UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10,1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
GLASILO BENEŠKIH
SLOVENCEV
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo:
polletna 600 lir — letna 1000 'lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto VII. — Štev. 7 (129)
UDINE, 1. - 15. APRILA 1956
Izhaja vsakih 15 dni
V velikem in malem okviru
kdo hodi v šolo/
Rapporti tra Sloveni e Friulani
◦ti
če opazujemo usode človeštva v velikem okviru svetovnega dogajanja in razvoja človeške kulture, se nam zdita obe svetovni vojni dve temeljiti lekciji, ki zelo nazorno kažeta, da človeštvo napreduje v smislu večje mednarodne pravičnosti in enakopravnosti. Velike državne tvorbe, sloneče na absolutizmu, pristranosti in krivičnosti, so razpadle ali so ne morale preosnovati na pravičnejši, demo-kratičnejši podlagi. Take so bile usode ruskega carstva, kitajskega, nemškega, avstrc-ogrskega in japonskega cesarstva, bolgarskega in italijanskega kraljestva, fašistične in nacistične vladavine. Veliki in krivični narodi, ki bi radi manjše izkoriščali in tlačili, morajo zmeraj znova skozi trdo šolo zgodovine, kjer na svojo škodo spoznavajo, da so se zaleteli, in morajo popuščati.
Po obeh svetovnih vojnah hodijo v tar ko šolo tudi države s kolonijami. Domača ljudstva se v kolonijah prebujajo k samozavesti in se upirajo tujemu gospostvu. Stara kolonialna carstva se majejo, ponekod se rušijo. Nekatere angleške, francoske, italijanske, holandske, portugalske in druge kolonije so se delno izvile in se še izvijajo nezaželenemu tujemo varuštvu. V Aziji in Afriki nastajajo nove samostojne države na ruševinah nekdanjih tujih kolonialnih sistemov.
Človeška miselnost neprestano napreduje v smeri človekoljubja, mirnega sožitja in. bratstva med narodi. Nekdanje Društvo narodov se je po zadnji vojni preosnovalo v Organizacijo združenih narodov, ki je izdelala proglas o človeških pravicah. V tem velikem okviru hodijo imperialistični narodi po sili v šolo pravega humanizma, spreobračajo se k bolj človeškim nazorom, sprejemajo in podpisujejo temeljna načela o človeških pravicah in obetajo, da jih bodo vestno izvajali. Tako usmerjanje človeštva je obrodilo že prav lepe sadove. Iz njega sklepamo, da je človeška pamet nekaj zelo stvarnega in pozitivnega, koristnega in zanesljivega in se prav zato ni bati pogubnih posledic, ki naj bi neizbežno izhajale iz najlepših novih iznajdb na področju plinov, strupov, elektrike, jedrne energije in drugih velikih in važnih pridobitev. S preprostim ljudskim izrazom bi lahko pribili: človeštvo ni na glavo padlo, da bi z vsem tem samo sebe nesmiselno uničevalo.
Takšni so razgledi po velikem okviru. Kako pa je v malem?
Iz daljnih dežel prihajajo vesti, da ponekod še zmeraj cvete resnično človeško suženjstvo. Celo med združenimi državami demokratične Amerike so tudi take, ki se ne morejo odpovedati uradni diskriminaciji v razmerju do črnopoltih bližnjikov, kjer sodijo črnokožce drugače, strože kakor belce, kjer je svoboda vesti, misli in prepričanja taka, da človeka lahko zapro in obsodijo že zaradi pripadanja h kakšni veliki, svetovno priznani stranki, ki je kje drugje državno-tvorna stranka.
V severnoafriških kolonijah so evropski volilci silno privilegirani, domačini pa zapostavljeni. V južni Afriki se razmahuje nekak rasizem na škodo Indijcev. Azijska verska nestrpnost zavaja ljudi v nasilje in prelivanje krvi. Iz Sovjetske zveze, ki je kakor ZDA in druge velesile članica OZN, se v zvezi s stalinizmom omenjajo neverjetno nazadnjaški sistemi v sodstvu in na drugih področjih.
Od prejšnjih rodov podedovani nagoni zasužnjevanja, tlačenja, zatiranja, teptanja in izkoriščanja so po raznih deželah še zelo živi, čeprav se uradno tudi v njih priznavajo načela o človeških pravicah za vsa ljudstva in vse sloje. Iz takih razmer poganja ponekod precejšnja mednarodna hinavščina.
Pa kaj bi segali tako daleč? V malem, ozkem okviru tudi pri nas ni dosti drugače. v naši deželi je od 1. januarja 1948 v
veljavi precej napredna nova ustava. A do zdaj, dolgih osem let, ni bilo oblasti, ni bilo ustavnega sodišča, kjer bi se mogel oškodovanec pritožiti zaradi kršenja ali neizvajanja razglašene ustave. Ustava jamči v šestem členu posebne odredbe za zaščito narodnih manjšin. Najmanj, kar naša manjšina od takega člena pričakuje, je pravica do šolanja v materinem jeziku, pravica do domačih učiteljev, duhovnikov uradnikov in sodnikov, ki bodoi z domačim ljudstvom govorili v domačem jeziku, kakor se to godi drugod po svetu in kakor se to zahteva v razglasu v človeških pravicah. Vsega tega pri nas ni. Posebne odredbe glede naše manjšine se sicer izdajajo, a uspeh njihovega izvajanja je ta, da se za naše otroke gradijo le tuji, neslovenski otroški vrtci, da so naši mladini odprte le neslovenske osnovne in srednje šole na domačih tleh, da se za naše ljudi pošiljajo v cerkve, šole in urade neslovenske osebe, ki jih domače ljudstvo ne razume. Našim ljudem se do zdaj zdi, da se take posebne odredbe ne izdajajo v zaščito naše manjšine, marveč — prav narobe ...
Gotovo ima atavizem ali dednost tudi v naši državi močne korenine. Ce ie pri nas doslej cvetelo raznarodovanje in zapostavljanje, kako naj zaradi podpisanega Razglasa o čoveških pravicah taki nagoni čez noč zamro? Kdo naj jih izpodre-že? In vendar bi bilo to potrebno. Mednarodna hinavščina lahko slepi svet nekaj časa: dolgo ga ne bo mogla. Če velja pri
nas napredna ustava, če velja podpisana mirovna pogodba in velja podpisani Razglas o človeških pravicah — kdo naj te pravice uživa če ne mi? Saj so prav zaradi nas sestavljene. Dvoličnost ni umestna in ne sme obveljati. Mi, ki se nam godi krivica, tako dvoličnost obsojamo in zahtevamo, da preneha. Mora prenehati.
Mnogi veliki so že morali skozi trdo šolo zgodovine, ki kaže naprej k večji pravičnosti in enakopravnosti. Prepričani smo, da se ta šola uveljavi tudi pri nas.
-šk-
Italijansko - jugoslovansko gospodarsko sodelovanje
še v tem mesecu se sestanejo vodeči predstavniki Italijansko - jugoslovanske zbornice v Milanu in Jugoslovansko-itali-janske zbornice v Beogradu, in sicer v Milanu. Zbornici bosta Izbrali mešani stalni odbor, ki bo skrbel za povezavo med njima. Kakor znano sta obe ustanovi neodvisni in ločeni organizaciji, čeprav imata v bistvu isti smoter, to je pospeševanje trgovinske izmenjave med obema državama ; delujeta pač vsaka na svojem teritorialnem področju.
V Beogradu kaikor tudi v Milanu dajejo delovanju teh zbornic velik pomen. Tako bo n. pr. beograjska Jugoslovansko-italijanska zbornica izdajala tudi poseben bilten.
La convivenza tra gli Sloveni e Friulani risale ad un’epoca storica lontana; anzi, si potrebe dire che la loro storia incomincia in comune. L’area occupata allora dagli Sloveni era più grande di quella di oggi; certi nomi di località della pianura Friulana testimoniano questa loro estensione. Ma col tempo la pianura ebbe, come sempre, il sopravvento sulla montagna. Perciò a poco a poco gli Sloveni si ritirarono entro la fascia delle Prealpi Giulie, o quelli che rimasero nella pianura furono assimilati dai Friulani stessi.
La montagna difese e salvò, conservando gelosamente, la lingua ed i costumi degli Sloveni in modo che oggi, a distanza di secoli il numero degli stessi nel Friuli è rimasto pressoché quello di un tempo.
Dalla storia non si è mai saputo che tra gli Sloveni ed i Friulani siano sorte discordie o incompatibilità di vita. Questi due popoli, che hanno in comune la laboriosità, la costanza, l’umiltà, hanno sempre dato prova che la convivenza è sempre possibile qualora da una parte e dall’altra ci sia la buona volontà di cooperare lavorando insieme e non accampando diritti di uno a scapito dell’altro.
Il Tommaseo, grande poeta e scrittore, quando la Slavia Friulana insieme al Friuli, nel 1866, passò sotto il Regno d’Italia, ebbe già per gli Sloveni del Na-tìsone, e specialmente per le donne, parole di grande generosità e di entusiasmo. Si potrebbe dire che non pochi sono gli esempi che dimostrano la concordia, la pace che regna tra queste due stirpi
ni in 1111111111111111111111'|!I!|I|||II1|IIIIIIIIIIIIIIII!IIII|I|IIIIIII|!|IIIII|III|III|I|I|I|I|!III!II|||Ì|||!|||:|||!|||||!|||IH muliniti uhim mi imiwii«ii.mt^WH)W|lmW|,l,ICT| m
PRAVICE PO SVOJE
Odkar smo začeli pisati in poudarjati, da bi morala država malo bolj poskrbeti za gospodarsko zapuščeno Beneško Slovenijo, se je tudi italijanski tisk začel zanimati za nas. Priznali smo tudi, da je pod novim državnim predsednikom vsaj na papirju izšla določba o naših krajih, ki priznava, da jih je treba gospodarsko dvigniti. Naše želje in pritožbe, ki so na najvišjih mestih našle vsaj svojo upravičenost, pa motijo gotove lokalne kroge in nam sovražno razpoloženo časopisje.
Kaj smo dobili
Ti bi radi dokazali, da so kraji v Beneški Sloveniji nekaka Indija Koromandija in da imajo vse kar si poželijo. Gospodarskih in kulturnih dobrin, da je toliko kot jih še ni bilo nikdar prej in jih nikjer drugod ni takih.
Neki dnevnik nam hoče to dokazovati kar na svoj poseben način. Tudi pravice, ki pritičejo narodom in še posebej narodnim manjšinam, razume prav po svoje. Najprej pravi, da pustimo za zdaj ob strani ekonomska in materieina vprašanja. — Mi bi pa prav radi, mimogrede povedano, slišali in videli, da bi v prvi vrsti ta globoko življenjska vprašanja že enkrat praktično načeli. — Ko se na tak moder način izogne perečemu vprašanju, skuša pokazati, kaj vse so oblastva storila za kulturni dvig ljudstva v naših dolinah.
Seže nazaj v leto 1866. ko je poražena Avstrija morala odstopiti Italiji vso Benečijo in slovenske vasi do reke Idrijce ali »stare meje«. Takrat, da je bilo, piše, samo v okrožju Šempeter ob Nadiži 90% analfabetov ali ljudi, ki niso znali pisati in čitajti. Vseh šol da je v tem okraju vzdrževala komaj šestnajst. Ko je pa prišla nova država, da so šole v pokrajini narastle od 439 na 769. Te številke, koliko šol smo dobili Beneški Slovenci ob priključitvi k novi državi, naj bi torej dokazale, kakšno blagodat smo prejeli; čeprav ne gospodarsko, pa — kulturno.
Poštevanka še ni vse
Radi priznavamo, da je Italija, ki je bila ob svojem združevanju prežeta plemenitih idej, skrbela tudi za kulturni
dvig svojih državljanov. Tudi to vemo, da je bila Avstrija v svojih ponemčeval-nih in raznarodovalnih stremljenjih prav tako nasprotna svojim italijanskim, kakor slovanskim podložnikom. Bila je obojim vsaj kar se.tiše kulturnih in političnih pravic prav mačehovska država. Zagrešila je napram narodnim manjšinam isto napako kakor pozneje fašizem.
Ta napaka pa izvira že od poprej, in sicer iz napačno pojmovanih pravic, ki jih je treba dati državljanom druge narodnosti in jezika.
šole, ki jih je država dala in jih še samo take dovoljuje, niso bile slovenske, pouka materinščine ni bilo v njih, ne pod Avstrijo, ne od 1866 leta dalje pa do danes. V takih šolah so se otroci slovenskih staršev navadili nekaj brati in računati. Poštevanka v drugem jeziku pa nikakor še ne pomeni, da je država dvignila kulturno raiven svojih davkoplačevalcev, ki govore slovenski in želijo po vsem naravnem pravu ne samo ohraniti, ampak tudi razvijati svojo narodno samobitnost.
Analfabetizem se je res pobijal, če pod tem imenom mislimo le, da se je kdo navadil pisati in nekaj seštevati. Ostal je pa še večji — kulturni in narodni! Saj vemo iz prakse, da se otroci niso naučili ne dobro italijanščine in ne svojega maternega jezika. Postali so po zaslugi takih »dragocenih kulturnih doprinosov« pravi neizobraženi rovtarji.
Kakor so imeli italijanski starši sveto pravico se upirati avstrijski ponemčeval-ni šoli, tako ima tudi naš slovenski otrok enako pravico obiskovati šolo v svojem maternem jeziku! Edino na tak način je pravilno pojmovana pravica za šole narodnih manjšin.
Polno besed - prazen nič
Res je tudi, da je državna oblast večkrat dajala polno obljub, potem pa je vse skupaj padlo v nič. Zaradi nacionalne nestrpnosti do državljanov drugega jezika. Spominjamo se, kako je okupacijska oblast ob zasedbi Primorske v novembru leta 1918 nalepila po vogalih lepake z obljubami: »Slovenci! Italija, premogoč-na država velike svobode, vam bo dala
iste državljanske pravice kakor svojim lastnim podložnikom. Dala vam bo šole v vašem jeziku in to v večjem številu, kakor ste jih imeli pod Avstrijo.«
In kaj se je potem zgodilo? Komaj je nastopil fašistični režim, je slovenščina iz šol izginila in šola se je postavila v službo raznarodovanja. Od polnih besed je ostal prazen nič! V Beneški Sloveniji pa še obljub nam niso dali. Na vse naše pritožbe so nam kot danes odgovarjali, da saj imamo iste pravice kot drugi državljani. Tudi obešeni Mussolini je to kot v zasmeh rad poudarjal. Mož je namreč lokavo mislil, da imajo Slovenci »iste« pravice, že s tem, da njih otroci italijanskih sodržavljanov. Zatorej morajo šole »v vašem jeziku« kot je obljubljal svečani lepak, izginiti. Zato jih je kratko-malo s slovito Gentilijevo reformo v par letih zatrl. Pri nas v Beneški Sloveniji mu pa še tega ni bilo treba storiti, ker sploh nikdar slovenskih šol nismo imeli.
Prava pravica
Tako je posebno pojmovanje pravic; prav po svoje. V resnici in živem življenju je pa drugače. Država je dolžna dati vsem državljanom pravice v isti meri, a ne morejo biti vse enake, če so v državi tudi narodne manjšine. Pravice za te ne morejo biti dobesedno enake kot za večinski narod, zlasti ne glede šole in vzgoje. Smejali bi se družinskemu očetu, ki bi hotel vsem sinovom kupiti enake obleke; mora jih pač krojiti po meri.
Zato pravimo, da če je že 1. 1866 Italija dala več šol kot Avstrija, je kljub temu ostalo vse pri starem, ker te šole niso bile primerne za slovenske učence, ker ni bilo v njih materinščine, ampak so bile »enake« kot za italijanske otroke. Tako pojmovanje pravic je pač posebne vrste, če ne neumno ali pa kar zlonamerno.
Odprava potnega lista
V Parizu se bodo 16. aprila sestali člani Evropskega sveta. Na tem sestanku bodo razpravljali tudi o belgijskem predlogu, po katerem ne bi bil več potreben potni list za potovanja po zahodno-evropskih državah; potni list naj bi se nadomestil s preprosto »evropsko« dovolilnico.
pur diverse, come quella dei Friulani e Sloveni. E’ ben vero che oggi la parola s’ciavo, specie a Trieste e a Gorizia suona agli orecchi di molti Italiani sgradevolmente, specialmente se pronunciata da quel tipico odio inculcato da quel gruppo alquanto numeroso di sciovinisti che non tollerano che loro stessi e la loro megalomania; tuttavia quest’odio è vuoto, senza senso, perchè fittizio in quanto non è sentito dalla gran massa popolare, ma creato a bella posta da coloro che nascondono sotto questa falsa parvenza il loro tornaconto.
Un Friulano, invece, quando dice »sclav« non intende disprezzare, ma lo dice normalmente, in senso buono, perchè così chiama appunto gli Sloveni del Friuli. I Friulani non pensano neppure che questi Sloveni siano venuti a contatto di essi da un dato momento della storia, ma li considerano come sempre stati accanto a loro. E come avviene che il commercio è il mezzo principale di comunione fra i vari popoli, cosi il mercato è il luogo di contatto diretto fra di essi.
Fra gli Sloveni delle Valli del Natiso-ne, Torre e Resia ed i Friulani, Tarcen-to e Cividale sono sempre stati i centri più frequentati dalle due stirpi. Gli Sloveni ammassano ivi i loro tipici prodotti come frutta, legna, fieno, castagne, mentre i Friulani mercerie, prodotti industriali ed altre cose di cui gli Sloveni hanno bisogno.
Sono abbastanza frequenti i casi in cui si vedono, specie di notte, cani distanziati l’uno dalTaltro, carichi di fieno o di legna, che lentamente, percorrono le strade che dai nostri monti portano alla pianura.
Questa gente fa alle volte molti chilometri di strada per guadagnare i magri sudori della sua fatica. I mercati di Tar-cento e di Cividale erano più fiorenti un tempo, quando il confine chiudeva dentro l’Italia altri Sloveni del Natisone e dell’Isonzo che oggi vivono entro i confini della, loro patria.
La prosperità di questi mercati è indubbia se si considera che gli Sloveni del Friuli conoscono bene il friulano; anzi un tempo, relativamente non lontano, di lingue diverse della slovena conoscevano soltanto il friulano, e non anche l’italiano, come oggi taluni asseriscono, senza alcuna cognizione di storia e lingua. Non sarebbe pertanto bisogno di dichiarare e urlare a sguarciagola continuamente a tutti i venti che questa gente »si sente italiana, che è italiana di lingua e di origine«. Si sentirà forse più vicina ai Friulani, con i quali è sempre andata d’accordo in tutti i campi dell’attività umana. Infatti l’affetto e la generosità che ha per i Friulani, lo ha dimostrato specialmente nella guerra partigiana. Quanti non sono i Friulani che furono ospitati dagli Sloveni? Sono vissuti insieme, hanno patito, lottato assieme. Gli Sloveni del Friuli si sono prodigati in tutte le maniere con viveri, indumenti, rifugi, verso i patrioti friulani. Si ricorda che dopo la distruzione di Nimis, operata dai nazifascisti gli abitanti di paesi sloveni soprastanti, si sono privati perfino dell’ultimo chicco di granoturco che avevano sul granaio per aiutare quella popolazione.
Da questo semplice esempio si vede la generosità, il buon cuore di questa gente che non ha chiesto mai nulla come ricompensa. E se oggi sta risvegliandosi nella sua coscienza e vuole rivendicare a sè i propri e giusti diritti di minoranza, non dovrebbe venire ostacolata neppure da quei pochi facinorosi, che degeneri dei loro avi, tentano di alzare contro, la loro voce, forse neppure per loro convinzione, ma come pedine spinte da mani che celano soltanto mire ed interessi personali. E questi signori che non fanno altro che baccano, si ricordino che nessuno può mutare la realtà, nessuno può fermare la volontà di un popolo che vuole essere rispettato nei suoi diritti.
ZVEZDE IN ZVEZDICE NA NEBU SLOVENSKEGA SLOVSTVA
Srečko Kosovel
pesnik Krasa in človeka
Kako lepó bi bilo romati vse življenje skozi zeleni gozd in se ne ustaviti. Biti človek z dobrim dobrim srtem.
Konzorcij za uzdarževanje cjest
Srečko Kosovel, ki se je rodil 16. marca 1904 v Sežani, ni Kraševec. Njegov oče Anton je bil iz čmič na Vipavskem, njegova mati iz Sužida pri Kobaridu, ne daleč od rojstnega kraja Simona Gregorčiča. On je pa zrastel na Krasu in se zakoreninil v kraško gmajno kot brin in je kot eden iz kraške vasi, ki jo obdajajo bori, drugovi dehteči, močni, polni težke, otožne lepote. V Tomaju je doživel kot otrok prvo svetovno vojno z ranjenci in mrtvimi, ki mu je zapustila v duši grenke misli in bolest kot da je že ni dovolj
v kraški pokrajini. Zahrepenel je po človeku in to hrepenenje po človeku, po dobrem človeku kot so dobri kraški bori, drhti iz vse njegove pesmi, zakaj on je še danes največji pesnik Krasa, študiral je v Ljubljani in po dovršeni srednji šoli je bil na univerzi slavist in romanist, a še predno je končal študije, mu je smrt iztrgala pero iz mladih rok. Umrl je 27. maja 1926 v Tomaju, v mesecu cvetja, ko najbolj opojno duhte na kraških vrtih rdeče in bele majnice.
Po prvi svetovni vojni se je v evropski umetnosti pojavil ekspresionizem, ki je gledal ves svet skozi prizmo duha, ki je poudarjal sanje, videnja, dušo, prav tako kakor prej simbolizem slovenske Moderne, samo da je še bolj oblikoval človeka, se pa v velikem zanosu po duhovnosti vedno bolj in bolj oddaljeval od predmeta, dokler ni usehnil ali pa se rešil v novo stvarnost. Srečko Kosovel je leta 1922 nastopil z Antonom Podbev-škom največjim pesnikom ekspresioni-zna, Jarcem, Gspanom, Seliškarjem, A. Vodnikom in Vido Tauferjevo pa se je od njih oddaljil, ker je bil po duši tudi impresionist in si je želel poeta prevred-nočevalca vseh vrednost, ki si je sam tudi prizadeval, ustvarjati celotno življenje, novo stvarnost tudi v besedni umetnosti, vsaj ob koncu življenja, čeravno ni nikoli zanikal v sebi impresionista in ekspresionista ter svojevrstnega romantika v duhu njegove dobe.
Impresionist je Srečko Kosovel vedno, ko premišljuje o Krasu:
Kraška vas je v jeseni tiha ovita v meglo le tu in tam se zasvita lučka v temo.
Tam za črnim ognjiščem svetlika se ognja sijaj; po mrzlih poljih hodim in vse me kliče nazaj.
Jaz, ki sem poznal Srečka Kosovela in presedeval ž njim v dijaški menzi v Ljubljani, še dolgo časa po večerji, v izbi, ki je bila kot kraška samota z brlečo lučjo, si ga ne morem drugače predstavljati kot zatopljenega v misli ob kraškem ognjišču : Tako bi sedel za ognjiščem, obraz v dlaneh, bi molčal, tiho, vse tiho za oknom, le ogenj bi prasketal.
Čudim se, da ni še noben slovenski slikar sllkai Srečka Kosovela pesnika Krasa ob kraškem ognjišču.
Srečko Kosovel je edini slovenski, slovanski in evropski pesnik, ki v neštetih odtenkih opeva bore, tako v kraški vasi: In na koncu vasi bor završi — vztrepeta, ko me spozna.
Zdaj pošumevajo bori temno, zdaj ti vzbujajo pogum:
Bori, bori temni bori, kakor stražniki pod goro preko kamenite gmajne težko, trudno šepetajo.
A bori so tudi živi simbol zdravja in moči :
Bori dehtijo, bori dehtijo, njih vonj je zdrav in močan, in kdor se vrne iz njih samote ta ni več bolan.
V Kosovelovi pesmi se zdaj prepleta impresionizem z ekspresionizmom »Ekstaza smrti« Evrope, dokler ne prevlada nova stvarnost. Kot sležki pesnik Bezruč postane bard slovenskega naroda in Krasa v Slovenski baladi, v Orehu, dokler od tod ne stopi do človeka v pesmi Ponižanih do Starke za vasjo. Ne provi trat in do njegovih Meditacij kjer pravi, da bo prišel čas sreče za vse narode:
In vsi kulturni bleščeči hrami in vse bogastva zlato in srebro, teklo bo kakor čas med nami: piti ga hočeš? Sezi z roko!
In le tako iz predavnih virov spev o življenju bo v nas zašumel kakor novo življensko vino, in poet, iz tvojih samotnih večerov pai bo sijaj v tvojo dušo, odmev, strnitev v bodočnosti naše z davnino.
Srečka Kosovela sem spoznal v Ljubljani leta 1922—1923 v dijaški menzi, ki je bila nekje tam kjer je danes nebotičnik. Takoj sva postala Kraševca - prijatelja in priobčil je moje pesmi v Preporodu in reviji Lepi Vidi:	Mater sem videl,
Primorski dan, Smreki s Krasa, Gotska okna, V vejah veter se gubi, Roža Jeri-honska in Parsifala. »Zakaj si si izbral nemški psevdonim Esen?« Pojasnil sem mu, da ni psevdonim iz nemškega mesta Essen ampak iz filozofov in davne bo-guvdanske združbe Esenov, ki so bivali ob Mrtvem morju, odklanjali vojno, bili prijatelji Kristusovi, se posvetili samo znanosti, saj so še lani in letos odkrili nezaslišne zaklade njihovega miroljubnega duha in sveta pisma, ki jim ni primere. Ta prevdonim sem prevzel iz Esenov kot jih opisujeta Lucij Flavijus in pa Haggard v romanu Dekle z biseri. Potem sem izpopolnil še to filozofijo s knjigo in idejami »Kraljestva božjega« Leva Nikolajeviča Tolstoja in danes sem še kronal te ideje z idejami filozofa sv. Avguština in njegovo nebeško miroljubno Nočno pesmijo ter z čudovito podobo Bogomile iz Krsta pri Savici. Srečko Kosovel je rad vsakomur daroval prepise rokopisnih pesmi, ki jih ie imel skrbno urejene. Rastku, meni in Vladimirju je več pesmi poklonil, ki so se pa v vojni porazgubile. Kje so pa njegove pesmi, ki sem jih Videl v njegovi sobi in ki so imele zunanjo obliko trikota, kvadrata, romba in drugih likov? Ko sem ga vprašal, zakaj ta likovna zunanja oblika mi je dejal, da tako valovi čustvo.
Ko sem odšel iz Ljubljane v življenje, mi je pisal še enkrat ali nisem mu več odgovoril, on je šel svoja pota, jaz pa svoja idejna pota in le po revijah sem občudoval njegove pesmi. Ko sem bral V listu, da je umrl, skoro nisem mogel verovati, da je odšel od nas ta dober človek, pesnik-genij s Krasa, In zdi se mi, da ni umrl. še danes ga srečujem in se pomenkujem ž njim v spomladanskih vetrčkih, v otožni kraški jeseni, ko prileti brinovka na Kras, ki je zdaj v svobodi lovci več ne ustrele. Spominjam se nanj poleti v zlatem žitu v rdeči dolini, ko završi burja in, ko se kot v njegovi Romanci, kotalijo jabolka v mehko travo v predjeseni, spominjam se ga v zimi, ko rjove burja žalostne dume tn balade o Pevcu slovenske dežele, o našem narodu, ko je zgubil domovino. Spominjam se nanj in na njegove pesmi iz Zlatega čolna, ko se je poslavljal od bar-žunaste lirike, da nam pove še eno poslednjo besedo predno vtone v temni Ocean :
Ko da ubit, zatrt vn prevaran s smehom življenja pozdravi ljudi, ko da od svetle tišine očaran krivicam in zlobam vsem odpusti.
Ko da so tihe, bele peroti se razprostrle preko sveta, ko da so v mirni prijazni dobroti zbrani ponižani tega sveta.
V srcu mojem besede šumijo, človek se v tihem srcu budi, zanj se vse moje sile borijo, zanj, za človeka, človeštvo, ljudi!
(Pot do človeka)
Zadnje dni marca so se zbrali rapre-zentanti konzorcijeu za uzdarževanje cjest Cedad-čenta an Centa-Beli potok. Za cjesto, ki peje iz Čedada u Cento so deliberai, de boio preložili konzorcij za uzdarževanje do ljeta 1960, ker bojo sada začeli nekatjere parti te cjeste asfaltirati. Parvi lot asfaltiranja bo koštu 40 milijonu lir. Asfaltirali bojo part cjeste, ki peje iz Cente u Neme, kajšne 4 kilometre cjeste, ki peje pruot Čedadu, an cjesto, ki vodi preko Ahtna. Za kritje par-vega lota djela bo dala provincija 14 milijonu lir, ostalih 26 milijonu lir pa bo posodila provincija an jih bojo muorali zainteresirani kamuni varnit. Ti kamuni so: Čedad, Tavorjana, Foida, Ahten, Neme an Centa.
Asemblea konzorcija, ki se je sestala parvikrat, je odobrila tud pravilnik ka-kuci naj konzorcij deluje, odobritu bilance za 1956, ki predvideva 9.500.000 lir an je odobrila konvencijo z ministrstvom za obrambo za prosit en prispevek za konzorcij, ki znaša 3.500.000 lir za deset Sjet, ki je 35.000.000 lir za izbuojševalna djela 'cjeste konzorcija. Konzorcij je preuzeu uzdarževanje cjeste s 1. aprilom ljetos.
Konkors za kmete
Tud ljetos sta provincialna aministra-cion an »Cassa di Risparmio« iz Vidma razpisale konkors a premi za male kmete an živinorejce u gorskih krajih videm-
Na zadnji občinski seji so razpravljali o zelo važnih problemih. Najprvo je prišla na vrsto sečnja občinskega gozda v Črnem potoku, ki ga bodo v kratkem prodali na licitaciji. Sklenili so, da bodo zaprosili za posojilo 4 milijone lir »Cassa Depositi e Prestiti«, da bodo mogli napeljati električno luč v Liščeca. Ministrstvo je namreč že odobrilo omenjeno vsoto za to javno delo. Nadalje je občinski svet sklenil, da bodo dali šolskemu patronatu za leto 1956 lir 15.000 in 20 kubičnih metrov smrekovega lesa za gradnjo strokovne šole. Dogovorili so se tudi, da bodo predlagali videmskemu prefektu za določitev kanona, ki ga mora dati občini lokalna lovska sekcija 40.000 Ur. Na občinskem zemljišču je bila namreč letos februarja meseca ustanovljena lovska rezerva za dobo šest let, ki jo je vzela v zakup lokalna lovska sekcija.
Ob koncu seje je župan prečital poročilo o javnih delih, ki so jih napravili v zadnjih petih letih. Za ta dela so potrošili 100 milijonov lir, od katerih je 43 milijonov prispevala država. Občinski svetnik je ob zaključku še zahvalil župana, ki je znal pet let tako dobro voditi občino.
ENOTNA LISTA VSEH LEVIC
Tudi v naši občini so sklenili, kot v mnogih drugih občinah Beneške Slovenije, da bodo pri prihodnjih občinskih volitvah predstaviU enotno listo vseh levic. Na tej listi bodo kandidirali ljudje, ki predstavljajo vse vasi Rezijanske doline in bo imela popolnoma nov program, ki ima namen rešiti razne socialne probleme, v prvi vrsti vprašamje množičnega izseljevanja, kajti tudi tu kot drugje, grozi razljudenje. Lista delovnih sil pa ima v programu še druge nove točke in sicer obrambo manjšinskih pravic tamkajšnjega prebivalstva. Prihodnjo nedeljo se bo vršil v Osojanih predvolilni shod, ki ga bo organiziral volilni odbor in bodo ob tej priliki razložili vse točke programa.
Pri političnih volitvah leta 1951 so imele v občini Rezija levice pozitiven uspeh; PSI, PSDI in PCI so imele 316 glasov proti 968 krščanske demokracije. To je pozitiven izid, če pomislimo, kakšen pritisk je izvajala na ljudstvo vladujoča stranka. Upamo torej, da bodo pri prihodnjih volitvah delovne sile napravile še en korak naprej, saj vse prebivalstvo želi, da bi se spremenilo V občini.
Imamo še danes vasi in zaselke, ki nimajo cest in morajo zato vse tovore prenašati na hrbtu, so brez električne razsvetljave itd. in ti težko čakajo, da se tudi zanje kaj napravi.
ske provincije, ki boio u tjem ljetu !.z-buojšali ali na novo zgradiU živinske Uljeve ali gnojne jame. U ta namjen je določenih 7 milijonu lir. Parvi premjo bo
100.000	lir, 4 drugi premji po 80.000 lir, 10 tretjih premjou po 60.000 lir, 30 četrtih premjou po 50.000 lir, 40 petih premjou po 40.000 lir, 40 šestih premjou po 30.000 lir, 40 sedmih premiou po 20.000 lir nn 88 osmih premjou po 10.000 !ir.
U parvi varsti bojo upoštevana tala djela: povečanje oken ali na novo nareta okna, izbuojšanje podou u hljevu, naprava odtočnih kanalu za gnojnico, uzdig-njenje sofita, bjeljenje hljevu, gradnja, gnojišč an gnojnih jam.
U ta konkors pa so izključena izbuojševalna djela za senike an drugih gospodarskih hiš, kakor tudi djela u novih hljevih.
Kmetje, ki se mislijo udeležiti tega konkorsa, muorajo napravit prošnjo na navadno karto an jo poslat na provincialno aministracion (Amministrazione Provinciale) ali na »Cassa di Risparmio« ali pa na. provincialni inšpektorat za agrikolturo (Ispettorato Provinciale dell’Agricoltura) — Via della Prefettura, 12, Udine, tekom 31. maja.
Izbuojševalna djela bojo muorale biti nareta tekom 30. novembra t. 1. Kar so djela nareta je trjeba pismeno informirati inšpektorat za agrikolturo.
Občinska uprava je letos odobrila podporo lsedečim občanom, ki so nardili prošnjo, ker žive v revščini:
BELI POTOK :	Buttolo	Ana-Pivaleč,
Buttolo Ana-Zonzolar ; STOLBICA: Siega Angela, Pielich Ana, Clemente Rozalija, Buttolo Marija vd. Letič, Di Lenardo Jo-sipina, Letič Ana, Letič Marija, Negro Marijana; OSOJANI: Di Lenardo Giuditta, Anzil Terezija, Di Lenardo Marija, Di Lenardo Virginija, Madotto Marija, Di Lenardo Dominika, Madotto Štefanija, Di Lenardo Dominika, Madotto Štefanija; RAVENCA: Di Lenardo Hum-bert; NJIVA: Kos Ivan; LIšCECA: Vettore Gianna, Di Lenardo Marija, Fabbri-ci Marija, Clemente Sandro, Bobac Ana; SV. JURIJ : Barbarino Jolanda, Paletti Marija.
Votacjoni no
Anjele, ke smo pred elecioni, ve vidimo, ke no parhajajo usaki dan h nam politični raprežentanti an se trudijo zbrati oku sebé judi, ke no zanje votajta. A Judje so itikaj štufi, ke no ne vjerjejo maj-ednemu več, zak’ so bé žej opečeni pred petimi ljeti, kar so jim nardili ’dan kup obeč brez ke na bodi le ’dna izpounjena. Te bi tàboto general Morrà, ke po naših vaseh e obečuvu nebesa na zemji, e cbe-čuvu kontadinam, djelo dižokupanim, su-sidje tim bozim an ne v.jemó šnje kaj reči. Potém, ke u e biu poslan u provincialni konséj, u ga nje več majedan vidu.
Domači judje no pensajo se sami zbrati za narditi no lišto kandidatou domačih judi, ke no bodita só us j e novi, zak’ težje, ke so od desat ljet nazat ministrali naš kumun njeso vero neč nardili.
Te rjes, ke naš kumun u je božac, a judje no pravijo, ke almankuj so muorli narditi kej s tjem malim, ke so mjeli. Saj tase ve plačuvamo usalco ljeto. A to nje kuj tuó; tle u našim kumunu judje no ne vjedó nič kuó to se djela tu amini-štracjoni. Te sčuse tiho an škuažej škua-žej so nekateri, ke non pretendalo, ke te so reči, ke judje no njemajo dirita Vje-dati. Zavoj tega so judje avilidi an no ne čakajo ure, ke to se kej kambjéj.
Sperajmo, ke to se zarjes kambjéj, zak’ sčusje no ne čakajo momenta za vebrati to dobre. Kumun par nas fin do anjelé e bi tu rokah tudi, ke so se zlo malo interesali za judem pomati. Djelo, ke c a naredu e bi kuj te za Stabiliti visoké tase bozim famejam, ke za je plačati ro
TIPANA
ŠE ’NA SMART PAR DJELU U ŠVICI
Njeso se snjé posušile sóuze u Brezjah zavoj smarti Guida, Zussina - Bjeliča, ki se je pred 14 dni smartno ponesreču na djelu u Švici an že je paršla nova žalost u bližnjo vas Kmahto. Iz Švice e paršd telegram, ke e se smartno ponesreču 43 ljetni Tomasino Uigio-Ovsič. Mladi mož e več ljet djelu u Trbižu, a ker je biu ejtu slabo plačan an se je formóu med tjem še famejo, je muoru tudi on, tej dosti druzih njegovih vaščanu, jeti u estero. Koj dua mjesca te pasalo, kar e šču u Švico an je djelu par gradnji neke velike električne centrale med gorami kakih 2000 metru visoko pod dito PRADER u Bothenbrummu. Kar e kopóu kamanje, mu je padla na glavo velika skala an ga na puoštu ubila. Par tej diti an u tjem kraju e umar tudi Guido Zussino.
Truplo rancega Uigia Ovsiča so par-pejali damii in ga pokopali na domačem semetjerihu u Viskorši. Uigio, naj ti lahna domača zemja!
Ranek Uigio o zapušča starše, ženo an dua mala otroka. Usiem naše sožalje!
NESREČA PAR DJELU. Pred veliko-nuočnimi fještami so muorali pejati u videmski špitau 70 ljetno Debelež Ano iz Debeleža, ker ne se udarila u desno nogo, kar ne djelala u hljevu.
SV. LENART
PROMETNA NESREČA
Preteklo soboto je paršlo na ovinku u škratovem par hiši Fajdutovih do precej hude prometne nesreče. Učitelj Podreka Evgen, ki uči u Hlodiču, se je popudan pejeu z motorjem damii pruot špjetru. Na ovinku mu je paršii naspruot z motorjem rag. Štefan Bernik an sta se tar kuó močnuo zaletjela adàn u drugega, de ste oba obležala na cjesti. Pejali so jih u čedadski špitau, kjer so mjedihi konštatal, de ima Podreka zlomjeno desno nogo an druge poškodbe, Bernik pa se je udara u prsa. Zdraviti se bosta, muo-rala mjesac dni.
SMRTNA KOSA. Umrla je pretekli tje-dan Terezija Visentini uduova Leban iz Dolenje Mjerse. Renka je bla zlo poznana u naši okuolici, ker je bla zlo dobra ženš an mati. Družini an zlahti naše sožalje !
PROTESTNO PISMO. Pred dnevi je 52 djelauceu, ki so djelali u fabriki cementa u čemurju, poslalo protestno pismo ministrstvu za javna dela, ker so podrli povjedano fabriko an licencjerali vse djeluce.
se bližajo
muorli poslati njih može ali hčere po svjetu uodinjuvat.
NESREČA PAR DJELU. U špitau so muorli pejati Mizza Zvana iz Brda, ker e se zlomu desno nogo, kar e spadu iz ljesnic u vinjetu, kar e vezu venjike. šče-pati o bo muoru mjesac dni.
PODBRDO. Za narditi novo škuolo u Podbrdu e ministero od djela odobrilo 1.428.960 lir. škuola na bi muorla se četi djelati drugi mjesac.
PODBONESEC
CJEST A KAL - ČRNI VRH
U kratkem bojo začeli naprej djelat cjesto, ki na peje iz Kala u črni vrh. Do lanskega ljeta so nardili samo part cjeste, ki je koštala 30 milijonu lir, a je njeso mogli naprej djelat, ker je zmankalo denarja. U tjelih dneh pa je ministrstvo za javna dela (Ministero Lavori Pubblici) nakazalo še 12.500.000' lir an takuó se bo moglo djelo narditi do konca.
Ljudje iz Črnega vrha ne čakajo ure, de bo cjesta nareta, ker jim bo takuó ošpa-ranega dosti truda, ker ne bo trjeba več nositi brjeman na harbtu, ampà bojo lahko vozili po cjesti.
SREDNJE
Za do konca dogradit kamunski sedež je governo nakazu našemu kamunu
2.867.000	lir. Djela se bojo u kratkem začela.
IZ BELGIJE. U Belgiji sta se poročila domačinka Marija Černetič an Jožef Lauretič - Lenkič. Zakoncema želimo dosti sreče u skupnem življenju.
i umniunni,mn i : i i.n i m,ninnimi imn imiiiiimiiiinimi niiimimiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimimiiimimiiiiiiiiiinmimiiiiiiiiimimimim
REZIJA
Iz občinske seje
iiiiiiniiiii.i iiinii.iii.il Mini 111 : ri ili lin milini n ululili i n 11 n i im urn m t m i m 1111 rm rt mn m i i m m
BRDO
Ji
r /m/M/
'II « •
Kakuò zdraviti pozebla sadna drevesa
Ljetošnja zima je uničila dosti sadnega drevja an zatuó je trjeba kaj ukrenit, de se škoda usaj no part popravi. Najprej je trjeba, de se odstrani z drevja use, kar je suhega an odmarlega, pa naj je tuo veja, lub ali skorja. Kar se pride do živega luba, je trjeba rano lepuó očistiti s cepilnim nuožem an jo namazati z 12% arborinom. Kjer je pozeblo deblo okuoli an okuoli, tam nje pomoči, ker se sok ne more več pretakati po deblu. Pozebla drevesa je trjeba spomladi tud dobro pognojit s Thomasovo žlindro an kalijem.
Kokošji an golobji odpadki - dober gnoj
Več ku kajšen kmet ne vje, de so kokošji an golobji odpadki zlo dobro gnojilo iz katjerih se lahko napravi narbuojšo gnojnico, s kat j ero se dobro gnoji uso zelenjavo, posebno kumare, paradižnike, Papriko, zejé an use rože, posebno tiste, ki rastejo u loncih. Golobji an kokošji gnoj ima u sebi na usakih stuó kil u primerjavi z govejim gnojem 1,76 kil dušika, 1,78 kg fosforne kisline, 1,00 kg kalija an 1,60 kg japna. Ta primerjava dobro
A
I
0
vv»v
kaže veliko hranilno urjednost kokošjih an golobjih odpadkou u primeri s hljeu-skim gnojem.
U sodu ali kajšni drugi večji posodi razredčite z desetimi partmi vode pri-mjerno kuanteto kokošjega ali golobjega gnoja. Mješanico dobro premješajte an dodajte nekaj lopat saj. Zavoj toplote an večkratnega mješanja začne ta mješani-ca urjeti an zdreljeti, de je po nekaj dneh dobra za gnojenje. Ker pa je to gnojilo zlo močno, ga muorate pred nu-com takuó razredčiti, de parlijete eni desetliterski kandli vode približno en liter parpravjene gnojnice. Kar je suša zar livajte rastline najparvo s čisto vodo an šele potlé z razrjedčeno gnojnico. Nar-buojše je zalivanje u mokrem an dažeu-nem vremenu.
Mllllllllllllllllilil Mllllillllll lili llilllllillillll UlilI ' I llll.lli III: III-III ^ 11 lil I I It l> I I IIIII
H i l l t i.hm .minulimi
Še o konzerviranju jajc
Zadnjikrat smo povjedali kakuó se konzervirajo jajca za malo časa, donàs pa bomo povjedali kakuó se ohranijo jajca za več časa, če se jih uloži u japneno mijeko, u vodotopno steklo ali u garan-tol.
Vlaganje u japnu: Dobra je usaka posoda, samo de ne pušča — lonec, škaf, kandla itd. Odbrana an umita jajca vlomite u posodo taikuó, de je obarnjen Spigasti kraj nauzdol. Na jajca nalijte počasi japneno mijeko iz gašenega japna an Prekuhane vode: dva kg japna na deset litru vode. Likuid naj pokriva zguornjo Plast jajc za dlan visoko. Ce ni posoda ob prvem vlaganju pouna, lahko jajca buj pozno doložite. Pouno posodo pokrijte s pokrovom ali z deščicami an jo hranite U hladni shrambi. Če je potrjebno, dolijte še japnenega mljeka. Japnenemu mijeku dodaste lahko tudi malo soli. Tudi japno je lahko buj gosto, a tuo ni potrjebno, ker se jajca u goraj povjedani raztopini dobro konzervirajo. U japno vložena jajca so dobre za usak nuc, sa-dio beljak se ne da utrepati u »snjeh«. dajca iz japna par kuhanju rada popokalo, zatuó parlijte vodi malo kisa ali pa i>h na topem kraju prebodite z iglo.
Vlaganje u vodotopno steklo je stara viža konzerviranja jajc. Posoda za vlaganje nuora biti lončena (terracotta), Porcelanasta ali kamnita. Vložena jajca talij te z raztopino, ki se jo parpravi iz onega kg vodotopnega stekla an iz 9 do Id litru prekuhane vode. Likuid muora Prekrivati jajca usaj 5 cm visoko. Pou-do posodo pokrijte arn jo daržite u hlad-deiri prastoru, kamor ne sije sonce. Jajca So u čisti raztopini vidna an se dobro konzervirajo. Takuó konzervirana jajca
so dobra za usak nuc, samo beljak se ne da utrepati u »snjeh«.
Vlaganje u garantol: Garantol je siu-kast prašek, mješanica več kemičnih sostane. Raztopite ga u prekuhani vodi. S to raztopino zalijte vložena jajca:. Rau-najte se po navodilu, ki je na zavitku. Navadno se nuca po 10 gramu na liter vode. če uložite frišna, zdrava jajca an je garantol dober, se ohranijo tudi lje-to dni.
Kaj bomo djelali na puoju?
Marzio an suho vreme je zadaržalo u marcu rast an u nekatjerih krajih jo je oviru tudi marzu snjeh. Kar pohitjeti u aprilu, de se nairedi zamujeno.
U SADOUNJAKU je trjeba še čistit, gnojit an škropit. Zadnji čas je, de posadite sadno drevje. Če bo suho vreme, je trjeba novo posajeno drevje zalivati, kolobarje pa pokrit z gnojem, de se obdarži u zemji gorkuoto an mokruoto. Tudi za cjepljenje je še čas. Kar je drevje zadost sočno, začnite cepiti an preejepjati za lub.
NA VARTU je tudi u marcu zavoj mraza djelo zaostalo. Sada začnite sejati ar-dečo peso, radič, solate, špinačo an sadite še čebulček, česen an šalote. če bo koncem aprila dobro vreme, lahko posadite za poskušnjo parve garmičaste fižole (turkan). Če pride ljepo vreme, je trjeba mlade setve škropit an posajene sadike zalivati. Zalivajte rjedko, ne usak dan, a takrat zadost, de ušafajo narbuj globoke korenine zadost mokruote. Po usakem
ANTON
IN00IIČ
»Res?«
»Zdaj bo šlo hitro, samo da so ga ^ašu.«
»Dali so mu drugo ime, hoteli so si ga tkisvoj iti za zmerom.«
»Misliš, da bo imel veselje z lovom?«
ie
S|bo.
vprašal Lovrenc, ko je Ani vrnil pi-
»Vse, kar je veselilo Simona, bo vese-gotovo tudi Janka!« je odvrnila Ana. »Imam flobertovko z zlomljenim kopi-Še danes bom naredil novo kopito. ai ima fant veselje.«
»Moram mu pripraviti perilo, obleko, ev]je...«
že je odhitela gor proti domu. Lo-rehc je nekaj časa gledal za njo, se ^enii, da bi šel dol v trg, nenadoma pa ^mahnil z roko, češ, saj nima spodaj ai iskati, in se vrnil domov, da vzame *°Mto takoj v delo. babica je bila seveda vsa iz sebe. »Rašli so ga, našli!« je ponavljala. »Na-®tavila sem že križ čezenj. Eh, Janko, pa
DEČEK
Z DVEMA
IMENOMA
te bom le videla!«
Naslednje dni so na Sleme, kjer se je po tolikih letih spet oglasila Anina pesem, prihajali sosedje s samotnih kmetij, tržani in vaščani iz sosednjih vasi. Vsakdo e hotel na svoja ušesa slišati veselo novico. Marsikdo je prišel, da bi že videl dečka, ki se je po šestih letih vrnil k materi. Skoraj vsakdo je prinesel kako malenkost zanj : žepni nož, piščalko, kos podplatov za čevlje, cekar jabolčnih krhljev in orehov ali vsaj klobaso.
Konec tedna je prišlo nekaj šolarjev z učiteljico.
»Res ni prišel?« so razočarani vzkliknili, ko so izvedeli, da Janka še ni.
»Spodaj v trgu se je raznesla novica, da je prišel snoči,« je pojasnila učiteljica.
»Ni ga še,« je odgovorila Ana, vesela obisko in žalostna, da Janka še ni. »A vsak čas bo prišel. Jutri, pojutrišnjem.«
»Prinesli smo mu nekaj knjig in igrač,« sta se oglasila najpogumnejša dečka in položila na mizo vsak svoj zavitek.
Na koščičastem sadnem drevju, čerješ-njah, slivah, marelicah an brjevskvah se dostikrat vidi na deblih an vejah ardeč-kastorumen smolnat izcedek, ki na ajarju potemni an otardi. če potoučemo na kraju, kjer drevo smoli, odmjeva zamolklo, če rejčt, de je tle bouno drevo. Par buj stari boljezni je pod potemnelim lubjem očarnelo ličje, pomješano s smolnatim izcedkom, če se tajšnih krajeu pravočasno ne očisti an rane ne zaprejo, se širi boljezen na zdravo ličje an se lahko zaje takuó globoko u ljes, de se veje odlomijo.
Uržuhi smolenja so lahko različni. Največkrat je uržuh smolenja težka, marzia an mokra ilounata zemja, ktjeri največkrat parmankuje japna, ki je koščiča-stemu sadnemu drevju zlo potrjebno.
Koščičasto sadno drevje začne smoliti tudi zavoj žlahou, pritiskou an ran na deblu an vejah. Tud poškodbe na koreninah so dostikrat uržuh smolenja. Smole-nje koščičarjeu tudi lahko pouzroči kasno obrjezovanje, posebno pomlajevanje. S tjem se prepreči pravilna cirkulacija an preosnova hranilnih sostane, ki se na gotovem mestu naberejo an ne pustijo kroženje novo potekajočim sokovom.
Za odpravo smolenja je u parvi varsti potrjebno japnenje zemje, če je mokra pa še osušenje. Prenehat je trjeba z enostranskim gnojenjem, posebno z dušična-timi gnojili an z gnojnico. Potrjebno je tud, de varjemo koščičasto sadno drevje pred poškodbami an ranimi, če pa pridejo, jih je trjeba ozdraviti.
Na lubju nabrano smolo je trjeba umiti s kisom. Če ie smolenje šele začelo an je še samo pod lubom, je trjeba odpraviti odmrlo lubje an bouno ličje do živega, rano očistiti, zamazati z dobro cepilno smolo ali pa z mješanico iz ilovice an kravjaka an dobro povezat s cunjo.
korenino za lubje, kakor se ejepi tudi ve-njika. Diferenca med ejepjenjem venjike za lub an ejepjenje molarja za lub je ta, de se muora molar prerjezati na korenini okuol 5 do 10 cm pod zemjo. Prerjeza muora biti malo pošeuna (a žbjego). Kar je prerjeza nareta, se priuzdigne lub s prsti ali s pomočjo klinčka, iz trdega lesa. Cepič se zarježe ku venjikin cepič. Ta se zabode za lub takuó, de gleda zarjeza na cepiču pruot lubju an ne pruot Ijesu, kot bi kaduó mislu. Rano an odpartine je trjeba zamazat z ilovico an cjepljenje je končano. Cepič se muora zagrniti z rahlo zemjo. Na to vižo se ujame do 95% molarjeu, če je dobro vreme, če imate dosti molarjeu, je narbuojš, de si djelo razdelite. Eden odpira molarje, drugi ejepi, tretji maže z ilovico an zakriva. Na to vižo se jih lahko ejepi do deset taužent u adnim dnevu. .Naibuo jši čas za cjepljenje je u aprilu, kar začenjajo mo-larji poganjati an kar se lubje lahko priuzdigne. Sevjeda se ne more požlaht-niti na to vižo že starih molarjeu, ker imajo preveč debù koreninski čok.
Kakuò se spravi klop iz kože
Prù neprijetno je, če se par djelu na trauniku ali par sedenju u travi zalje-že klop u kožo. Se ga ne more spraviti iz nje an če se ga odtarga, zateče rana an pouzroča bolečine. Klopa pa lahko z lahkoto odpravite, če pokapate dotični kraj kože, kjer, se je klop zaljezu, parkrat z žganjem ali s kolonsko vodo. Klop se opijani an ga z lahkoto izvlječite iz kože.
ŠaUfilHAVAl
Tedoldi Alojg - SISSACK (Švica) - Vsi sorodniki Vam pošiljajo mnogo lepih pozdravov in Vam žele obilo uspeha pri delu. Stari oče in stric sta zdrava, le nečakinja je imela škarlatinko, a sedaj je že ozdravila.
Kusič Matija - PARTS (Francija) -»čečč« iz Vaše vasi so nam povedale, da jim boste morali plačati »pouasnico«, ko se vrnete domov. Torej le pripravite se, če nočete dobiti zaprte poti v domačo vas. Hvala lepa za naročnino!
Makorič Silvio - LIEGE (Belgija) - Za Vašo zadevo smo se že zanimali, a nismo še prejeli odgovora. Takoj ko bomo izvedeli kaj novega Vam bomo pisali. Prejmite iskrene pozdrave.
Baloh Italo - CLEVELAND (Ohai -USA) - Sporočamo Vam, da zaenkrat nimamo pri rokah zaprošenega slovarja. Upamo pa, da Vam bomo v kratkem lahko ugodili.
Juretič Anseimo - STUTGART (Nemčija) - Zaenkrat ne vemo, da bi bival V Vaši okolici kak Vaš rojak. Lani in letos se je izselilo v Nemčijo iz naše dežele precej delavcev, a so vsi na Bavarskem. Pozdrave.
Trinko Gino - GENOVA - Prejeli smo pismo in se na pristojnem mestu tudi zanimali za to kar ste prosili. Lahko ste mirni, ker se zadeva ne tiče Vas. Pozdravljeni !
Kovačevščak Anita - NAPOLI - Sporočamo Vam, da smo že s prvim februarjem začeli pošiljati naš list na Vaš novi naslov. Če ga niste prejeli, vprašajte v Vaši okolici, ker ponavadi poštarji zavrnejo list odpošiljatelju, če ne najdejo prejemnika.
Medveščič David - CHARLEROI (Belgija) - Denar za naročnino prejeli, hvala lepa. Napravili bomo v Vašem imenu potrebne korake za rešitev Vaše zadeve. Pozdra vi !
Cobai Italico - L’OPITAL (Francija). -Obljuba dela dolg, vsak dan pričakujemo od Vas fotografijo emigrantov, katero
ste nam obljubili. Lep pozdrav, iiiiiiiiinii iiiii iinin iiiii n i n 111 run mn i milini mn m min umu u mu iilliiiiiiiiiiiinilit
Trakulje an gliste par oucah an svinjah
Kakuò se ejepijo molarii
U naših krajih ni dosti molarjeu, a se da tle al tam u kajšen prazen kotiček zemljišča zasadit z molarjem, ki daje ka-valjerjem potrjeban fuotar. Po puoiu se ne parporoča sadit molarjeu, ker djelajo s koreninami an s sjenco preveč škode. Buojš je, de se sadi tam sadno drevje. Molarje se ejepi ali u oko, še buojš pa u
zalivanju, kakor po močnem dazjù, zemjo prerahljajte, S tjem se obdarži u zemji mokruota an se uniči pleveu.
U VINOGRADU je trjeba končat z obrjezovanjem venjik, nadomestit man-kajoče venjike z močnimi cepljenkami, z grobanicami ali z vlačenicami. Trjeba jih je pognojit s fosforonim umetnim gnojilom. Neokopane vinograde okopljite, nakoličite an parvežite šparone.
Jagnjetom an malim oucam se zaredi u črevah do pedeset metru douga ploščata trakulja. Poleg tega redijo učasih u sebi majhne, okrogle, ku nit tanke, 2 do 2,5 cm douge, ardečkaste gliste, ki živijo najrajš u klopčičih u četrtem želuodcu, a tudi u črevah. Večkrat ima eno jagnje gliste an trakulje skupaj. Tajšne živali, ki redijo u sebi te parazite, žro sprva še dobro, a hujšajo, začne se jim kriviti harbat, imajo bolečine u trebuhu, se napenjajo an grejo težkuo na blato. Buj pozno postanejo boune živali žalostne, suhe, ušafajo vodenico (nefrita) an potlé poginejo. Če ste par klanju ene ouce ušafali gliste an če kažejo še druge ouce ’dnake znake, jih je trjeba dobro fuotrat s travo, senom, z ousenim an ječmenovim zdrobom. Za zdravilo se daje korenje an pelinu čaj u kuhovini ječmena; tuo ponauljajte 7 dni zaporedoma (usak dan). Dajajte ouci tudi usak dan po 5
gramu bacilola u, ječmenovi kuhovini. Dobro je tudi, če se ulije jagnjetu ali ouci zjutraj an zvečer po eno žličko mje-šanice od enega dela terpentinovega olja an dveh parti žganja. Buj ostra zdravila smije predpisati samo veterinar.
Tud prašički an starejše svinje ušafa-jo učasih gliste. U začetku jedo še kar dobro, a hujšajo brez uržuha an slabijo. Učasih kajšen prašiček zacvili, se začne tresti an stegovati, kar se mu zapiči več glist u črevo, če pridejo z blatom posamezne okrogle gliste ven, potlé vjestà, kaj je svinjam. Za domače zdravilo jim dajte kislega mljeka, žeja, česnove vode, sjerat-ke, želoda (ghiande), divjega kostanja, zrjezanih kumar, rjedkve, a prù malo navadnega fuotra. Tuo ponavljajte več dni.
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmtr Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
»Sprva mu bodo igrače prav prišle,« je razložila učiteljica. »In naj se čimprej seznani z našimi knjigami.«
»Hvala, Zinka, hvala, otroci!« se je Ana vsa srečna zahvaljevala.
-»is i.
Ì iffli
Ud /lili Ili-
K
v /
V tu II Vi, - L JU ' 1
»JVa, beri, Lovrenc .../«
Zinka, še vedno so jo klicali s partizanskim imenom, je stisnila Ani roko in še rekla: »Ko bo prišel, me takoj obvestite. Kakor sem vam obljubila takoj po osvo-
boditvi, ga bom posebej učila našega jezika, ki ga je gotovo že pozabil.«
Prvi teden je Ani in babici minil v pripravah na Jankovo vrnitev in v razgovorih o njem. Drugi je potekal počasneje. Ana je vsak dan odhitela dol v trg.
»še ni nič?« je vprašala starega Brdnika, še preden je zaprla za seboj vrata občinske pisarne.
Brdnik se je nasmehnil.
»Ne gre tako hitro. Treba je urediti s krušno materjo in očetom, priskrbeti mu potni list in spremstvo, čakala si šest let in boš počakala še kak teden. Ne?«
»Seveda, seveda...«
Toda kmalu po vrnitvi na Sleme je stopila pred hišo in dolgo gledala dol na cesto, če morda njen Janko le ne prihaja.
7.	Drugo sporočilo.
Vse je bilo pripravljeno za vrnitev: v hiši je ob Anini postelji stala Jankova postelja z novo blazino in novo odejo. Na steni v prednji sobi je visela flobertovka z novim kopitom, na kredenci pod njo pa so bile naložene knjige in igračke, a v zgornjem predalu ga je čakalo perilo in blago za obleko. Takoj, ko bo prišel, bo šel h krojaču, da mu umeri obleko, po čevlje in klobuk pa se bosta odpeljala v Celje. Samo naj pride, naj že pride!
»Kaj, če ga ne bodo hoteli dati?« je dejala babica neki večer.
»Zakaj ga ne bi hoteli dati?« se je ustrašila Ana.
»Najbrž niti ne ve, od kod je,« je razložila babica, ki je bolje poznala ljudi kot njena hči Ana, »mogoče tudi ne ve, da njegova mati še živi. Tisti ljudje pa gotovo nimajo svojih otrok, zato ga ne marajo dati. Drugo ne more biti, da ga ni.«
Tisto noč Ana ni mogla spati.
Fio se je drugo jutro spet vračala praznih rok iz trga, se je oglasila pri Lovrencu in mu zaupala svojo bojazen.
»Da bi ga obdržali? Naj le poizkusijo!« se je razhudil Lovrenc, bivši partizan iz Simonove čete. »Sicer pa o tem ne bodo odločali oni, odločilo bo sodišče. Sodišča pa so v zavezniških rokah. A zaveznikom se ne mudi. Ni se jim med vojno in se jim tudi zdaj ne mudi. Vendar kadar kaj začno, speljejo do konca. Potrpi!«
Odtlej je čakala še nestrpneje.
Sredi tedna je slednjič dobila drugo sporočilo.
Toda kakšno?
Spoštovana tovarišica !
Sporočamo Vam, da je zavezniško sodišče prisodilo otroka dosedanjim njegovim krušnim staršem in ne Vam.
Svojo sodbo je utemeljilo takole:
1. Otrok se je navadil svojih rednikov, o svojih pravih starših ničesar ne ve; kakor za očeta je prepričan tudi za mater, da je mrtva. Torej bi bilo nečloveško, iztrgati otroka iz dosedanje okolice in ga poslati med tuje ljudi.
2. Trgovski potnik Fritz Groth ima
'v£v»%mmv
takim velikim gospodom, mu reče:
»Daj, oženi se z mano. Dobra žena ti bom in lepo ti bom stregla.«
Tako sta se domenila in šla stanovat v lisično hišico.
Zdaj se je mačku res imenitno godilo. Lisica je lovila kokoši ali pa mu prinaša-la gozdne živalce. Pogosto še sama ni jedla, a maček je bil vedno sit. Nekoč pa jo sreča zajček Dolgouhec in pravi:
»Lisica Zvitorepka, snubit te pridem!«
»Joj, kaj pa misliš, zdaj imam gospoda Mucifeja, ta te bo požrl !«
Maček pa je ta hip pokukal iz luknje, nasršil dlako, usločil hrbet in zarenčal:
»Pr-fr!«
Zajček se je smrtno prestrašil; steke' je v gozd in povedal volku, medvedu in merjascu, da je videl grozno zverino, gospoda Mucifeja.
Volk, medved in merjasec so začeli tuhtati, kaj naj storé. Treba se bo mačku kako prikupiti, so si mislili. In tako so sklenili, da povabijo lisico in Mucifeja na obed.
Jeli so se posvetovati, kakšno kosilo naj pripravijo, da postrežejo svojima gostoma.
Volk je rekel:
»Pojdem po meso in slanino za dobro juho.«
Merjasec pravi:
»Jaz prinesem pese in krompirja.«
»Star sem in slabo slišim.«
Tako je moral iti zajček.
Tekel je k lisičji luknji in trikrat potrkal na okence: »Tok-tok-tok.«
Lisica pokuka iz luknje in vidi zajčka, ki stoji na zadnjih šapicah.
»Kaj bi rad?« ga vpraša,
»Volk, merjasec, medved in jaz vabimo vas, lisico Zvitorepko, in Mucifeja na kosilo.«
Tako je rekel in zbežal. Ko pa priteče domov, ga vpraša medved:
»Nisi pozabil povedati, naj prineseta žlici s seboj?«
»Ojoj, pozabil sem!« odvrne zajček in spet steče k lisici.
»Ne pozabita prinesti žlici s seboj,« ji pravi.
Lisica pa mu odgovori:
»že prav, ne bova pozabila !«
Lisica Zvitorepka se je napravila, prijela gospoda Mucifeja pod pazduho in sta šla v goste. Gospod Mucifej pa spet nasrši dlako in renči: »Pr-fr!« in oči mu žarijo kakor dve zeleni lučki.
Brž ko je medved zagledal to grozno zverino, je planil pokonci in pobegnil, da so se mu kar pete bliskale.
Volk je počepnil pod grm, merjasec zlezel pod mizo; medved se je mukoma skobacal na drevo, zajček pa je smuknil v luknjo.
Maček je zavohal meso na mizi, planil
nadenj, zamijavkal »mjau-mjau-mjau!« in ga začel pospravljati.
Živali so mislile, da maček vpije: »Malo, malo, malo!« Potihoma so si šepetale:
»Glej no, požeruha! Še mu je premalo!«
Gospod Mucifej se je najedel in napil, legel na mizo in zaspal.
Merjasec pa je ležal pod mizo in migal z repom. Maček, misleč, da je to miš, skoči proti njemu; ko pa je zagledal merjasca, se je ustrašil in planil na( drevo, koder je čepel medved.
Medved je mislil, da ga bo maček napar del; zlezel je še više, veja pa se je zlomila in medved je telebnil na tla.
Padel je prav na tisti grm, pod katerega se je skril volk. Volk spet je mislil, da je prišla njegova zadnja ura, in jo je pobrisal. Tekla sta z medvedom tako hitro, da ju niti zajček ni mogel dohiteti.
Medtem je maček spet zlezel na- mizo in pospravil še slanino in med. Pojedla sta z lisico Zvitorepko vse, kar je bilo na mizi in šla domov.
Volk, medved, merjasec in zajec pa so se sestali in rekli:
»To je res grozna zverina! čeprav je majhnai, bi nas skoraj vse požrla!«
Ukrajinska pravljica
P. S. FINŽGAR:
Očetova veljavnost
Ko sem hodil drugo leto v šolo, smo dobili nalogo, ki je seveda nisem naredil, šel sem rajši z drugimi dečki na gmajno orehe klatit. Kar nas je prišlo naslednji dan v šolo brez naloge, smo bili zaprti, kajpak. Zato sem zamudil doma obed.
»Kod si hodil?« me vpraša, oče. Hudo je bilo povedati po pravici. Toda laž mi je oče tako pristudil, da se nisem mogel zlagati. Še danes jo sovražim.
Mati je postavila predme skodelico postane jedi, oče pa je segel po klobčiču hodničnega sukanca, odtrgal dolgo nit in mi velel:.»Nogo!« Dvignil sem nogo in strahoma čakal, kaj bo. Oče me je otve-zal za nogo na nitko in me privezal k ja*-vorovi mizi.
»Tako ! Sedaj boš pa doma zaprt, da boš vedel, kaj je tvoja dolžnost.«
Pahnil je predme torbico s šolskimi knjigami in odšel z vsemi drugimi iz hiše na travnik nakladat otavo. Hišna in
vežna vrata je pustil nalašč odprta na stežaj.
O, ali veste, kaj se pravi tlačiti na vozu seno, otavo v soncu — in potem še jahati domov grede na konju? če ne veste, vas pomilujem, kakor sem — ubogi jetnik — pomiloval tedaj samega sebe. To.ia nitke se nisem upal otrgati. Oče me je otvezel, in po pravici! Tudi pajčevina bi me bila držala.
OJ @ IM I
Kadar staro se odpravi, zjutraj novo nas pozdravi.
Nič ne vemo, kaj nam rosi, vsak od njega srečo prosi.
(■ojoj oaoM)
Ptič sem in v zraku vladam; včasih železen sem, tovor prekladam.	-(00(133)
M 111 m 11 M 1 ' I, M M ! 11 II 111 I MII) I|I| r, ! I ITI ! M 11 ! Ili ! 111 ! tl II 111| | Il II111'Il 111 M I II II I II 11 11 ! I IIP
OTON ŽUPANČIČ:
IGO GRUDEN:
PRVI APRIL
Na Jurjevo
ALOJZ GRADNIK:
živel je nekoč človek, ki je imel mačka. Ta maček je bil že tako star, da ni več mogel loviti miši. Pa si gospodar misli: »čemu mi bo tak maček? Rajši ga odnesem v gozd.« In ga je vzel in odnesel.. Sedi naš maček pod smreko in joče. Mimo priteče lisica Zvitorepka.
»Kdo pa si ti?« ga vpraša.
Maček nasrši dlako in reče:
»Fr-fr! Gospod Mucifej sem!«
Lisica, zelo vesela, da se je seznanila s
Medved pa:
»Jaz pa medu, da se gosta posladkata!« A zajček je tekel po zelje.
Skuhali so kosilo, prinesli vse na mizo in se začeli prepirati, kdo bo šel po lisico in Mucifeja.
Medved pravi:
»Predebel sem, sape mi bo zmanjkalo.« Merjasec se izgovarja:
»Jaz sem neroden, prepozen bom.«
Volk pa vravi:
Vetrček od gore po dolini veje, k oknu naše Dore tiho se prismeje:
»Vstani, Dora, vstani brž izpod odeje, zunaj na poljani sončece že greje.
Zajčki med cvetlicami danes se igrajo, se gosté s poticami, s pirhi vmes trkljajo.
Cvetke pa dvigujejo k soncu rosne čaše, z zajčki se radvjejo:
»Pijmo v zdravje naše .Ut
Ker take darove vam nosimo, od vas jih v zameno prosimo: imate kaj bele pogačice? ne branimo tudi se kračice, bodi jajce, bodi hleb, v naš izgine žep!
Bogato gorica obrodi vam, bogato se polje oplodi vam, podeli Bog kruha vam belega, vsi lica bodite veselega.
Mi zdaj moramo drugam — hvala, hvala vam!
Dorica v poljane širne prihiti, očke si pomane: rtKam ste, zajčki, šli?«
Veter daleč v gori le narahlo veje in škrjanček Dori se nad poljem smeje:
»Vril, april, vril, april, vril...., kroži vedno više,
Dora pa: »Saj res april!« — in domov jo briše.
Od hiše do hiše hodimo, zelenega Jurija vodimo,
'on pomlad v deželo prinesel je, vso zemljo z zelenjem potresel je. Zima, zima, ajd za peč celo leto leč!
To šibo za streho shranite da z njo se požara branite, strahuje poredno vam dečico in vabi k hiši vam svečico.
Sreča, sreča, pridi k nam, glej, odprt je hram!
tolikšne dohodke, da je otrokovo blagostanje popolnoma zagotovljeno, medtem ko poseduje prava mati le manjše posestvo v planinskem predelu Slovenije in torej otroku ne more zagotoviti zadovoljive bodočnosti.
3.	Zaradi komunistične ureditve nove Jugoslavije ni ogrožena samo otrokova verska vzgoja, marveč tudi moralna in politična.
To so razlogi zavezniškega sodišča!
Spoštoavna tovarišica, pridite čimprej v Ljubljano, da se dogovorimo za skupen nastop zoper to krivično in nečloveško razsodbo !
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Ana je obračala popisani list v onemoglih rokah in ni mogla verjeti svojim očem.
»Kaj pišejo?« je zaskrbelo Brdnika.
Pomolela je pismo osivelemu možu in se brez moči spustila na stol.
»Kako?« se je razburil Brdnik. »Mati da nima pravice do svojega otroka? Na Slemenu da žive tujci? Pri materi da bi se mu slabo godilo? Mi da ga ne bi znali vzgajati?«
»Kaj naj napravim?« je zajecljala Ana.
»S prvim vlakom v Ljubljano! Tam bodo že vedeli, kaj je treba storiti.«
Ana se je opotekla iz pisarne.
Ni še bila sredi trga, ko je novica že preletela vse ulice, vse hiše.
»Kdo je že slišal kaj takega?« je ogor-
čeno dejala mati dveh padlih sinov-par-tizanov. »Moža so ji ubili esesovci, esesov-ci so ji vzeli tudi edinega otroka in zdaj ima do njenega otroka več pravice tuja ženska in morda prav tak esesovec, kar kor so bili tisti, ki so pri nas pobijali in požigali!«
»Medtem ko je Ana v taborišču delala kot črna živina, trpela lakoto in žejo, ji je tuja ženska s sladkimi besedami in belim, pri nas nakradenim kruhom prevzela otroka. Tej ženski naj bo Janko na stara leta v oporo, Ana naj pa ostane sama?«
»Takšna je torej pravičnost naših zaveznikov : lastna mati nima pravice do svojega otroka?«
»Kar so Nemci zagrešili, so zavezniki potrdili !«
»Fej, sramota!«
»Ne, tisočkrat ne !«
»Mrtvih nam ne morejo vrniti, žive pa nam morajo dati nazaj! Janko- ni samo Anin sin, Janko je naš tržan!«
Okoli Ane so se zbirali moški in ženske, a tudi otroci. Ogorčenje je naraščalo.
»Ana, pojdi takoj v Ljubljano in povej, da mi vsi terjamo otroka nazaj !«
»Da, mi vsi!«
Na poti domov je Ano spremljal Lovrenc.
»Ana, ne obupuj!« jo je tolažil stisnjenih pesti. »Potolkli smo Nemce pa bomo razveljavili tudi to krivično sodbo!«
»Vse sem pripravila, računala sem, da bo danes, jutri prišel, da....«
»Prišel bo! Nekoliko se bo zavleklo, konec koncev pa ga bodo morali dati. Grem nazaj v trg, da se pogovorimo, kaj nam je storiti. To ni samo tvoja, to je stvar nas vseh. To je tudi moja stvar!«
Krepko ji je stisnil roko in se vrnil v trg.
Babica je že vedela. Nekdo je šel mimo, ji povedal in odnesel sporočilo o nečloveški sodbi više v planine.
»Ste čuli, babica?« je zastokala Ana.
»Slutila sem, da ga ne bom več videla. Kar zlodej zgrabi, ne izpusti več iz svojih krempljev.« Stisnila je pest in zažu-gala nekam proti severozapadu. »Zemlja naj pogoltne te, ki so ubili Simona in ugrabili Janka! In tudi te, ki nam ga ne dajo nazaj !«
Ana je globoko zavzdihnila in se opotekla v hišo.
8.	Sel iz domovine.
Janko (imenujmo ga kar z njegovim pravim imenom!) seveda ni ničesar vedel o tem, kar se je dogajalo na njegovem domul na Slemenu, niti o tem, da so Grothovi dobili sporočilo, naj se oglase zaradi njega pri zavezniškem sodišču. To povabilo je prišlo že dva dni po tem, ko je odkril, da Grothovi niso njegovi pravi starši. V roke ga je dobila Grothova, Ko ga je prebrala, ji je kri zginila z lic in
brez prave misli se je nekaj časa opotekala iz sobe v sobo. Kako? se je zbegana spraševala. Fritz ji je vendar že v prvem pismu pisal, da otrok nima ne očeta, ki
3pR/. bn, ua^v-
AÀA/OW u Ul' l/V
VV 'A/C LA/	'
'L vvV »v l/l/t vwy' /	'
J v^L/Lrtv L. L/ hi/y.-b k/Ov 01/ . I/O* LuO OIAV
/LU OL/OL/
I
pi®e=
Stisnila je pest in zažugala ...
da je padel v partizanskih borbah, in ne matere, ki da je umrla v taborišču! Po sprejemu tega pisma, ki mu je bila priložena otrokova slika, ga je zaprosila, naj se še enkrat prepriča, če je otrok res sirota, popolna sirota, šele na ponovno zai-
gotovilo, da je otrok res brez staršev, mU je pisala, naj ga pripelje. In vendar Kurtova mati še živi!
Torej bo fanta izgubila? Vzljubila S® je, kot da je res njen sin, tudi on jo »na rad, kot ne bi mogel imeti rajši svoje pr8r ve matere. Celo z očetom, ki ga dolgo 111 maral, sta se nekako sprijateljila. ReS’ kar se je zgodilo pred dnevi, je strašn0. Vendar čas, ki vse zabriše, bi zabrisal tudi to.
Toda zdaj je konec, vsega je konec ! Mati zahteva svojega otroka nazaj. Seve--da, to je njena pravica. Kurt jo bo zapu' stil. Zapustil za zmerom.
Ko je Grothova malo pozneje Janka poklicala z dvorišča, kjer pa se ni igr®*’ marveč je — kakor sploh zadnje dni poležaval na ravni strehi velike garaž«' ni vedel, zakaj je žalostna, zakaj ga )e tesno privila k 'sebi in vprašala :	»Kurt'
moj Kurt, ali boš ostal pri meni?«
Začuden jo je gledal. Res, Heimdorf le izgubil zanj vso privlačnost, res, Grotl>a _ ne bi mogel več klicati za očeta, že sab1 pogled na omaro, kjer so bili zaklenjen* albumi, ki jih je pa Groth še tisti več«1" spravil nekam drugam, mu je zoprn. Td" da kam naj gre? Kam?
»Ne boš šel od nas, od mene?«
»Ne bom.«
(Se nadaljujej