
Etbin Kristan,
pisatelj v Ljubljani,
Vsak somišljenik, vsak volilec, ki želi, da pride v deželni zbor nekaj novega duha in da dobi v deželnem zboru tudi ljudstvo nekoliko besede, bo dne 31. t. m. glasoval za našega kandidata.
Volilni odbor jng. soc. dem. stranke.
Ljubljana in Kranjsko.
— Klerikalni kmečki prijatelji. V
•četrtek večer se je na shodu pri Flegarju v Vodmatu dotaknil prof Dermastija tudi po-kupovanja sena, ki ga je na debelo organizirala klerikalna »Gospodarska zveza". Vzlic temo, da primankuje vsled nezmerne suše v deželi krme in bodo kmetje morali poprodati dober del svoje živine, so klerikalci pokupili ogromno sena po Kranjskem in ga pošiljajo v druge dežele. Zato da so spravili v svoj žep lep prekupčevalski dobiček, so prizadjali kranjskemu kmetu ogromno škodo in znatno oškodovali kranjsko živinorejo, ki jo imajo zmerom na jeziku. Naravnost otročje pa je tisto izgovarjanje, da seno ni šlo na Bavarsko, temveč na Češko, kakor da bi krave in teleta delala razloček med Češko in Bavarsko. Proti domačim kmetom so se klerikalci grdo pregrešili, ne zato, ker so seno prodali Bavarcem, temveč zato ker so ga vzeli domačim kmetom in ga odtegnili domači živinoreji I
— Klerikalni delavski prijatelji. V Domžalah so se pri občinskih volitvah zvezali klerikalci z ondotnimi slamnikarskimi tovarnarji, ki dosezajo rekord v izkoriščanju delavstva, zakaj nikjer na Slovenskem ni delo tako čuda slabo plačano kot v Domžalah. Tri tovarnarje so izvolili po pogodbi v občinski odbor.
— Občinske volitve v Kamniku. Pri občinskih volitvah so zmagali v vseh treh razredih klerikalci. Naša stranka ni nastopila samostojno.
— Shod v Mostah. Včeraj popoldne je bil v gostilni pri »Miškotu" na Selu pod predsedstvom sodrugov Bittnerja in Hauptmanna številno obiskan javen ljudski shod z dnevnim redom »Občina in delavstvo", na katerem sta poročala sodruga Kocmur in dr. Tom š i č. Prvi govornik se je pečal zgolj s tekočimi zadevami v občini Moste ter je podvrgel ostri kritiki zlasti šolsko vprašanje, ki ga obravnavata nasprotni stranki bolj s strankarskega, nego s stvarnega stališča. Kar se je godilo ob snovanju Ciril-Metodove podružnice za Moste, je bil zgolj humbug, uprizorjen od mladoliberalne strani z namenom, da bi v kalnem ribarili. Namen Ciril-Metodove družbe ni, da bi delala politiko in snovala šole v popolnoma slovenskih krajih. Obmejni Slovenci se bodo lepo zahvalili, če bodo videli, da se hoče z družbenim denarjem dajati potuha malomarnim slovenskim občinskim upravam. Za šolskim vprašanjem je omenil govornik zavožene stanovanjske razmere in sanitarne nedostatke v občini. Zavožena komunalna politika je inficirala vse gospodarstvo v okolici. Aprovizacije v okolici ni nobene in življenske potrebščine so deloma še dražje kakor v mestu. Nereda v bivšem občinskem odboru ni pripisovati na rovaš posameznikom, temveč so odgovorni za razmere vsi, ki so bodisi direktno ali pas svojo pasivnostjo podpirali stari režim. Kocmurjeva izvajanja so naletela mestoma pri navzočih liberalcih na hud odpor, kar je pri pretežni večini vzbudilo veliko veselje, vedoč, da je vsaka beseda zadela v živo. Sodrug d r. Tomšič se je pečal z gospodarskimi in kulturnimi nalogami občine, katero delo pa je največ odvisno od pritiska širokih plasti delavskega ljudstva. Občina lahko mnogo stori za produktivne sloje ne le v samostojnem področju, temveč tudi pri delih, ki jih opravlja v prenešenem delokrogu. Na mnoge zakonite določbe, ki prihajajo v prid Občinarjem, ee doslej sploh živ krst ni oziral. Urejene ceste, razsvetljava in kanalizacija, kar vse mo-ino vpliva na gospodarski razvoj in zdravstvene razmere, je v Mostah skrajno zanemarjeno. Dosedanji občinski odbori se niso čutili niko-mur odgovorni, pa so zato uganjali razredno politiko premožnih. Prispevkov za javne naprave so se znali otresti na ta način, da so
jih potom indirektnih davkov prenesli na delavske sloje. H koncu se peča govornik z bližajočimi se občinskimi volitvami ter predlaga protestno resolucijo zaradi zavlačenja volitev, ki je bila z velikanskim navdušenjem soglasno sprejeta. Po kratkem apelu sodruga Kocmurja na pristop k organizaciji ter naročbo na „Zarjo“ zaključi predsednik v vsakem oziru izvrstno uspeli shod.
— Osrednji odbor »Vzajemnosti" ima v pondeljek zvečer ob 8. sejo ;v društvenih prostorih, h kateri naj pridejo zanesljivo vsi odborniki.
— Nezgeda Na poti ki vodi iz Idrije v Vojsko, je izpodrsnilo 60 letni Antoniji Kogej in je padla štiri metre globoko v Nikavo. Ko-gejeva se je težko poškodovala in so jo prepeljali v goriško deželno bolnico.
— „Vzajemnost“ za šentjakobski okraj namerava poslati več sodružic in sodrugov iz tega okraja na svoje stroške v delavsko šolo. Sodrugi in Sodražice, ki bi se radi udeležili pouka, naj se zglase danes ali jutri zvečer med 6. in 7. v društvenem lokalu
— Sodrugi iz Poljan, ki bi hoteli sodelovati pri ustanovitvi podružnice * Vzajemnosti" za ta okraj, naj se zglasijo danes ali jutri zvečer v društvenih prostorih.
— Loke pri Zagorju. V četrtek smo imeli tu posvetovalni sestanek zaradi volitev v občinski zastop aržiški. Na sestanku so bili zastopani zastopniki delavstva in zastopniki posestnikov. Šlo je za kandidate v prvem in drugem volilnem razredu. Posebne loške in podkrajske lokalne razmere nam narekajo v teh dveh razredih skupen nastop. Zedinili smo se na sledečo listo :
I. razred.
Eobavs Peter, posestnik, Loke št. 24.
Cencelj Franc, posestnik, Loke št. 19.
Seršen Anton, posestnik. Loke št. 27.
Zupan Ivan, posestnik, Loke št. 8.
Marcel Jakob, posestnik, Aržiše št. 8.
Gerčar Ivan, posestnik, Podkraj št. 57.
Namestniki;
Knez Jakob, posestnik, Šemnik št. 15.
Jerman Tomaž, posestnik, Vrh št. 6.
Vidergar Ivan, posestnik, Loke št. 57.
II. razred.
Koželj Simon, posestnik, Loke št. 17.
Jerman Andrej, posestnik, Loke št. 26.
Klinc Ivan, posestnik, Vrh št. 5.
Klemenčič Matija, posestnik, Podkraj, št. 32.
Klopčič Franc, posestnik, Aržiše št. 7.
Bervar Anton,; posestnik, Strahovlje št. 7.
Namestniki:
Dernovšek Franc, čevljar, Loke št. 21.
Dernovšek Jakob, posestnik, Aržiše št. 11.
Golčnik Gašpar, posestnik, Izlake št, 34.
Za tretji volilni razred pa je socialno demokratična stranka postavila samostojno kandidatno listo. Naši kandidati so za:
III. razred.
Peterlin Franc, strojevodja, Podkraj [št.
72.
Majdič Gašpar, rudar Podkraj št. 39.
Aržišnik Jožef, rudar, Loke št. 56.
Dernovšek Franc IV, rudar, Loke št. 13.
Prosenc Florijan mlajši, posestnik, Strahovlje št. 26.
Wozelj Marko, posestnik, Podkraj št. 66.
N amestniki:
Gričar Ivan, strojevodja, Podkraj št. 72.
Magorš Ivan rudar, Podkraj št. 52.
Benčof Jakob, rudar, Podkraj št. 29.
V	imenu stranke sta govorila na sestanku sodruga Cobal in Mrak. Obadva sta povdarjala nujno potrebo stroge discipline in intenzivne agitacije. Dolžnost slehernega sodruga je, da ne voli samo, temveč tudi agitira za to kandidatno listo.
— Škofjeloška podružnica Spl. del. zv. »Vzajemost" ima v torek ob pol 8. zvečer ustanovni občni zbor v pivovarni pri Šmidu Sodrugi, agitirajte za obilno udeležbo!
— Utonil Je v petek popoldne dveinpol-leten sinček c. kr. gozdarja I. Gerlevca v jarku pri Cajhnovi žagi na Lancovem. Otročiček je zašel preblizu omenjenega jarka, kjer mu je najbrže spodrsnilo in revše je j padlo v deroči jarek. Dobili so ga ravno še v jarku, ko ga je Sava že hotela sprejeti v svoje valove. Vsi poskusi, ga zopet oživiti, so bili brezuspešni. Pogreb je bil v nedeljo popoldne.
— Nezgoda v Gruberjevem prekopa. Pri delih v Gruberjevem prekopu je dvigalni stroj delavca Jožefa Pateja težko ranil na glavi.
— Orožniška postaja r Žirovnici. V
Žirovnici se začasno ustanovi orožniška postaja z dvema orožnikoma.
7- Drzni divji lovci. Gozdna čuvaja Ignacij Koritnik in Ivan Ktirschner sta šla o polnoči na Božico pri Jesenicah. Ko sta dospela do planšarske koče, sta opazila ljudi v koči. Zahtevala sta, da jima odpro, Nekdo jima je odgovoril s potvorjenim otroškim glasom, da ne bode odprl, ker se ju boji. Nato sta čuvaja hotela udreti. Kttrschner pa je segel z roko skozi odprtino v kočo, da bi odmaknil
zapah. Naenkrat je dobil cel naboj svinčenk v levo roko, nakar se je razvila pravcata bitka, med čuvajema in obleganci. Na obeh straneh so oddali po več strelov, ki pa niso nikogar zadeli. Nato je spravil Koritnik ranjenega to-vsriša z velikim trudom do potoka, mu izpral rano in ga obvezal. Dragi dan je šel lovec Koritnik z orožniki k koči. Koča je bila seveda prazna, notri pa so našli nahrbtnik, žensko ruto, žensko bluzo, ustreljeno divjo kozo, od katere je bilo zadnje stegno odrezano in se je meso kuhalo v kotlu, in gorsko palico. Orožniki so prijeli dva drvarja, če opravičeno, se pokaže.
—	Ogenj v Podragi. V Podragi je na večer 23. t. m. gorelo v mlinu posestnika Jožefa Žgur. Oče gospodarja je kuhal čez dan v mlinu žganje. Okrog 8. zvečer je naložil na peč nekoliko drv, da bi se osušile in odšel iz mlina domov. Drva so se vnela in plamen je segel do podstrešja, kjer je bil shranjen les za doge. Okrog pol 10. zvečer je švignil plamen iz strehe. Ljudje so hiteli gasit, a bilo je prepozno. Pogorelo je vse podstrešje in les, ki je bil ondi shranjen. Žal, da posestnik, ki ima vse drugo posestvo zavarovano, ravno mlina ni imel zavarovanega.
Elektrokincmatograf „Ideal". Danes se predstavlja „Mladostni greh", kise je kazal te dni z velikim vspehom. Danska industrija stopa pred občinstvo z novim filmom, ki je v resnici kabinetno delo kinematografske umetnosti. V drami je z nedosežno dovršnostjo opisana ljubezenska sreča in konec mladega aristokrata. Jutri .Poroka nadvojvode Karla Fr. Jožefa s princezinjo Žito" in .Nesreča bojne ladije v Toulonu".
En sam pogoj zadosuje za priljubljenost kakega blaga, in ta pogoj je: dobra ka-kovos. In zato, ker Kolinska kavna primes ta pogoj izpolnjuje v največji meri — ona je najboljši kavni pridatek — se je našim gospodinjam že prav povsod priljubila. Moogo je seveda k temu pripomogla tudi ta okolnost, da je Kolinska kavna primes pristno domače blago — edino te vrste.
Štsgersko.
— Seja občinskega odbora v Trbovljah bo v soboto dne 4. listopada ob 2. popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Poročila predsednika. 3. Proračun za leto 1912. Poročevalec gospod Kramar. 4. Sejmenski red za Živinske sejme. Poročevalec g. Goropevšek. 5. Prošnja Miha Cestnika za podelitev gostilniške obrti. Poročevalec g. Počivavšek. 6. Ponudba Janeza Plaznika radi zamenjave njegovega posestva za občinsko izolirnico v Hrastniku. Poročevalec g, Leiler. 7. Več prošenj za sprejem v občinsko zvezo. Poročevalec g. Kramar. 9. Nasveti in želje.
— Ubežni bankir. Bankirja Schwarza še vedno niso prejeli. Policija misli, da je Sehwarz še v Berolinu. Zato ostane tudi paznik Bath še v Berolinu.
— Morilec juvelirja Stoka prijet. Orožniški stražmojster Knapp v Wildonu je 26. oktobra prijel moža, čegar osebnost je popolnoma soglašala z opisom morilca, ki je na Dunaju umoril juvelirja Stoka. Sumljivi mož se zove Avgust Kleinschegg in je po poklicu monter. Morilec ima stekleno levo oko, tudi levo roko ima umetno. Oboje je izgubil gotovo pri kakem pretepu. Kleinschegga, ki taji, da bi bil on kriv umora, so izročili okrajni sodniji Wildon.
— Moža je hotela sežgati. Iz Brežic poročajo: Med posestnikom Francetom Branečem in njegovo ženo so bili že dolgo prepiri in pretepi na dnevnem redu. Privedli so nazadnje ženo do tega, da se je hotela mašče vati in iznebiti moža. Dne 20. t. m. je hotela izvesti svej namen na originalen a grozen način. Zažgala je moževo posteljo, ko je v njej zaspal. Na svojo srečo pa se mož zbudil in zadušil ogenj. Žena je izginila in jo zdaj iščejo orožniki.
— Moža je ubila. Iz VVeiza na Sred. Štajerskem poročajo: V soboto večer sta se sprla gostilničar in gostilničarka Grassi v vasi Unterfladnitz. Tekom prepira in sledečega pretepa je gostilničarka Grassi ranila svojega moža z nekim ostrim orodjem 11 krat na glavi. Bane so bile tako težke, da je Grassi na njih umrl. Žensko so zaprli.
— Več lovskih psov je zastrupil neznan zločinec raznim lovcem v gornjegrajski okolici. Maščevanje lovskega tatu?
— Ponarejeni goldinarji krožijo zopet po več krajih na Spodnjem Štajerskem. Nosijo letnico 1879 in so zliti iz neke mešanice svinca z neko trjo kovino. Falzifikati odsevajo sivka-sto-modro in imajo temno barvo. Ponarejevalci so jih spravili mnogo med kmete.
— Smrtnonevarno ranil je svojega brata Jurja Janez Poklač v vranski okolici. Janez je došel zvečer pijan iz krčme in se pričel prepirati z bratom Jurjem. V prepiru je potegnil nož in Jurja smrtnonevarno ranil na pljučih.
— Otrok utonil. Iz gornjega grada pri Celju poročajo. Zadnji teden je tukaj utonila 4 letna hčerka posestnika Franca Zavalovšeka,
med tem ko je mati na njivi pipala korenje. Deklica se je bila oddaljila od matere in padla v strugo ter utonila.
Goriško.
— Nova semnja v Sv. Križu na Vipavskem. C. kr. namestništvo v Trstu je dovolilo dva nova semnja in sicer dne 5. februarja in 5. novembra vsakega leta. Prvi novi semenj za živino in hrano bo — ker bi imel biti 5. novembra 1.1. in je 5. novembra na nedeljo — v pondeljek dne 6. novembra.
— Strokovna nadaljevalna šola za zidarje v Renčah se prične s 1. novembrom t. 1. Šola se je letos preosnovala. Pouk traja le pet mesecev: od novembra do aprila. K°r je učno gradivo neizpremenjeno so se pomnožile tedenske ure, katerih ima vsak razred sedaj 11. Šolo so dolžni obiskovati zidarski učenci iz Benč in bližnje okolice. Učenci iz zunanjih občin morajo prinesti odpustno izpričevalo ljudske šole. Vpisnina znaša 2 K.
Istra.
— Stavba na kastavskem učiteljišču.
Iz Kastra poročajo, da se je dalo izbrisati iz ondotnega učiteljišča nad 60 učiteljiščnikov, vpisanih jih je ostalo samo 5 ali 6. Vzrok: nezadovoljnost s sedežem zavoda in pa napeto razmerje med meščanstvom in dijaštvom. Profesorji so menda solidarni z dijaki.
Umetnost in književnost
— Opera. Sobotna repriza »Prodane neveste" je bila splošno na enaki višini kakor premiera. Vendar so bile nekatere posameznosti bolje izcizilirane, živahnost, ki smo jo pri prvi uprizoritvi mestoma pogrešali, je izhajala iz večje sigurnosti in vse je bilo bolj solnčno. Baport med odrom in orkestrom je bil tesnejši in tako se je sploh vse bolje vezalo. Ta konkordanca je potem vplivala tudi na soliste. Zlasti je bil nastop g. Križaja znatno svobodnejši in vsled tega tudi boljši. Bilo je, kakor da se mu je glas okrepčal; v resnici je bil bolj zbran, ker ga je opustila nervoznost, ki mu je bržkone nagajala pri prvem nastopu. Pri gdč. Š i p a n k o v i smo opazovali več temperamenta, kakor Zadnjič in s tem je pridobil tudi njen spev. O ostalih solistih bi morali ponoviti, kar smo pisali po premieri. Vsi so peli z ljubeznijo. Predstava je dobila slavnosten značaj, ki je močno vplival na vse sodelujoče. G. T a 1 i h je dobil po briljantno izvedeni uvertiri velik venec, po prvem aktu pa lovorjevo liro ter je bil večkrat poklican na oder, dočim mu je orkester zasviral „tuŠ“. Gromovito ploskanje po vsej hiši je dirigentu pokazalo, da so našle njegove zasluge za našo opero pri občinstvu pravo ceno. Zdaj je opera očitno na pravi poti. — Kako je uspel drugi del s sekstetom, nam ni mogoče reči, ker ni mogel naš poročevalec ostati do konca. Po cvetččih sospevih v prvem delu bi sodili, da se je tudi to posrečilo.
— »Der Karnpf", socialno demokratični mesečnik ima v novemberski šteeilki naslednjo vsebino: Otta Bauer : Zum Innsbrucker Partei-tag. — Engelbert Pernerstorfer: Ein kurzes Wort zur Frage des Sozialismus und Natio-nalismus. — Julius Deutsch: Gefahren des Tageskampfes. — Martin Bapoldi: Tirol. — J. Honheiser: Eine Aufgabe der Parteiorga-nisation? — Anton Weber: Agitations- und Organisationsarbeit auf dem Lande. — N. Trotzkj: Terrorismus. — Max Adler: Dialektik und Metaphysik. — Hans Deutsch: Man, Pasteur und die Garung. — Josef Luitpold Štern: Franz Michael Felder. — Bticherschau: Parteigeschichte; Parteiliteratur; Gewerkschafts-literatur; Geschichte; Die junge Veit.
Akademie, 1. zvezek 16. letnika ima sledečo vsebino: Dr. Lev Winter: Vyst?el v parlamentč. — Fr. Modršček: Jest nynčjši drahota stdhš, nebo pfechodna? — Jos. Hu-dec: K inšpruckčmu sjezdu. — I. Prokeš: češi a Polaci na Ostravsku. — Alois Šašek: Boj o Maroko a Tripolsko. — Dr. Fr. Be-nak: O, Schopenhauerovč theorii statvi. — Ing. Arnost Vinter: Kde hledat pfičiny na-šeho sporu ? — Pfehledy: Politicky; odborovj; hospodarsky; socialnč politicky; školsky; literarne umeleckjf.
— Pravosodni oddelek hrvažke vlade je naročil po več naslednjih po društvu »Pravniku" izdanih del: 1. izvršilni red, 2. civilnopravdni zakoni, 3. dopolnilo k istim v letu 1907—1910, 4. odvetniška tarifa stara,
5.	ista nova, 6. zakoni o javnih knjigah I. hrvatski, II. slovenski, 7. zakon o dovoljevanju prijekih puteva, 8. predpisi o nespornih pravnih stvareh in 9. državni osnovni zakoni. — Vsled tega se je zaloga rečenih knjig zmanjšala znatno in bodo nekatere skoraj pošle. To velja posebno o največji knjigi »Civilnopravdni zakoni", ki dopolnjena z zakonskimi predpisi in vrhovnosodnimi odločbami do zadnjega časa, velja samo 8 K, torej polovico manj, kakor enake nemške knjige. Le-te knjige je v zalogi le Še krog 150 odtisov. Vsled naših malotnih razmer pa te knjige najbrže ne bodo doživele drugega natisa, vsaj ne v doglednem času.
— Občinske volitve t Zg. Šiški.
Pri občinskih volitvah včeraj je zmagala protiklerikalna lista. Skupna lista je dobila v I. razredu 68 glasov, v II. razredu 153; podobčine 84 glasov. Za tretji razred skrntinij če ni končan, vseh glasov je oddaDih 443. Klerikalci so dobili v I. razredu 52, v II. razredu 83, v podobčinah 73 glasov. Tudi v III. razredu je zmaga skupne liste zagotovljena.
ZADNJE VESTI.
Strankarski zbor nemške socialne demokracije.
I n o m o s t, 29. okt. Danes popoldne je bila otvoritvena seja nemškega strankarskega zbora. Kongres je otvoril s. Ho Izit a m m e r. Besedo je podelil sodrugu| dr. Adlerju, ki je viharno pozdravljen nagla-lal pomen sedanjega kongresa. V deželi zborujemo, je dejal, ki je veljala doslej za gnezdo vse avstrijske reakcije in že samo to dejstvo, da zboruje socialno-demokratični kongres v glavnem mestu te dežele, kaže na mogočno prodiranje socializma. Besnost sedanjega položaja zahteva brezpogojno in nujno mednarodno edinost. Nečloveška draginja tlači ljudstvo, ljudski sovražniki se družijo v mogočno, sklenjeno falango, imperialistična pijanost obbaja •rgije. V tem trenutku je železna složnost proletariata dvakrat potrebna. V nadaljentm govoru se je dotaknil Gautschevih napadov na železničarje in na uradništvo in njegovih izzivajočih groženj zoper socialno demokracijo. Groženj se ne bojimo, je končal dr. Adler, v boju rojena stranka smo, močnejši in večji bomo postali v bo jul (Burno pritrjevanje.) — T predsedstvo so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Pernerstorfer, Abram in Tom-a < h i k. V imenu nemške stranke sta pozdravila kongres sodruga Mtiller in Kan-t s k jr, v imenu ruske stranke Trockj, v imenu ogrske sodrug H u t f f j, v imenu italijanske sodr. P i 11 o n i , v imenu ukrajinske sodrug V i t i j k in v imenu jugoelovanske sodrug Etb. Kristan.
Gantscheve odredbe proti železničarjem.
Dunaj, 30. okt. okt. Mobilizacija železničarjev za slučaj pasivnega odpora je že popolnoma pripravljena; pozivnice so že v rokah pristojnih poveljstev in bodo na brzojaven ali telefonski ukaz dostavlene Tudi znaki (trakovi na rokavih) so za ta slučaj že pripravljeni. Vlada namerava pasivno rezistenco z vsemi sredstvi zadušiti, eventualno z orožjem. Zadnje dni so bile med želežniškim in domobranskim ministrstvom važue konference.
Hochenbnrgerjev Izstop Iz kabineta.
Dunaj, 29. okt. Vest o Hocheuburger-jevem Izstopu iz Gautschevega kabineta se n e potrjuje.
Skupni ministrski svet.
Budimpešta, 30. okt. Ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary je izjavil, da se je sobotDi ministrski svet, ki se je nadaljeval včeraj popoldne, bavil izključno le z bosanskimi železniškimi vprašanji in da se ni prav nič dotaknil mesnega vprašanja.
Ožja volitev v Lincn.
L i n e c , 29. oktobra. Pri včerajšnji ožji volitvi za državni zbor je zmagal nemški nacionalec župan Bejer s 1649 glasovi. Sodrug Gruber je ostal s 1262 gla sovi v manjšini.
Proti ogrski obstrukciji.
Budimpešta, 29. oktobra. Ker so M vsa posredovanja zborničnega predseduika izjalovila, nameravajo obstrukcijo uduj-ž i t i s silo in sicer na ta način, da bodo poslovni red drugače „to)ma žili” kakor doslej in torej obstrukcionističnih predlogov ne bodo dopuščali Kako se bo ta boj vodil in kako bodo .tolmačili” poslovnik, ki je dolgo vrsto let dovoljeval obstrukcioni-atične predloge je skrivnost klike, ki je izumila ta načrt in ki ji načeluje grofTisza. Tisza bo baje ta boj osebno vodil in ga izvalijo vtanamen za zbjornične-ga predsednika. Nikakor pa ni izklju ženo, da bo opozicija obstruirala že volitev T i s z e za predsednika, kar je tem lažje, ker se mora volitev postaviti na dnevni red, do dnevnega reda pa vodi pot poimenskega glasovanja. Prorokuje pa se lahko že sedaj, da bo Tiszova ošabnost koučala s prav tisto blamažo kakor njegov boj proti poslovuikovi preosuovi leta 1905.
Internacionala — mirovna velesila.
F r a n k f u r t o. M. 30 oktobra. Vzlic demeutiju .Tempsa” in Nordeutische Allg. Ztg.“ da se fraucoska in nemška vlada nista obrnili na mednarodno socialistično tajništvo, vzdržuje .Frankfurter Zeitung“ v polnem obsegu svojo vest in pravi, da jo bo p o d p t 1 a z dokazi če bodeta ,Temps“ in .NorddAllg. Z tg. 6 e naprej tajila.
Pariz, 29. oktobra. .Le Radical" poroča : Nemška vlada je po diplomatskem agentu
iz belgijskega vnanjega ministra sporočila mednarodnemu socialističnemu tajništvu v Bruslju, da Nemčija ne želi vojne, da pa je večina francoskega ministrskega sveta za vojno. To sporočilo je dobil voditelj belgijske socialistične stranke od osebe, ki pripada kabinetu kralja Alberta. Posledica tega pogovora je bila brzojavka na Bebelna, ki pa je bila na meji ustavljena in dostavljena Bebelnu šele čez štiri dni. Nemški uradnik, ki je zakrivil zakasnitev, je bil zaradi velike vneme kaznovan. Namen nemškega koraka je bila uprizoritev protivojnega gibanja pri socialističnih strankah raznih dežel. V Parizu je uato bil razgovor med Caillauiom in združenima socialistoma Som-bartom in Thomasom. Namen nemške vlade je bil dosežen.
Novi kardinali.
B i m , 29. okt. Dne 27. novembra bo tajen, dne 30. novembra pa javen konzistorij, kjer bo imenoval papež več novih kardinalov. Med drugimi bodeta imenovana za kardinala oiomuški in dunajski nadškof. Imenovan bo tudi bivši papežev nuncij na Dunaju Granito di Belmonte.
Otvoritev bolgarskega sobranja.
Sofija, 29. oktobra. Včeraj je otvoril kralj Ferdinand sobranje. V prestolnem govoru je poudarjal mirovno politiko Bolgarije.
Lakota v Rusiji.
Peterburg, 30. oktobra. Ministrski svet je odločil za osemnajst guber-nerij vzhodne Busije in Sibirije, ki trpe vsled slabe letine, 93 milionov podpore.
Zemstva v vzhodnih gnbernijah.
Peterburg, 29. oktobra. M i n i s t r-skisvetje sklenil, da predloži dumi zakonski načrt o uredbi zem-s t e v v gnbernijah Astrahan, Oren-burg in Stavropol.
Italijansko turška vojna.
Novi arabski napadi.
B i m , 29. oktobra. „Agenzia Stefani” poroča iz Tripolisa: Oh dveh zjutraj so pričeli sovražniki na južnem krilu z novim napadom, zlasti v smeri proti bumelianskim studencem. Napad ni bil hud in so ga Italijani kmalu odbili. Ob štirih in ob šestih zjutraj so Arabci napad ponovili; toda Italijani so jih obakrat odbili s sijajnim uspehom.
Bllžanje velikih sovražnih moči.
R i m , 29. oktobra. Zjutraj navsezgodaj so se dvignili v zrak zrakoplovi, da preiščejo okolico Tripolisa. Zaradi močnega vetra so se morali zrakoplovi omejiti samo na osem do devet kilometrov dolgo pot in so se spustili na zemljo ob 9. dopoldne. Iz zrakoplovov so opazili, da se bližajo odjuga in jugozahoda močne sovražne čete.
Napad na italijansko poizvedovalno četo.
Rim, 29. oktobra. Dvesto arabskih jezdecev je napadjo pri Tobruku italijanski poizvedovalni oddelek, ki je izgo-tavljal telegrafsko zvezo. Italijanom je prišla na pomoč tobruška posadka in dve kompaniji z vojnih ladi „Etna“ in „Piemonteu. Arabski napad je bil odbit, na italijanski strani je bil lahko ranjen podzdravuik in en mornar. Arabci so telegrafsko zvezo poškodovali in oa več mestih prerezali.
Revolucija na Kitajskem.
Boji v Hupe.
Lo n d o n , 29 okr. Boročeva lec Reu terjevega biroja, kije pri armadi vojnega ministraJinčanga, brzojav lja iz L i a k o n s i e n a v Hupe : Včeraj sta bili dve bitki in sicer ena ob šestih zjutraj južno od Nieka pri Santao-činov smeri proti L u č i a m p i ei Cesarsko armado so podpirale bojne ladje. Vladne Čete so prisilile revolucionarje, dasose umaknili iz pozicij pri Luči-ampia, ki so jih potem čete zavzele. Ob 11. je boj za eno uro nekoliko pojenjal, proti poldnevu pa ee je zopet začel. Cesarske čete so se približale upornikom do 500 korakov. Jnan§>k»J prevzame vrhovno poveljstvo.
Peking, 29. okt Juanšikaj prevzame vrhovno poveljstvo podrejena mu je vsa armada. Vse častnike bo imenoval sam. Zanj ie nastavljena posebna telesna straža, broječa 12 tisoč mož
Zunanji minister pri nemškem kauce-larju.
B e r o 1 i n , 29 oktobra. Kitajski zunanji minister L i a n g t u n j e n je posetii pred-včeranjem popoldne v spremstvu kitajskega poslanika Liangkenga nemškega kancelarja B e t h m a n n a H o I w e g a
Uradna poročila o vladnih zmagah.
Peking, 19. okt Vlada razglaša, da je prvi armadni zbor pod poveljstvom J i n č a n-
g a predvčeranjem napadel revolucionarje i u jih potisnil z velikimi izgubami nazaj. Vladne čete so zaplenile mnogo topov in velike množine municije. Po zavzetju Sekana so čete prodirale dalje in so zavzele kitajski oddelek Hankava. V Sečuvanu so vladne čete revolucionarjem iztrgale dvoje mest. Železniški promet med Hankavom in Pekingom se v poudeljek zopet prične.
Kitajsko posojilo.
Pariz, 29. okt. Vlada je najela pri neki francosko belgijski družbi šest odstotno podojilo.
Odgovorni urcdnlK Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Poslano.
Na razna vprašanja, ali sem res prodal svoje podjetje deželnemu odboru, naznanjam javnosti, da nisem in tudi ne bom, pač pa bom svoje podjetje vkratkem znatno razširil, da mi bo mogoče še hitreje postreči svojim cenjenim odjemalcem. Zahvaljujoč in priporočajoč se vsem za zaupanje beležim
s spoštovanjem
Alojzij Rev,
trgovec z lesom v Mostah pri Žirovnici na Gorenjskem.
v
Žepni koledar
za delavce sploh in prometne služabnike za navadno leto 1912
izide te dni. Koledar je izredno praktično sestavljen za vsakogar. Sezite po njem, dokler ne poide.
VSEBINA: Koledar in kalendarij. — Centralni sedeži strokovnih organizacij. — Kolkovna lestvica. — Poštni in brzojavni tarii. — Inozemske in domače denarne vrednosti. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Obsežnost Avstro-Ogrske in število prebivalstva. — Avstr, ustavne vlade. — Socialno-demokratični poslanci v avstrijskem državnem zboru (1911). — Glasovi slov. soc. demokratov pri državnozborski volitvi 1911 (skupaj).
— Koliko glasov so dobile posamezne stranke v Avstriji pri državnozborskih volitvah (1907 in 1911). — Politiške in narodnostne skupine v avstr, državnem zboru po volitvah (1907 in 1911). — Kako se varujemo kolere. — Kakšno delo opravljajo naši zaupniki. — Kdo neki je železničarjem pomagal. — Priporočljive knjige in knjižice iz domačih založb. — Kultura in žensko gibanje. —
Kje so delavci najslabše plačani. — Prof. I. T. Masaryk (slika). — 200 besed tujk in njih pomen. Beležke.
Cena trdo v platno vezanemu izvodu 1 K, po pošti 10 vin. več. — Organizacije dobe primeren popust. — Naroča se pri upravi ,Zarje” v Ljubljani.
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je slovenski
k’
Jlustrovani Tednik
ki izhaja vsak petek ter stane četrtletno K 1 80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inse-rirajte v njeml Naslov: Slovenski Ilustrovanl Tednik, Ljubljana
Železnato vino s kino
lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani
Dunajska cesta
krepča mnlokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, slabotne in bolehave o roke, ena pol-literska steklenica 2 K, tri steklenice K 6'60. Poštnina in zavojnina prosta. Železnato vino lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani vsebuje v resnici in vedno navedeno množino železa. Ima neoporečno zdravilno vrednost in prednjači aa-radltega vsem drugim železnatim izdelkom.
Restavracija, International*
na Resljevi cesti št. 22
v neposredni bližini južnega kolodvora.
Vedno sveže pivo, dobra dolenjska vina kakor tudi gorka in mrzla jedila.
Na razpolago je vrt s kegljiščem ia vsi slovenski, nemški, italijanski delavski listi.	Shajališče	sodragov
Na prijazen poset vabi
Marija Petrič,
gostilničarka.
10 zapovedi
za zdravje in 10 zapovedi za kmetovnlca, vsake posebej tiskane, dobi vsak Človek zastonj v lekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajajo zdravila p. t. članom okr. boln. blagajna v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarna 1» bolniške blagajne južne železnica.
ANTON BAJEC
cvetličfii salon
Ljubljana, Pod Trančo štev. 2. Velika zaloga suhih vencev.
Izdelovanj« šopkov In vencev, trakov z napiti Itd. — Zunanja naročila Izvršuje točno.
Vrtnarija je na Tržaški cesti.
Brzojavni naslov: BAJEC, Ljubljana.
Največje podjetje konfekc. stroke je ogromna trgovina
O. Bernatovič
Ljubljana,	Mestni
katera ima že začetkom sezlje
nad 30,000	kom.
po najnižjih cenah — in to:
nad 5000 kom. najfmejšifi oB/ek za gospode „	2000	..	najfuicjšiB površni Kod.šport-
ni fi in zimskik sukenj „	3000	„	pelerin
Solidna postrežba!
nad 2000 kom. posamezn. Blae in telonnikoo .. 3000 „ oBlek za deeke in otroke „ 15000 .. najmo femejše konfekeije za dame in dekliee.
Priznano nizke cene!
Izdelki solidni.
Zmerne cene.
sat
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11.	Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce Iz morske trave, zmednlce na peresih, :::	podobe,	zrcala,	otročje	vozičke	Itd.
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
o
□