Jesenski zaspanček Spisal Avguštin Šabec ilo je na Vseh sveinikov dart. Popoldne so vrvile proti vaškemu pokopališču, ki se je razprostiralo nekoliko odstranjeno od vasi, cele množicc odraslih in otrok, da se tamkaj na ta dan spomnijo svojih rajnih in prižgo njitn v spomin svcčice na njihovih s cvetjem in zelenjem okrašenih grobovih. Ta dan je že sam na sebi žalosten. Posebno žalosten pa je bil zlasti za one, ki jim krije zemlja krčevinskega pokopališča kakega svojca. To žalost pa je povečal še skrajno pusl jesenski dan. Gosta, svinčena megla, ki je ni mogel prodreti ntti najmočnejši solnčni žarek, je namreč žc od jutra ležala rtad krčevinsko vasjo in nje okolico in provzročila, da so postal« že itak potrte duše va-ščanov ob pogledu na to tako žalostno in pusto vreme še bolj otožne. Tožno sta odmevala zvončka vaške pokopaližke cerkvicc v to gosto, neprodirno meglo, ki je zaiadi svoje ledene mrzlote vidno morila še zadnje sledove prirodnega življenja. Grobovi vaškega pokopališča so bili skoraj vsi lepo osnaženi in okra-šeni z zelenjem in raznim še cvetočim vrtnim cvetjem. V pasebno veliki množini je bila zastopana cvetka, ki cvele v prav obilnem številu kakor nalašč ravno ob tem času po vrtoviji in ji pravimo martinovka. Prav iepa je ta raznobarvna vrtna cvetica. To njeno lepoto pa veča še dejstvo, da nekako zaključuje ona s svojim bogatim in pestrim cvetjem lepo jesensko vrtno rast. Ker tedaj tako pozno jeseni cvete, zato jo radi sade tudi po grobovih, da tako krasi prainik, ki je posvečen edinole spominu rajnih. Tudi po grobovih krčevinskega pokopališča je je cvetelo vse polj»o. Mično je bilo tedaj gledati to lepo cvetje, ki je raslo po giobovih in krasilo ') V latinjčinf: Genliana ciliata. —« 250 •— tihe domove v rairu počivajočih. Koder je pa niso nasadili, tamkaj so za ta dan z njo ovenčali in okrasili grobove in to v toliki rmiožini, rfa je človeku ob pogledu na to mnogobrojno, raznobarvno cvetje zdelo, kottal zrl na kak krasen, cvetoč vrt Izpopolnjcvalo pa je ta diven prizor še sto • sto svečic, ki so s svojimi ličnimi plamenčki plapolale proti nebu. Gosta, ledenomrzla megla je f risilila odrasle Ijudi, zlasti pa šc mladino da so se le bolj inalo časa mudili na vaškem pokopališču. Veiika ve$na :i odšla kmalu domov. Izmed onih, ki so vkljub temu ostali d!je časa na pokopališču, jc w\ Hudžarjev Matiček, bolehava sirota enajstih let. V starosti treh let je izgubi] očeta, a pred dobrim letom mu je še skrbna mati za vedno zatisnila svoie oči. Ostal je tedaj popolnoma sara in nikogar ni imel, ki bi skrbel 2an; Milosrčni in dobri krčevinski vaščani so se ga usmilili in skrbeli zanj, on jim je pa za to njihovo dobroto pasel krave. Spominjal se je še po smrtl z veliko hvaležnostjo svojih dobrili, nenadoraestnih roditeljev, zato pa jc tudi prav pogosto romal na njihov grob. Zlasti ob nedeljah popoldne je kar redno obiskoval grobova svojih skrbnih staršev, se tamkaj v duhu tazgo-varjal z njimi in jim tožil svojc bridko gorje. Kako mu je biio v^a^^j-aj pri srcu, ko je ostavljal grobova svojili dragih, nenadomestnih roditeljev, si lahko misli vsakdo, zlasti pa oni, ki ga je v življenju zadela enaka usoda, kot je zadela siroto Matičeta. Tega dne mu je bilo še bolj hudo pri srcu kot sicer. Videl je namreč, kako so prihajali in odhajali starSi z otroki, bratje s sestrami, strici, letatni in drugimi na pokopališče, on pa je moral priti sam, ker ni imei nikogar, da bi se mu bil pridmžil in mu mogel potožiti in z njim delili svojc bridko gorje, Zavesi na In n;e^ovo vejjko osajnijenost ki jo je občutil posebno tega dne, je strnila njegove misli tem tesneje s spominom na pokojnt? rocli-telje, ob katerili gomili je stal in plakai. Ta tesna vez mu vkljub mra" ki je zaradi njega kar drgetalo njegovo slabotno in siromašno obleCti' telesce, ni pripustila, da bi se bil ločil od dragih svojcev in ostavil i