GLAS Leto XLVn - št. 47 - CENA 80 SIT Kranj, petek, 17. junija 1994 Država se že obnaša kot velik zemljiški lastnik Za eno leto 300.000 mark zakupnine! Cw^^S^Si Mercator - KŽK Kranj bi kot zakupnik 1.600 hektarjev kmetijskih in 850 hektarjev gozdnih zemljišč, ki Jožica Puhar ponudila odstop jih formalno še vedno ni prenesel na Sklad, moral plačati za eno leto približno tristo tisoč mark Ministrica za delo Jožica Puhar je včeraj predsedniku vlade, zakupnine. V KŽK-ju pogodbe ne bodo podpisali, ker menijo, da vodi k postopnemu (načrtnemu?) dr. Janezu Drnovšku, ponudila odstop, ker naj bi odšla za uničevanju podjetja in da pomeni vnašanje politične nestrpnosti v gospodarstvo. veleposlanico v Makedonijo Zakon o denacionalizaciji predstavlja za kmetijska podjetja manjšo nevarnost kot zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij ter o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Ce jim zakon o denacionalizaciji jemlje le zemljišča, ki so bila po vojni podržavljena, jim je zakon o privatizaciji nacionaliziral tudi ostala zemljišča in jih zavezal, da J»h prenesejo na Sklad kme- tijskih zemljišč in gozdov. V KŽK doslej tega še niso storili, ker še vedno upajo, da bo ustavno sodišče razveljavilo sporni peti člen zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in odločilo, da se tudi družbena zemljišča lastninijo tako kot vse ostalo družbeno premoženje. "Pogodba, kakršno smo dobili od Sklada, ni pogodba, ampak izvršna odločba, ki daje Skladu možnost, da kmetijskim podjetjem, ki ne bodo izpolnila obveznosti, v osmih dneh (torej tudi sredi največjih kmetijskih del) odpove zakupno razmerje," pravi mag. Janez Tavčar, direktor Mercatorja - KŽK Kmetijstvo, in poudarja, da v svetu sklepajo zakupna razmerja za več desetletij, ne pa za eno leto kot pri nas. (Več na 20. strani) • C. Zaplotnik Gradnja vendarle bliže koncu Državni denar za banjski bazen Kranj, 17. junija - Predsednik občinskega izvršnega sveta bo v kratkem podpisal pogodbo z ministrstvom za šolstvo in sport o izgradnji pokritega olimpijskega bazena v Kranju. S pogodbo, ki jo je v sredo verificiral kranjski izvršni svet, ministrstvo daje iz letošmega državnega proračuna za bazen 35 milijonov tolarjev. Država je sicer dolžna več, okrogel milijon mark, razliko bo po besedah ministra dr. Slavka Gabra zagotovila iz ti. izravnave, za katero bo minis- Sedem let dolga cesta trstvo kandidiralo na osnovi sprejetih kriterijev, pri čemer upa na najboljše. Tako se nekaj Mi trajajoča gradnja pokritega olimpijskega bazena v Kranju, ki bo namenjen rekreaUvcem in vrhunskim Športnikom, vendarle bliža koncu. • H. Jf. Zmanjkalo bo sedem milijonov Na Kladju so se skupaj z vodstvom krajevne skupnosti Podlanišče srečali predsedstvo občinske skupščine Idrija in predstavniki škofjeloške občine. ?ovod enj,16. junija - Skupni posvet predstavnikov občin Ernu etih med obema občinama je bil namenjen predvsem ^moč'"111 razre*evaniu eestne problematike na mejnem končanje slabih treh kilome- g^ja in Skofja Loka v sredo na Kladju in kasneje na trov dolgega odseka, ki ga j^jannvcu iz programa uspešnega sodelovanja v zadnjih izvajalci oziroma Republiška uprava za ceste urejajo že sedem let, spet zmanjkalo 7 milijonov tolarjev za odvodnjavanje, vertikalno in talno signalizacijo in ureditev obrežja potoka Podjelovšči-ca. Nezadovoljni pa so tudi na Sovodnju, ker so ostali brez avtobusne postaje. Več na 4. strani. • A. Žalar VILA BEll-A TEL: 45-398 Med drugim so si ogledali tudi dela na odseku regionalne ceste Sovodenj -Kladje. Ob ogledu skoraj dokončanega odseka pa so bili predstavniki obeh občin nezadovoljni, saj bo za do- Za sodobne Evropejce FOKUS V JUNIJU-JUNU V FOKUSU BERITE * POLITIKA: Koalicija, Vouge, Udbomafija in katalizatorji SOVA: Kdo bo glavni? INTERVJU: Bernard Coursat, Francoz v Ljubljani * TENIS: Med Roland Garrosom in Wimbledonom * LOS ANGELES: V mravljišču zvezd * MODA: Armanijev prostor pod soncem * CITROEN CELOVEC WIESIMER Rosentaler Str.: 205, Tel.. 0043-463-281 913 ■NAD. DEU ■ DOD. OPREMA ■SERVIS ■TUDI POSEBNI MODELI VOZIL KI KLUB 486/40 že od 143.450,00 SIT ali 8321,00 SIT mesečno! Tel./Faz: 064/ 22 10 40 ZASTA VLJALNIOA ■■;:-9»*mw*mm* \mmomNzaupanja, ,-, JKimjmm,*. 41 Krmni, trni« s v LJubljana, 15. junija - S proslavo v Cankarjevem domu je Obrtna zbornica Slovenije sklenila praznovanje 25-letnice obstoja, udeležili so se je številni ugledni gostje, slavnostni govornik je bil predsednik države Milan Kučan, ki je dejal, da je bilo obrtništvo vedno oaza zasebne lastnine pa tudi naravno zaledje, iz katerega so se razvili mnogi uspešni podjetniki Na slovesnosti so podelili 16 častnih in 17 jubilejnih plaket, častno članstvo kot najvišje priznanje obrtne zbornice pa sta prejela nekdanjih predsednik obrtniške organizacije Stane Špindler iz Ljubljane (na stiki) in predsednik vsenemške zveze obrtnikov Heriberth Spaerh. Jubileju slovenske obrtne zbornice smo posvetili današnjo prilogo Gorenjska. • M.V., foto: G. Sinik Mednarodno vojaško sodelovanje Slovenski vojaki prvič čez mejo Na Bohinjsko Belo pa prihajajo na usposabljanje častniki iz Madžarske Kranj, 17. junija - Jutri se bodo podali na 48 kilometrov dolg pohod v okolici Boro-velj, imenovan Rosenthal Marsch, prvič tudi predstavniki slovenske vojske, ki so jih Avstrijci povabili v okviru sodelovanja med 7. Lovsko brigado iz Celovca in Gorskim bataljonom z Bohinjske Bele. Poleg 22 častnikov in podčastnikov se bo pohoda udeležilo tudi 10 vojakov, ki služijo vojaški rok. To pa bo tudi prvi primer, da fantje v uniformi slovenske vojske odhajajo na neko prireditev • tujml. Za tujino pa postaja slovenska vojska zanimiva celo pri izmenjavi strokovnih izkušenj. Tako bo prišla na podlagi dogovorov z madžarsko vojsko že prihodnji teden na usposabljanje v bojno enoto na Bohinjski Beli skupina 16 častnikov. Slovenski "gamsi" bodo Madžare 14 dni spoznavali z uporabo gorske in alpinistične opreme ter osnovami hoje po brezpotju. Urjenje v Sloveniji, ki ga bodo poleg častnikov izvajali naši vrhunski alpinisti, bodo končali z vzponom Madžarov na Triglav. • S. Saje Igor Torkar, zlatoust in revizor H koncu gre gledališka sezona, v kateri je Torkarfeva satirična komedija Revizor 93 na odru kranjskega Prešernovega gledališča doživela 35 razprodanih predstav. "Tudi v naši večstrankarski demokraciji premnoai zaslužijo, da uvajam proti njim revizijo po metodi Nikolaja Vasitjeviča Gogojja," pravi avtor. Pa naj gre za vsakovrstne posameznike ali pa za slovenski parlament, ki ga vse bolj spominja na onuelbvsko živalskofarmo... Vse, ki jih tovrstna revizija zanima, vabimo na GLASOVO PREJO, ki bo drevi, 17. junija 1994, ob 20. uri, v Vili Bella na Sr. Beli pri Preddvoru. Niti ziatoustovih misli bo povezoval Miha Naglic. Državni zbor bo v ponedeljek začel junijsko zasedanje Končno le omejitev kajenja? Komaj je bilo zaključeno majsko zasedanje, že je sklicano nič manj zahtevno junijsko. O občinah na Koprskem je bilo izredno zasedanje. Ljubljana, 16. junija - Le teden premora bo med majskim zasedanjem državnega zbora in zasedanjem v juniju, ki se začne v ponedeljek, pa še v tem času so se v sredo poslanci sestali na izredni seji, da bi določili referendumsko območje na Koprskem. Tudi na junijskem zasedanju bo več kot 50 točk dnevnega reda. Čeprav so rezultati referenduma o novih občinah v Sloveniji znani in bi v njih našli kar dovolj razlogov za temeljito drugačen pristop, pa se državni zbor ne da: ker je ustavno sodišče razveljavilo referendumsko območje na Koprskem in je bilo referendumsko odločanje odloženo, so poslanci na včerajšnjem izrednem zasedanju potrdili območje, o katerem so morali občani ponovno sklepati na ponovljenih zborih občanov. Da bi bil absurd še večji, do sprememb ni prišlo, tako da bo glasovanje v bistvu takšno, kakršno bi lahko bilo že pred tremi tedni, ko je glasovala vsa Slovenija. V ponedeljek se začne junijsko zasedanje državnega zbora, ki pa ne bo nič manj zahtevno od majskega: po predlogu dnevnega reda je predvidenih kar 54 točk, kot običajno pa se bo ob sprejemanju verjetno še razširil. Poleg cele vrste meddržavnih sporazumov - med njimi je tudi predlog za ratifikacijo sedmih sporazumov z Republiko Hrvaško - je seveda osrednje delo državnega zbora tudi tokrat namenjeno obravnavi in sprejemanju zakonov, med katerimi naj bi jih šest obravnavali po hitrem postopku: spremembe zakona o lastninjenju, o skladu za nasledstvo, o prometnem zakonu na igre na srečo, o agrarnih skupnostih, o zajamčenih osebnih dohodkih, zavarovanju za primer brezposelnosti in o podzemnih jamah. Tri zakone: o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, o inšpekciji dela in o skupnosti študentov pa naj bi po tretjem branju na tem zasedanju dokončno sprejeli. Med drugimi zanimivejšimi temami omenimo še obravnavo strategije razvoja turizma. Dela torej, ki bo trajalo verjetno vse do konca tega meseca. • Š. Ž. Mladi krščanski demokrati Zavlačevanje z novo koalicijo pretresa SKD Mladi krščanski demokrati v izjavi za javnost ugotavljajo, da nerazumljivo odlašanje z oblikovanjem nove dvostrankarske koalicije, za katero so se krščanski demokrati nedvoumno opredelili na nedavni letni konferenci v Zagorju, zelo škodljivo vpliva na razmere v stranki SKD, hkrati pa ne prispeva k stabilizaciji izrazito bipolarno razdvojenega političnegaprizor-išča v Sloveniji. V sedanji koaliciji, v kateri izrazito prevladuje leva politična opcija nad desnosredinsko, pa tudi pritiski na ministre in poslance SKD, pri MKD vzbujajo skrbi za položaj v stranki, ki jo je pretresel odstop glavnega tajnika Edvarda Staniča, zato predlagajo čimprejšnje imenovanje vršilca dolžnosti, pospešitev pogajanj o novi koaliciji ter sklic kongresa SKD. NIKJER CENEJŠI NAKUP POHIŠTVA MM Ž M TITOV TRG 7, ŠKOFJA LOKA TEL.: 064-623-276 3m kuhinje 88.801 SIT 40% AKCIJSKI POPUST CENE NIŽJE OD TOVARNIŠKIH OOBAVA POHIŠTVA TAKOJ Pred nakupom pohištva preverite cene v MAŽI. Splačalo se vam bo ! Prvo delovno srečanje Poslovno razvojnega sveta LDS Bo Slovenija postala evropski tiger? Slovenija ima vse pogoje za to, da do leta 2000 nadoknadi zaostanek za evropskim gospodarstvom, kar mora postati temeljni cilj gospodarske strategije in slovenske industrijske razvojne politike. Ljubljana, 16. junija - Včeraj se je v palači tovarne Lek v Ljubljani na prvem delovnem srečanju sestal Poslovno razvojni svet LDS, ki deluje v okviru gospodarskega odbora te stranke, in obravnaval zasnovo industrijske razvojne politike Slovenije za obdobje od 1994 do leta 2000. Srečanje je minilo v znamenju precejšnjega optimizma, ki ga vlivajo letos doseženi rezultati prebujanja slovenskega gospodarstva, pa tudi svaril nad tem, da nas lahko nekatera obotavljanja, npr. pri lastninjenju, pri teh smelih načrtih pošteno zavro. Ton optimizma na tem prvem srečanju Poslovno razvojnega sveta Liberalne demokracije Slovenije je vsekakor vnesel že uvodni nastop predsednika stranke in predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška. Če so razni gospodarski forumi pri strankah po definiciji legitimne oblike gospodarskega lobiranja, je ta poslovno razvojni svet pri največji in osrednji vladni stranki mesto, kjer se sooblikuje vladna politika - kanal, po katerem naj bi ugledni gospodarstveniki, predstavniki ekonomske znanosti, vlade in politike s skupnim delovanjem prispevali k še boljši gospodarski strategiji in politiki. Z doseženim se lahko po mnenju premiera dr. Drnovška, kljub neprestanim očitkom o liberalističnem pristopu, zelo pohvalijo, saj podatki o gospodarskih rezultatih prekašajo tudi optimistične ocene: od prvotno načrtovanih 3 odstotkov rasti družbenega proizvoda, ki so jih za leto 1994 bolj z upanjem, kot z realnimi osnovami načrtovali konec lanskega leta, smo po rezultatih prve tretjine leta pristali pri 4-odstotni rasti, če pa se bodo trendi nadaljevali, lahko v tem letu pričakujemo ob koncu leta celo 6- do 7-odstotno rast. Pada nezaposlenost, pod kontrolo je inflacija, naraščajo devizne rezerve. V takih pogojih je seveda izrednega pomena, da se s pravilno gospodarsko strategijo in razvojno politiko izkoristijo vse možnosti in vsi potenciali za razvoj, saj bo prav ta sposobnost, kdo bo znal to najbolje, odločala o tem, kdo bo v mednarodni konkurenci najuspešnejši. Temeljna izhodišča industrijske razvojne politike Slove-nije do leta 2000 je udeležencem razložil državni sekretar dr. Ivo Banič in kot smoter tega dokumenta navedel {>rizadevanje za to, da se ob-ikuje nabor usklajenih ukrepov države, ki skupaj vodijo k uresničitvi razvojnih ciljev industrije in morajo biti usklajeni z razvojem gospodarstva, z najboljšim izkoristkom možnosti gospodarskega okolja in resursov države. Temeljni cilj Slovenije v tem obdobju bi moral biti učinkovito zmanjšanje zaostanka za evropskim gospodarstvom tako, da bi ob koncu obdobja dosegli raven med 9 in 10 tisoč dolarji družbenega proizvoda na prebivalca v cenah leta 1993, kar je enako oz. primerljivo tistemu, kar imajo srednje razvite evropske države. Za dosegotake-ga cilja pa je potrebna optimalna raba obstoječih industrijskih zmogljivosti, pospešena vlaganja v infrastrukturo in gospodarstvo (na ravni četrtine družbenega proizvoda), povečan dotok tujega kapitala, povečanja varčevanje in vlaganja prebivalstva v delnice, lažji dostop do tujih trgov (učinkovitejše vključevanje v mednarodna združevanja), stopnja inflacije pod 12 do 14 odstotkov, urejeno financiranje gospodarstva pod sprejemljivejšimi pogoji, visoka politična stabilnost in pravna varnost. Industrijska politika si mora kot merilo podpore posameznim podjetjem izbrati raven dodane vrednosti na zaposlenega ter doseganje ustrezne gibčne in decentralizirane podjetniške strukture. Industrijska politika mora postati pregledna, socialno znosna in mednarodno sprejemljiva, oportuna za politično opozicijo in v skladu s programom vladajoče(ih) strank(e). V razpravi so prisotni gospodarstveniki in ekonomski strokovnjaki dodali nekatera opozorila in vidike, ki v predlaganem dokumentu niso bili omenjeni: nujnost vsaj relativnega zmanjševanja javne porabe, omejevanja osebne porabe, ureditve (strogo pregledno centraliziranih) javnih financ, ki naj vse likvidne presežke denarja nameni pospeševanju razvoja gospodarstva, vlaganjem v izobraževanje, veliko bolj učinkovite zunanje politike, pa vse do opozoril, da je počasno lastninjenje tempirana bomba, ki se je vse premalo zavedamo Iz ust strokovnjakov smo slišal' opozorila o tem, da manjka institucionalna analiza, da ima Slovenija pri organizacije družbe še ogromne rezerve, in da bi namesto maksimalističnin razmišljanj bolj kazalo iskati■ najoptimalnejše možnosti & rešitve. Neizbežno je potrebno upoštevati tudi drugačen odnos do okolja, je opozoril minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar, ministru za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorinu Kračunu pa se je zdelo najpp' membnejše, da se v stranki poenotijo na svobodoljubnih m svetovljanskih načelih vodenja tudi industrijske politike, ki žal v Sloveniji po njegovem mnenju na političnem prizorišču tako težko dobivajo svoj domicil- Splošen vtis tega srečanja, ki je bil organiziran v vseh pogledih na precej visoki ravni, je, da je največja vladna politični stranka uspela zbrati dovolj strokovnih in tudi operativnin moči, za oblikovanje strategije in politike razvoja Slovenije, ki utegne postati temelj za to, da naše gospodarstvo v primernin okoliščinah in pogojih "obuj* tekaške copate" v neusmiljenl tekmi v mednarodnem merilu-To pa je za Slovenijo tudi edma možnost. • S. Žargi STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE JUGOSLOVANSKE REGISTRSKE TABLICE IN VOZNIŠKA DOVOLJENJA JE TREBA ZAMENJATI 25. junija 1994 ob 24. uri prenehajo veljati vsa jugoslovanska vozniška dovoljenja in registrske tablice. Da ob izteku roka ne bi prihajalo do gneče in štabe volje strank pred našimi vrati, POZIVAMO VSE, ki še vedno uporabljajo stara vozniška dovoljenja in registrske tablice, DA SE ČIMPREJ OGLASIJO PRI NAS. Delamo nepretrgoma, vse dni v tednu! POHITITE!!! SEKRETARIAT ZA UPRAVNOPRAVNE IN SPLOŠNE ZADEVE UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE RADOVUICA Socialno krilo Slovenskih krščanskih demokratov Podpiramo strankino vodstvo V slovenskih medijih je zlasti ob odstopu glavnega tajnika SKD Edvarda Staniča zaslediti v različnih komentarjih netočne domneve in celo trditve o stališčih in opredeljevanju Socialnega krila SKD, ki se včasih imenuje celo Miklavčičevo krilo. Janez Poštrak, soustanovitelj socialnega krila SKD in dr. Saša Žužek, predstavnica krila v svetu SKD v izjavi za javnost opozarjata, da so kakršnakoli dogovarjanja soustanovitelja krila Franca Miklavčiča s pobudniki "programske koalicije" desnosredinskih strank, Ljudskim krilom SKD v ustanavljanju in v različnih forumih matične stranke s stališči in na način, ki je v nasprotju s sprejetimi sklepi konference SKD, pač lahko le osebno dejanje in opredeljevanje. Na konferenci so z absolutno večino sprejeli stališča, ki naj veljajo do predolgo odlašanega kongresa SKD, in sicer, da podprejo strankino prizadevanje za dvostrankarsko koalicijo in zavrnejo možnost zamenjave vodstva v stranki. Zavrnili so tudi podporo pobudi o vključevanju SLS in SDSS v novo vladno koalicijo, kot pogoju za nadaljnje sodelovanje SKD v dr. Drnovškovi vladi. Slovenska nacionalna desnica Kranj potrebuje samostojno carinarnico Ker se je družbenopolitični zbor kranjske občinske skupščine maja odločil, da zahteva v Kranju oblikovanje samostojne carinarnice, je Sašo Lap, poslanec državnega zbora in predsednik Slovenske nacionalne desnice v proceduro državnega zbora vložil delegatsko pobudo za dopolnitev carinskega zakona. Ta zakon bo namreč državni zbor na junijskem zasedanju obravnaval v prvem branju. Na odboru za finance in kreditno monetarno politiko predlog zaradi nasprotovanja predstavnikov vladne koalicije ni bil sprejet, pri čemer Sašo Lap ocenjuje, da edini argument: da ustanavljanje v imenu racionalnosti ni dopustno, ne zdrži. Kranj je regijsko in gospodarsko močno središče, kjer bi samostojna carinarnica omogočala veliko večji pretok blaga pri carinjenju, to pa b večkratno poplačalo stroške. Nevzdržno je, da blago leži na sedanji izpostavi tudi po nekaj tednov, več kot očitno pa, da je to Eosledica centralizma, ki želi vse pomembnejše stvari ^ j ubijani. Ne glede na sklepe državnega zbora ob PrVf!j'-branju, je Sašo Lap odločen, da to zahtevo ponovi v oblik' amandmaja ob drugem branju. Združena lista socialnih demokratov Na reformo lokalne samouprave je potreben moratorij Strokovni svet Združene liste socialnih demokratov je ^ pripravah na sejo predsedstva stranke analiziral rezultate nedavnega referenduma o oblikovanju novih občin in ugotovil' da so ljudje z veliko večino odločili proti centralizaciji ^ razdrobitvi Slovenije, proti predlaganemu projektu teritoriam delitve in proti reformi lokalne samouprave brez jasn»r» finančnih in upravnih predpisov. Zato so sklenili predlag3^ svoji poslanski skupini, da se zavzame za takojšnjo zaustavit* teritorialnega dela reforme lokalne samouprave. Le tako bom dobili potrebni čas, menijo v ZLSD, za celovito P"Pra,jj reforme in spremembo neustrezne zakonodaje. Zato tufl nasprotujejo kompromisnim predlogom, ki so bili oblikovani okviru delovne skupine državnega zbora. Liberalna demokracija Slovenije Želi Cerkev zabrisati zločine na Urhu? Svet Liberalne demokracije Slovenije je razpravljal o opusti1. muzejske zbirke na Sv. Urhu oz. njenem prenosu v javno* nedostopno skladišče. Niso zaskrbljeni zaradi vrnitve cerkve/* stavbe njenim prvotnim lastnikom, saj jo je mogoče razumeti kot vrnitev krivično odvzetega premoženja, pač pa so začude zaradi nenavadne prostodušnosti, s katero Cerkev želi izbris* spomin na zločinska dejanja, ki so se zgodila na Urhu. Čeprav J, LDS kritična do revolucije, spoštuje narodnoosvobodilni boj, % povsod po svetu pa med spoštovanja vredna dejanja štejejo tu ^ spomeniki protifašističnega boja, med kakršne sodi tudi zbirk^ Sv.Urha. Upoštevati bi morali, da se na naši zahodni meji kfCP|L| fašistični vzorci, zato je odstranitev zbirke iz cerkve, ki je la&'L tudi svarilo proti morebitni vrnitvi državljanske voJnfi.. njegovem mnenju "bivše de-egate" - podpisal pa se je kot fantomski predsednik - v katerem opozarja delegate, da ni odstopil, pač pa se mu je iztekel mandat, ki mu ga lahko podaljšajo le volivci, mediji pa da špekulirajo z niego-Med drugim dobe- cije mojega statusa z odstopom bi torej najlažje ovrgel s tem, da začnem uradno a opravljati >. To mož- vim statusom sedno pravi "V Gorenjskem spet začnem urac predsedniško funkcijo, nost sem nakazal novinarju kot tisto, Id bi se je poslužil, če bi želel zadevo gnati do absurda. Tega pa po vsej verjetnosti ne bom počel. Po naravi sem bolj lene sorte in nerad delam tisto, kar se opravi samo od sebe. To bi sicer storil samo v primeru, ko ne bi privoščil veselja tistim, ki ga ne zaslužijo.«" Na koncu pisma jih opominja na to, kaj so o poteku mandata govorili na skupščini pred pol leta, in da je ponosen na to, da jim je vedno, kadar se je resnica morala tehtati v skupščini, uspelo ugotoviti, da je zemlja okrogla. Neuradno smo izvedeli, da ni nikogar, ki bi lahko odločil, da se to pismo razpošlje delegatom, še bolj pa je verjetno, da se vsa ta pisanja razumejo kot več ali manj neumestne šale. To nenavse-zadnje potrjuje tudi pogled na vabilo, kjer so poročilo predsednika o njegovem delu in delu v predsedstvu dali v narekovaj. • S. Žargi S seje kranjske vlade Sava bo šla po delavce na Ptuj Za večizmensko delo v tovarni ne dobe brezposelnih ljudi, očitno jih bo treba bolje plačati Kranj, 17. junija - Izvršni svet je uveljavil prakso, da k O savskem problemu je bilo obravnavam gospodarskih rezultatov vabi tudi direktorje kranjs- bežno govora tudi na popolnih podjetij. V sredo je bil gost občinske vlade direktor Save danski seji predsedstva biljem Zener. Med drugim je debata nanesla tudi na zaposlovanje in brezposelnost. Marca letos je bilo v kranjski občini zaposlenih 28.104 delavcev (365 manj *°t konec minulega leta), brezposelnih pa je bilo po Podatkih kranjske enote Zavoda za zaposlovanje 4923 'Judi. Viljem Zener je prepri-Can, da je dejanska brezposel-"°*t znatno nižja od Si1Viftne- To ie podkrepil z ««usnjo iz Save, kjer zelo ^«o dobe domačine, zlasti za tri- ali štiriizmensko delo. Ko jih že dobe in priučijo, mnogi odidejo v privlačnejše službe. Očitno je, da Slovenci težjih izmenskih del praviloma ne bodo več delali, rešitev (dolgoročna) pa po Zenerje-vo niso višje plače, s katerimi bi si podjetja "kradla" delavce. V Savi so lani odslovili 130 tujcev, Slovencev zdaj ne dobe. Nekaj delavcev zato nameravajo pritegniti s Ptuja in jih namestiti v samskem domu. kranjske skupščine, ki bo ta mesec obravnavala zaposlovanje v minulem letu in načrte za to leto. Dejansko Zavod za zaposlovanje praviloma brez uspeha pošilja brezposelne delavce v Savo. Večina delo zavrne, ker je težko, izmensko in tudi slabo plačano (okrog 30.000 tolarjev nam mesec), čeprav zaradi odklonitve izgube nadomestila in pomoči, ki gredo brezposelnim. V zvezi s tem je bilo slišati mnenje, nasprotno Ze-nerjevemu, da bo takšna dela pač treba bolje plačati. Sicer pa se v kranjski občini pozitivni trendi v gospodarstvu nadaljujejo tudi letos. Tako je v prvih treh mesecih, primerjano z enakim lansKim obdobjem, industrijska proizvodnja narasla za dobrih osemnajst odstotkov, produktivnost za 22 odstotkov, povprečna vrednost zalog se je zmanjšala za slabe tri odstotke, uvoz je bil 27-odstot-no pokrit z izvozom, ta je znašal okroglo 97 milijonov dolarjev. Kar za 42 odstotkov več denarja kot lani je šlo za investicije (983,3 milijona tolarjev) H. JelovČan škofjeloški izvršni svet o Visokem Za dvorec Visoko je potreben ponoven razpis škofjeloška vlada se je seznanila s prošnjo Ljubljanske Nadškofije za dolgoročni najem Visokega za ureditev duhovno izobraževalno rekreacijskega centra jMja Loka, 16. junija fcfJP* Jpovinarjf!) do ^ikofijskega ordin Na zadnji seji škofjeloške vlade so člani ordinariata Ljubljana obravna-iobili v informacijo o dopolnjeni prošnji vali konec maja, ko so se na ordinariata za sprejemljivo ponudbo oz. prošnjo, zahteval pa y. -»»ofijskega ordinariata Ljubljane za dolgoročni najem občini in na Visokem, kot ie je, da se preveri, ali razpis, s "Okega. Predsednik Demšar zanika, da bi kdaj omenil zaprtost, mnogi dragi interesenti, oglasi- katerim smo iskali ponudnike, •f ^miSljanje o tem, da bi obrir*rjev dvorec in posest v naJ*1 dolgoročnega najema *y>enili za duhovno-izobraže-T {."^-rekreacijski center Snr anske nadškofije na ni K em izvrsnem svetu Drvi* obravnavano prvič, Drm pa Je bila ta možnost po £otestni tiskovni konferenci planskih študentov omenjene«. novinarji- Člani izvrš-cr»ga sveta so dobili tokrat z Nato- ,d°Polnjeno prošnjo t j.,7^o&jskega ordinariata iz HUbljane, vendar jih je zani-*la predvsem formalna plat: *taL"t?/*2 rok za pnjave na daria« fmo dobrega gospo-- *Ja za Visoko še odprt, ali Pa je stroke že potekel. Ke zevanje; strnjena kateheza in rekreacija; dnevi zbranosti, tedni duhovnosti, izobraževanje in priprava na zakon -tudi seminarji z mednarodno udeležbo) ter programi za odrasle (za izobražence, upokojence, župnijske pastoralne svete, pevski zbori, duhovna gibanja, laiška združenja, med-župnijska srečanja, dekanijska srečanja, zakonska občestva). Pri načrtu prostorske izrabe pa omenimo, da naj bi v kleti dvorca bila poleg servisnih prostorov dva klubska za večerno družabnost, v pritličju recepcija, prostori uprave, Tavčarjeva spominska soba in stanovanja za osebje, v nad- er so 1L Med njimi lahko omenim tudi Saint center iz Grosupljega, pa predstavnike Caritasa, kjer smo se Dogovarjali z g. Prelcem, ki v Sloveniji pomeni nekaj podobnega, kot v Italiji Don Pirino, in bi želel urediti dom za zasvojeno mladino, pogovarjali smo se s predstavniki Mesta Ljubljane, ki so razmttljali o tem, da bi na Visokem uredili nekakšno reprezentančno rezidenco za svoje pomembnejše goste, in ie vrsto drugih. Sam sem menil, da je posebnega pomena, da se o prošnji izrečejo tudi ljudje iz neposredne okolice, zato smo na Krajevno skupnost Log naslovili prošnjo, da to obravnavajo. Obvestilo iz izredne seje sveta te KS kaže, stropju in na podstrešju pa po *iro.kovne službe ugotovile, štirje apartmaji in dva prostora da se s to idejo strinjajo, se *m razP>s že zaključen, so za delo v skupinah. V gospo- Izvršni svet je bil mnenja, da odločili, da ga ponovijo.' darskem poslopju naj bi bila v gre v primera Nadškofijskega koft pro$rni Ljubljanske nadi- pritličju kapela, jedilnica, ku-Vu u Za do'goročni najem hinJa »n pralnica, v nadstropju vSe0lc^a - zainteresirani so za aPartmaji, podstrešje pa v sloni , °« gospodarsko po- celotl namenjeno rekreaciji. SmPuu? ozo'ec in pripadajoče Glede sporne odprtosti ali načrt " so predstavljeni zaprtosti teh objektov pa lahko Pro2°Va."' Programi in izraba preberemo v prošnji pri oprejo gorskih možnosti. Progra- deljevanju namena pritličja »o razvrščeni v tri skupine tudJ naslednji stavek: "Vstop-« osnovnošolske otroke ter za na ve2a naj bi bila namenjena konc,,n? od 15- do 25. leta (ob recepciji ter informacijam in kih \ tedna, v Štirih počitniš- gostinskim storitvam obisko-11 tednih —'---'-: L::—-• J-«~*—-»- še velja. Izkazalo se je, da so razpisni roki iztekli, zato smo se danes odločili, da v izogib kakršnimkoli očitkom razpis ponovimo. To hkrati pomeni, da se lahko na razpis javi ie kdo drag, in če bodo ponudbe zanimive, jih bomo vsekakor resno proučili. Na to, da bo Visoko za obiskovalce zaprto, kar sem prebral v nekaterih medijih, med njimi tudi v vašem časopisu, in mi je v usta položila na tiskovni konferenci študentov Poljanske doline Elizabeta Stravs, pa moram odločno zanikati in povedati, da kaj takega nisem nikoli izjavil. Očitno postaja, da se pripravlja kampanja proti temu, kar je v naših političnih razmerah pričakovati, ni pa prav, da se pri tem uporabljajo neresnice." • S. Žargi V ponedeljek bo zasedala Škofjeloška občinska skupščina 0 črnih gradnjah in občinskih priznanjih škofja Loka, 16. junija - Zelo verjetno je, da bo ponedeljkovo zasedanje škofjeloške občinske skupščine minilo v znamenja voiiiev novega župana, je pa na dnevnem redu še sekaj pomembnih točk, Id si zaslužijo pozornost, ludi zgodba s poročili za lansko leto očitno se iti končana. še preden se bodo delegati škofjeloške občinske skupščine lotili zahtevnejših točk dnevnega reda - o tem kaj je pripravljeno za volitve župana poročamo posebej -naj bi obravnavali predlog sklepa o podelitvi letošnjih občinskih priznanj. Predlagani so: za naziv častni občan dr. Aleksandra Korahauser za dosežke strokovnega in znanstvenega dela doma in v mednarodnem strokovnem svetu; Janez Ziherl, post umno, za življenjsko delo na gospodarskem, kulturnem, športnem in turističnem področju promoviranja Škofje Loke doma in v tujini; za zlati Srb ni predlogov, za srebrni grb pa so predlagani: Miroslav lonca ob 40-letnici mašniške službe ter za zasluge pri gradnji in obnovi sakralnih spomenikov; Silva Brank za velik osebni prispevek v loški kulturi; Alfonz Grojzdek za izredno delavnost v škofjeloški župniji v preteklih 17 letih, Planinsko društvo Železniki ob 85. letnici delovanja; Rudi Zadnik za dolgoletno in uspešno delo na področju požarnega varstva in delo z begunci; in za bronasti grb: Mešani pevski zbor 1 ubnik za izredno uspešno 15- letno delovanje. Druga pomembnejša točka tokratnega zasedanja naj bi bila legalizacija Črnih gradenj z odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora, omenili pa smo Že, da je na dnevnem redu tudi poročilo o delu predsednika občinske skupščine in delu predsedstva. Dodamo naj Še, da je predsednik izvršnega sveta v odgovoru na delegatsko pobudo oz. zahtevo, da izvršni svet pripravi novo poročno o delu v lanskem letu, tako zahtevo zavrnil s trditvijo, da prvotno podano poročilo ni bilo korektno obravnavano, in da zahteva uvrstitev tega poročila v nespremenjeni obliki ponovno na dnevni red. * KUHINJE IZ UVOZA Pokličite Ptrgovinaspohiš TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp. Bssnlca 81 POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI 064/403-871 o zasedanju stalnega komiteja 5okk-kUnin med letom in v valcem, ki bi imeli v določenih *irno počitr»cah - letovanja, urah dneva dostop v hišo in n°stioaSa P°yezana z duhov- oj"*]'00 dvorca.^Predsedmk vesti ko- risti J Povezana z duhov- okouco avorca. rre< v rrfj.jf različnimi vsebinami izvršnega sveta Skofj glasbi, 1,kovnih, gledaliških, Vincencij Demšar je v nic J?10, » literarnih delav »Pretni? ŠJ" tabori' roCne etn°sti, dopolnilno izobra- Povsem nov celovit sistem kakovostnih in cenovno ugodnih avtomobilskih zavarovanj jsjn«n jf fjsjsjsju jOS^ A i KilOAdriatic za Gorenjsko mentiral takole: "Možnost na-jetja Visokega smo s predstavniki Nadškofijskega Za vse podrobne podatke pokličite po telefonu KR 211-688. Novinarska konferenca Svetovne poštne zveze Bled bo gostitelj Ponovno priložnost, da se Slovenija in slovenska pošta predstavita svetu Ljubljana, 15. junija - Na novinarski konferenci so predstavniki PTT podjetja Slovenije povedali, da bo zasedanje stalnega komiteja Svetovne poštne zveze (UPU) potekalo od 21. do 23. junija na Bledu. Sodelovalo bo devetnajst držav, udeležili pa se ga bodo tudi generalni direktorji pošt držav srednje in vzhodne Evrope ter opazovalci in konzultanti Svetovne poštne zveze. Srečanje organizirata Republika Slovenija. V bistvu bo šlo za nadaljevanje ministrske konference držav srednje in vzhodne Evrope, ki je bila lani septembra v Budimpešti. Celoten projekt pa ima namen spodbuditi in pospešiti razvoj pošte m poštnih storitev v teh državah. Slovenija je na lestvici kakovosti poštnih storitev precej visoko, zato ni tako presenetljivo, da ji je bila zaupana organizacija letošnjega srečanja, je pa, po besedah predstavnikov PTT-ja to velika čast in zato dogodku, ki je na mednarodni ravni posvečajo veliko pozornost. Svetovna poštna zveza - UPU je bial ustanovljena že leta 1874 in je danes specializirana organizacija v okviru OZN. Njena temeljna naloga je urejanje mednarodnega poštnega prometa. Najvišji organ UPU j a je kongres, ki se sestaja vsakih pet let. Zadnji je bil v VVashingtonu leta 1989 tako, da bo naslednji letos septembra v SeuTu. Na njem naj bi prišlo do delne reorganizacije zveze in razmejitve regulativnih in operativnih pristojnosti. Na Bledu bo torej priložnost za pogovore in priprave na kongres v Seulu, hkrati pa bo to eden zadnjih sestankov na mednarodni ravni pred odhodom v Južno Korejo. Slovenija je postala polnopravna članica Svetovne poštne zveze avgusta 1992. S tem je slovenska pošta pri opravljanju mednarodnih poštnih storitev postala enakopravna z drugimi članicami, kar pomeni, da ji za opravljanje poštnih storitev v mednarodnem prometu ni treba sklepati dogovorov ali pogodb z vsako državo posebej, ampak se poštne storitve opravljajo v skladu za akti, ki veljajo v UPU-ju. Na srečanju na Bledu bodo govorili predvsem o nadaljnjem sodelovanju med poštami srednje in vzhodne Evrope, o možnih oblikah pomoči s strani razvitejših držav, do katere ima Slovenija kot polnopravna članica UPU-ja tudi pravico, potekale pa bodo tudi že omenjene priprave na jesenski kongres v Seulu. Blejskega sestanka, ki bo potekal v štirih delovnih jezikih (francoskem, ruskem, angleškem in slovenskem) se bodo udeležili tudi nekateri visoki uradniki Svetovne poštne zveze, med njimi namestnik generalnega direktorja g. Jaime Ascadoni in pomočnik generalnega direktorja g. Muossibahou Mazou. • E. Gradnik Mrtutte Žoganje Vse pogostejše so ugotovitve vodstev krajevnih skupnosti, da reševanje različnih vzdrževalnih ali obnovitvenih del s področja komunalne infrastrukture, za katero pa so recimo uradno pristojne republiške oziroma driavne službe in organi, "pristajajo na njihovih plečih". Ne sicer finančno, za kar v krajevnih skupnostih krajanov tudi ne bi (želeli) mogli zainteresirati. Veliko dela pa imajo običajno pri razreševanju prostorskih oziroma lastninskih vprašanj in iskanju različnih soglasij. Ker gre običajno za zahtevna tudi strokovna vprašanja, za kar v vodstvih krajevnih skupnosti seveda niso usposobljeni, pa tudi časa za tovrstna dela nimajo, še toliko bolj "pogrešajo sodelovanje in podporo" ustreznih in odgovornih ter za to usposobljenih občinskih služb in organov. Ponekod se je sicer "naveza" krajevna skupnost ta ali ona republiška uprava ali služba obnesla, največkrat pa so se stvari zapletle in zapletale in morda prav zato postale že nekakšna "preizkušena strategija" čimkasnejše oziroma okrnjene porabe denarja davkoplačevalcev v državni bagajni. če je tovrstno žoganje mimo "občinskega igrišča" na področju komunalne infrastrukture še nekako razumljivo, pa je kar preveč cinično, da se mora zaradi podobne ali kakšne drugačne občinske strategije krajevna skupnost ukvarjati s prostorskimi variantami za otroško varstvo. Pa vendar se dogaja tudi to. • A. Ž al ar Spominska soba o predoru Karavanke Promet skozenj narašča Ob tretji obletnici otvoritve so na Hruški odprli tudi spominsko sobo o gradnji predora Karavanke. Jesenice, junija • Predor Karavanke, ki je deveti največji v Evropi in Šestnajsti na svetu, se je ob tretji obletnici otvoritve tudi s spominsko sobo o gradnji tega zahtevnega mednarodnega prometnega objekta pridružil tovrstnim objektom v svetu. Sobo 4e ob tretji obletnici odprl vodja projekta izgradnje predora inž. loris Mikuš. Ob tretji obletnici, odprt je bil 1. junija 1991, se je predor Karavanke tudi s spominsko sobo pridružil tovrstnim velikim prometnim objektom v svetu. V sobi, ki sta jo uredila vodja projekta izgradnje inž. Boris Mikuš in Dovžan, ureditev pa so omogočili sponzorji, so predstavljene projektne, gradbene, geološke in druge značilnosti med gradnjo predora. Na priložnostni slovesnosti ob otvoritvi sobe je v imenu Družbe za gradnjo avtoceste v R Sloveniji Metod di Batista med drugim povedal, da so 26. novembra lani zabeležili milijonto vozilo, ki je s slovenske smeri odpeljalo skozi predor. Promet skozenj pa nenehno narašča in je apnia letos znašal povprečno 3.600 vozil v obeh smereh na dan. Sicer pa je bil predor grajen za 6.000 do 8.000 vozil v obeh smereh na dan. Kar pa zadeva slovenske avtoceste se bo ta mesec začela gradbena sezona na več odsekih za izgradnjo 80 kilometrov novih avtocest, v načrtu, za kar je potrebna še zelena luč državnega zbora, pa je do konca leta načrtovano odprtjeeradbišč še za dodatnih 40 kilometrov avtocest v Sloveniji. • A. Zaiar Mednarodni tabor Gorje 94 Gorje - Od 1. do 20. julija bo v Gorjah mednarodni tabor s socialnimi, kulturnimi, ekološkimi in drugimi programi. V taboru bodo sodelovali tudi strokovnjaki iz Triglavskega narodnega parka, Limnološke postaje Bled, gozdarske službe, Republiške pospeševalne kmetijske službe, Centra za socialno delo iz Radovljice in drugi. Tabor bo potekal tudi na Mežaklji, Pokljuki in v dolini Radovne. Roman Peterman, ki se ukvarja s pripravo in organizacijo mednarodnega tabora, v katerem bo sodelovalo 22 udeležencev petih različnih nacionalnosti, je povedal, da je namen tovrstnih "campov" zapolnitev praznine, ki nastaja med šolo in tistimi ustanovami, ki se ukvarjajo z delikventi, vmes pa ni nekega vodila ali organizacije, ki bi poskrbela za mlade. Ker bodo vsi pri organizaciji tabora delali zastonj, prosijo morebitne sponzorje, da se oglasijo v krajevni skupnosti Gorje. • E. Gradnik Potujoča razstava starih vozil Velesovo - V sodelovanju s krajevno skupnostjo Velesovo na območju kranjske občine bo Klub ljubiteljev klasičnih in športnih vozil iz Ljubljane v soboto , 25. junija, pripravil pred samostanom v Adergasu zanimivo potujočo razstavo starih in malo manj starih vozil. To bo tradicionalni rally veteranov, ki bo v soboto in nedeljo na Gorenjskem in se bo začel v soboto ob 9. uri v Kamniku, v Adergasu pa bo postanek od 10. ure naprej s tako imenovano časovno kontrolo. Na sestanku v začetku tedna v Adergasu so povedali, da bo v rallvju sodelovalo okrog 100 tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije. V Adergasu, kjer si bodo lastniki oziroma tekmovalci ter številni spremljevalci ogledali tudi samostan in se okrepčali, bo postanek hkrati priložnost za ljubitelje starih avtomobilov, da si jih bodo lahko ogledali. Karavana bo gotcm v soboto nadaljevala pot prek Krope, Ribnega, Bleda, Gorij, ladovne in Mojstrane v Kranjsko Goro. V nedeljo oa se bo prek Jesenic, Žirovnice, Begunj, Tržiča, Golnika, Kranja, Škofje Loke in Medvod ob 15. uri vrnila v Ljubljano. • A. Ž. Srečanje v KS Podlanišče Škofja Loka 90 D i r TECH n d.o.o Družba v večinski lasti avstrijskega partnerja vabi k sodelovanju VEČ ORODJARJEV- SPECIALISTOV za tlačna orodja (IV. ali V. stopnja šolske izobrazbe) - za nedoločen čas - s 3-mesečnim poskusnim dolom - 3 leta delovnih izkušenj Kandidati lahko pošljejo svoje ponudbe z ustreznimi dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: UNITECH LTH -ORODJARNA IN LIVARNA d.o.o., Vincarje 2, 64220 ŠKOFJA LOKA, Kadrovska služba (za razpis). O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem postopku. Zakaj samo demografska krajevna skupnost? Predsedstvo občinske skupščine Idrija se je na Kladju skupaj s predstavniki občine Škofja Loka sestalo z vodstvom krajevne skupnosti Podlanišče. Klad je • Sovodenj, 16. junija - Predvsem dobre prometne oziroma cestne povezave so tiste, ki so "zdravilo" za demografsko ogroženost, za katero v krajevni skupnosti Podlanišče na meji občine Idrija z občino Škofja Loka sicer ugotavljajo, da se je "zaustavila", vendar imajo še vedno kar nekaj deset kilometrov slabih cest, pa tudi s telefoni niso najbolje pokriti. Sicer pa je bila v sredo zjutraj seja predsedstva občinske skupščine Idrija s predsednikom Janezom Podobnikom zadnja, potem koje vodstvo občinske skupščine v tem mandatnem obdobju obiskalo vse krajevne skupnosti v občini Idrija. Da so se tokrat srečali s Eredstavniki občine Škofja oka (Miha Bizjak in Franc Rupar) ni bilo naključje, saj je eden od skupnih ciljev obeh občin in krajevnih skupnosti Sovodenj ter Podlanišče ureditev cestne povezave med Erma-novcem in Kladjem. Član izvršnega sveta Škofja Loka Franc Rupar je, tako kot do zdaj, tudi pn tej in drugih skupnih akcijah pozdravil sodelovanje in zagotovil podporo v imenu občinske vlade in odsotnega predsednika IS Vincencija Demšarja. Da sami zberejo nekaj denarja, so zagotovili tudi predstavniki krajevne skupnosti Podlanišče s predsednikom Jankom Primožičem. Predsednik občinske skupščine Idrija dr. Janez Podobnik pa je zagotovil, da si bodo na ta način lahko pridobili tudi denar iz tako inenovanega občinskega B programa, kjer je zagotovljenih 25 milijonov tolarjev. Še bolj kot cestno povezavo med Ermanovcem in Kladjem pa so v krajevni skupnosti Podlanišče opozorili na potrebno urejanje nekaj deset kilometrov lokalnih in krajevnih cest ter poti do posameznih domačij. V KS Podlanišče z naselji Cerkljanski vrh, Pod-pleče in Podlanišče, kjer je od 300 prebivalcev okrog 15 kmetij, pa si ne znajo razložiti, zakaj so samo demografsko ogrožena krajevna skupnost, ne pa tudi višinska, kot je na primer sosednja Oselica. Po mnenju članov sveta KS pa bi se morala občina Idrija tudi pri Praznovanje na Jezerskem Ohranjanje dediščine in TV Jezersko, 16. junija - Praznovanje v krajevni skupnosti Jezersko se je začelo že minulo soboto z uspelo meddržavno gasilsko vajo, osrednja prireditev pa bo to soboto, 18. junija, ko bodo ob 18.30 v dvorani kulturnega doma Korotau podelili tudi krajevno priznanje. Krajevna skupnost Jezersko, kjer so se na nedavnem referendumskem odločanju opredelili za samostojno občino Jezersko, so tudi lani uspešno uresničili program, ki so si ga zastavili. Lotili so se gradnje TV pretvornika za prvi in drugi program. Akcija jim je ob lastnem prispevku in delil us- Eela in od nedavnega večina rajanov spremlja oba slovenska TV programa. Druga večja akcija po obnavljanju cerkve sv. Andreja na Ravnah je bila obnova najstarejše cerkve sv. Ožbolta na Jezerskem. Akcijo so pred nedavnim uspešno sklenili. "Kar zadeva sanacijo jezera, so se lani stvari več ali manj po nepotrebnem zaradi lastništva zapletle in tako sanacija jezerske kotanje še čaka. Uspeli pa smo urediti kamp in po lanski in letošnji očiščevalni akciji temeljito očistiti tudi strugo Jezernice. Pred nedavnim smo končali na območju krajevne skupnosti tudi več asfaltiranj. Pri tej akciji velja še posebej pohvaliti gasilsko društvo, trgovino Jezerjan in krajane zaselka Kanonir in Gaštej," je pred nedavnim ocenil predsednik sveta KS Milan Kočijan. Pred osrenjo prireditvijo v soboto bo ob 16. uri na Jezerskem tudi kolesarska dirka z gorskimi kolesi, ob 18. uri bo ogled gasilske opreme, po osrednji prireditvi v domu pa bo ob 20. uri odbojkarski turnir. • A. Žal ar Milan Kocijan Lovci so čistili gozd Radovljica - V zaključek tedna gozdov zadnji teden v maju so se vključili tudi lovci Lovske družine Begunjščica. Čistili so revirje. Akcija je bila uspešna, rezultat pa žalosten. Naložili so kar devet traktorskih prikolic, en kamion m šest drugih vozil najrazličnejših odpadkov v gozdovih ob 38 kilometrin gozdnih cest in 11 kilometrih potov ter na 11 hektarih gozdnih jas. Zbrano navlako - od štedilnikov, bojlerjev, kopalnih kadi, vzmetnic, avtomobilskih školjk, koles, mopedov in podobne so odpeljali na odlagališče na Črnivcu. Lovska družina Begunjščica ima 5000 hektarov lovišč in 10 lovskih revirjev. 'tod i**^* Kladje: pogoj za razvoj so dobre prometne povezave. preskrbi z vodo in podpori pri tovrstnem investiranju lastne udeležbe krajanov zgledovati po občini Škofja Loka. Člani predsedstva pa so zagotovili vso pomoč pn urejanju lastninskih vprašanj v krajevni skupnosti; predvsem kar zadeva stavbo nekdanje šole in kamnoloma. Kar pa zadeva telefonijo, bodo skušali navezati stike s PE PTT Kranj, da bi potrebne nove telefonske priključke v krajevni skupnosti Podlanišče skušali zagotoviti v centrali na Sovodn-ju, ker je na njihovem območju centrala polna. Precej kritični pa so predstavniki obeh občin krajevnih skupnosti Sovodenj ter Podlanišče glede obnove ceste Sovodenj -Kladje. Rekonstrukcija ceste traja namreč 1* sedem let in kaže, da še ne bo končana. Za ureditev odvoda* javanja, vertikalne in talne signalizacije ter ureditev brezine potoka na Sovodnju namreč manjka 7 milijonov tolarjev. Sovodenjčani pa so slabe volje* ker so ob rekonstruirani cest« ostali brez avtobusne postaje. • A. Žalar Planine vabijo Kališče in Ledine odprta Kranj, 16. junija - Minuli teden je Planinsko društvo Kranj ob pomoči helikopterja letalske enote Policije usposobilo vlečnico na ledeniku Pod Skuto, kjer je snega dovolj in bo letos smuka mogoča do začetka avgusta. Zaradi zanimanja za smučanje so se v društvu odločili, da bo dom na Ledinah od 25. junija naprej odprt neprekinjeno. Že v soboto, 18. junija, p* bodo odprli tudi dom na Kališču, kjer so letos ob podpori Gradbinca, Metalke, Slovenijalesa, Doma Žabnica je Še nekaterih donatorjev gorski reševalci po skoraj 35 letih uredili sanitarije. Pred dnevi pa se je n> Kališču zbralo tudi 12 članov gorske straže. S profesorico botanike in prvo Slovenko, ki ie osvojila Everest, Marijo Stremfelj so se podali po botanični poti od Kališča prek Zaplate do Jakoba in se pogovorili o položaju, vlogi in nalogah gorske straže. Ugotovili so, da je zakon o varstvu okolja zaščitil vrsto živalskih vrst, gorsko cvetje pa nekako zanemaril. Na tej poti je precej zanimivega in že redkega cvetja, zato bodo predlagali, da se nekatere vrste primerno zaščitijo. Predlagajo tudi, da se ponovno organizira paša ovac na Zaplati, kot nekdaj, ko je za ovce skrbel pastir. Na Jezerskem pa so kot kriltično ocenili postopno zasipanje Anclovega. Na sliki: Pri postavljanju žičnice na Ledinah je sodeloval tudi helikopter. • A. Ž. - foto: F. Ekar Trgovski center Deteljico Bistrica pri Tržiču OBRTNIŠKI SEJEM sobota, 18. junija 1994 Program: ■ PRODAJA OBUTVE. USNJENE GALANTERIJE, TEKSTILA IN ŠPORTNE OPREME PO SEJEMSKIH CENAH OD 8.00 DO 17.00 URE ■ ŽIVILA ZELENI BISTRO: DEGUSTACIJA SLAŠČIC KRANJSKEGA KOLAČKA ■ NASTOP FOLKLORNE SKUPINE KARAVANKE OB 9.30 URI ■ ZABAVA Z DUOM "X" IZ TRŽIČA OD 10.30 URE DALJE Vabljeni! Informacije: Zbornica obrti in podjetništva Tržič, Predilniška cesta 8, 64290 Tržič, «/fax 064/50-669 Odnos do zdravja in zdravstva se spreminja Zdravje je prvo med vrednotami VeČina ljudi daje zdravju prednost pred drugimi vrednotami, je ugotovila raziskava iz projekta Slovensko javno mnenje, ki so jo po dvanajstih letih znova opravili o zdravju in zdravstvu. Ljubljana, 13. junija • Izsledke raziskave sta na novinarski konferenci ministrstva za zdravstvo (naročnika raziskave) predstavila vodja projekta Slovensko javno mnenje in množične komunikacije prof. dr. Niko Toš in dr. Mitja Hafner Fink. Kar 60 odstotkov anketiranih je zdravje uvrstilo na prvo mesto med vrednotami, pred družino, delo, denar, domovino, prijateljic. Bolje skrbimo za lastno zdravje Ljudje se očitno vse bolj zavedajo dejstva, da lahko sami največ pripomorejo k zdravju, ki predstavlja pomemben steber kvalitete življenja. Anketa jih je povprašala po življenjskih navadah (le polovica vprašanih se redno ukvarja s Sportom), po prehrambenih navadah (sodeč po raziskavi niso kritične, saj večina zlasti starejših ljudi vsak dan zajtrkuje, uživa sadje, zelenjavo in mlečne izdelke, žal pa tudi veliko svinine in malo rib) in po nekaterih socialnih in psiholoških vidikih zdravja. Tako zlasti mlajši pogosteje izjavljajo, da se počutijo srečne kot starejši, občutek sreče je močnejši tudi Pri višje izobraženih. Enako velja za delovne obremenitve: kar polovica višje izobraženih jih je zaradi tega izpostavljenih stresu. Le četrtina manj izobraženih je po lastnih izjavah podvržena stresom, pač pa je pri tem sloju prebivalstva močnejši občutek žalosti in pobitos-ti, ti porabijo tudi več zdravil. Povprašali so jih tudi po odnosu do zdravja: več kot tri četrtine anketiranih se zaveda, da lahko sami veliko storijo za zdravje. Dve tretjini jih tudi meni, da sami dovolj storijo za lastno zdravje, le tretjina jih je nekoliko bolj samokritična. Toda ko so jih vprašali po E>gostosti obiskov pri zdravni-h, jih kar dobra petina nikoli ne obišče zdravnika. Največ je tistih, ki gredo na pregled do dvakrat letno. Med tistimi, ki zdravnika obiščejo tudi do šestkrat na leto, je največ starejših. Ko so leta 1981 nazadnje opravili raziskavo o zdravju, je desetina ljudi zdrav- Ana in Miha Ječnik iz Zaloš Skupaj sta že šestdeset let Zaloše pri Podnartu, 15. junija -10. junija 1934. sta se vzela Ana "> Miha Ječnik, ona domačinka iz Zaloš, on pa Štajerec iz Zidanega mosta. Tri sestre in dva brata iz njunih družin so tistega one hkrati stopili pred oltar. Na mladost imata slavljenca grenke spomine: oba sta odraščala v velikih in revnih družinah. Ana je šla služit, ko ji je °ilo komaj osem let. Miho so Poslali k bratu na Gorenjsko in v Križah se je izučil čevljarstva, čeprav bi šel raje za krojača. Spoznala sta se, ko sta delala v Jugobruni in 1934. leta sta se Poročila. Miha je moral takoj v vojsko, tako da sta na začetku nžila bolj malo skupnih trenutkov. Prva leta vojne sta bila oba aktivista. Anini bratje so padli v Partizanih, Miho pa so 1942. aretirali in poslali v taborišče, °d koder se je vrnil šele spe-tembra 1945, potem ko je žena dolgo zaman poizvedovala prek Rdečega križa, ah je preživel. Dachauska leta je podoživljal še dolga desetletja. Po 60 letih skupnega življenja pa se oba najraje spominjata Mihove vrnitve. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, dve dekleti, Silva ln Ančka, pred vojno (danes sta °oe že upokojeni), po vojni pa 86 Breda in Miha. Starejši dve živita v bližini, tako da ostarelim staršem priskočita na pomoč, kadar je treba. Sicer pa sta Še toliko pn močeh, da si sama gospodinjita. Oče še vedno rad sede na kolo, pa tudi čevljarskega dela se oprime. Čevljev sicer ne izdeluje več, pač pa copate. Zdaj je odraslo tudi njunih pet vnukov, imata že dva pravnuka (in tretjega na poti), tako da se jih ob praznikih zbere kar lepa druščina. Tako je bilo tudi minuli teden, ko so jima otroci skrivoma pripravili slavje ob biserni poroki. Poleg domačih so biserna zakonca veselo presenetili tudi vaščani, ki so prišli v narodnih nošah in s harmoniko. Voščit so jima prišli tudi iz društva upokojencev v Podnartu. Ana in Miha Ječnik se za prijetno doživetje vsem lepo zahvaljujeta. Željam in čestitkam se pridružujemo tudi v uredništvu Gorenjskega glasa, ki ga vrla zakonca Ječnik naročata že, odkar je začel izhajati. • D. Z. Žlebir nika obiskala zaradi pregleda, domala tretjina pa zaradi bolezni. Po letošnji raziskavi je le še petina tistih, ki so morali k zdravniku zaradi bolezni, pa tudi na preglede hodijo manj pogosto. Pacienti so danes očitno tudi bolj kritični do storitev v zdravstvu: danes jih je veliko manj prepričanih, da zdravstvo zanje stori vse, kar je v njegovi moči. Do zdravstva smo bolj kritični Anketirance so vprašali tudi po zasebnem zdravstvu: višje izobraženi pogosteje izkoriščajo storitve zasebnega zdravstva, domala polovico vprašanih tudi v celoti plača storitve, več kot 80 odstotkov jih je s storitvami tudi bolj zadovoljnih kot z javnim zdravstvom. V slednjem anketirance najbolj motijo dolgotrajne čakalne dobe pn splošnih zdravnikih in specialistih ter razni privilegiji. Še leta 1981 je le 12 odstotkov vprašanih izjavljalo, naj bi pravico do zdravstvenih storitev uveljavljali le tisti, ki plačujejo prispevke, v letošnji raziskavi je o tem Erepričanih že 36 odstotkov ,udi. Enake pravice za vse je pred desetletjem zagovarjalo 83 odstotkov vprašanih, danes je teh manj kot polovica. Naročnika raziskave (zdravstveno ministrstvo in zavod za zdravstveno zavarovanje) je tudi zanimalo, kako so lani uvedene novosti v zdravstvenem sistemu vplivale na raven zdravstvene oskrbe. Ljudje zasluge za boljšo oskrbo v največji meri pripisujejo izbiri osebnega zdravnika, na drugem mestu je zasebna praksa, šele na tretjem pa dodatno zavarovanje za večji obseg pravic. Dostopnost do zdravnika je večja, ljudje pa so sami v večji meri prevzeli odgovornost za lastno zdravje. Ugotavljajo tudi, da je zavest o slednjem močnejša pri bolj izobraženih slojih prebivalstva, medtem ko je zdravst-vena kultura pri manj izobraženih na najbolj majavih nogah. Ljudje dojemajo, da povsem brez prispevkov niso mogoče zdravstvene storitve, hkrati pa pričakujejo tudi, da bo država zdravstveno zaščitila najšibkejše družbene sloje. • D. Z. Žlebir Mala anketa Bili smo v Kekčevi deželi Pred časom je učiteljica Vladka Mladenovič v našem časopisu prebrala reportažo o Kekčevi deželi in sklenila, da tja popelje 2La razred osnovne šole Jakob Aljaž, kjer poučuje skupaj s Tatjano Kavčič. Otroci so denar za izlet sami prihranili. Namesto da bi kupovali sladkarije, so ga nalagali na kupček in ko se ga je nabralo dovolj, so se minuli četrtek odpeljali Kekčevim dogodivščinam nasproti. Kaj vse so doživeli? Borut Gašpan "S kombijem in džipom so nas iz Kranjske Gore odpeljali v Kekčevo deželo. Gospa, ki nas je peljala, nam je zabičala, da moramo biti čimbolj mirni, da nas ne sliši Bedanec. Vadili smo tudi klic sove. Potem smo poklicali Kekca. Ta nam je razkazal svojo hišo in tudi, kaj vse je Bedanec v njej razbil. Postregel nam je tudi s pastirsko malico." Teja Zupane "Zgodbe o Kekcu že dolgo poznam, zato sem bila vesela, ko smo ga srečali. Všeč mi je bila tudi narava in gozd, kjer smo hodili. Najbolj všeč pa mi je bila pastirska malica: mleko, črn kruh in kislo mleko. Vse sem pojedla." Bojan Kosec "V pastirski koči nam je Kekec zaupal skrivnost, ki je ne smemo nikomur povedati. V koči smo videli mizo s stoli in sveče, s katerimi si svetijo. V zadnji sobi pa so tri postelje: Kekčeva, Moj čina in Rožletova. Njiju ni bilo. Rožle je šel past krave, Mojca pa je nesla mleko v dolino. Tudi Kekec je že velik. Celo brije se že." Milan Pavlica: " Bedanca smo videli le zelo od daleč in v hrbet, Kekec pa nam je po sledovih pokazal, kako velike noge ima. Blizu nam ni prišel, ker smo tako dobro oponašali sovo, da se nas je bal. O Pehti pa nam je povedal, da se je postarala in postala bolj prijazna. Ines Kajnih: "V Kekčevo deželo gredo lahko le otroci do devetih let. Ne vem, ali zato, da ne preplašijo ovc ali zato, ker večji ne verjamejo več v pravljice. Iz Kekčeve dežele smo šli še v Zelence, kjer izvira reka Sava, od daleč smo videli Planico, peljali pa smo se tudi mimo Dovje-ga, kjer je živel Jakob Aljaž in mimo Mojstrane, kjer sta doma Jure Košir in Alenka Dovžan." • D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik Spet zgodba o vojaškem stanovanju Ivanki grozi izselitev Ivanka Milojevič iz Škofje Loke se ie četrto leto pravda, da bi ostala v stanovanju, kjer ima po razvezi stanovanjsko pravico. Te dni je (z zamudo) prejela sodbo višjega sodišča, ki ji nalaga, da izprazni trisobno stanovanje in se preseli v manjše, sicer sledi izvršba. Zdaj Ivanka Milojevič s strahom pričakuje, da jo bodo izselili, kajti rok je potekel in vsa pravna sredstva so le izčrpana. Sporno stanovanje je bilo včasih last JLA, za izpraznitev jo sedaj toži Republika Slovenija. Milojeviččvi so v spornem stanovanju živeli od leta 1983, ko je armada trunpolsobno stanovanje dodelila Ivankinemu možu Slobodanu. Po razvezi leta 1990 je ostala v stanovanju z otrokoma, mladoletno hčerko in sinom študentom, in tedaj jo je sodišče določilo za imetnico stanovanjske pravice. Takrat so ji z vojaškega pravobranilstva tudi predlagali zamenjavo velikega stanovanja za manjše, dvosobno, v sosednjem bloku, primernejše za tričlansko družino. Prepričana, da otroka Eotrebujeta vsak svojo sobo za študij, Ivanka na zamenjavo ni ila voljna pristati. Zato so jo tožili. Sveženj sodnih spisov se je v treh letih krepko pomnožil. Vse tožbe zoper Ivanko, ki ne želi zamenjati stanovanja, so bile dobljene, vse njene pritožbe zavrnjeno. Aprila letos je v njeno škodo razsodilo tudi višje sodišče v Ljubljani. Tožniki so se sklicevali na pravilnik o oddajanju stanovanj v uporabo iz stanovanjskega sklada JLA. Vojaške osebe in civilisti, zaposleni v vojski, so imeli glede stanovanjskega standarda ugodnejši položaj, kot civilisti. Ivanka je bila kot civilna oseba določena za imetnico stanovanjske pravice, vojska pa ji je bila dolžna ob razvezi ponuditi ustreznejše stanovanje. V sodnem postopku noben od Ivankinih ugovorov ni zalegel: denimo ta, da so zadnja leta spet štiričlanska družina, ker z njimi živi hčerin partner. S preselitvijo v manjše stanovanje bi bd njihov položaj tudi bistveno slabši: stanovanje je v višjem nadstropju, Ivanka pa ima težave zaradi poškodbe na nogi. Slišala je tudi, da manjšega stanovanja ne bo mogoče odkupiti, češ da ga ni na seznamu škofjeloških stanovanj za odkup. Pritožuje se tudi, da postopek za zamenjavo stanovanja ni bil objektiven, ker se v njem kot "stranski intervient" tožene stranke ves čas pojavlja nekdanji službeni kolega Ivankinega bivšega moža, ta pa naj bi si že vsa leta prizadeval priti do njenega stanovanja. Tožnik ima na vse ugovore svoje argumente. Sodišče jim je verjelo in je odločilo, kakor je pač odločilo. Ni naš namen ocenjevati pravičnosti ali krivičnosti sodnih odločb, temveč zgolj opozoriti na stisko Človeka, ki mu grozi, da zaradi nenaklonjenih okoliščin izgubi svoj dom. Pred desetletjem je bila Miloievičeva družina nedvomno v privilegiranem položaju, ker je bil pač Slobodan vojaška oseba in mu ie zaradi tega pripadalo veliko stanovanje. Ivanka sicer trdi, da je bila družina zaradi narave moževega dela velikokrat ločena, in da je bilo to daleč od privilegijev. Potem se je družina zaradi politike razbila in stanovanje je bilo po dogovorjenih vojaških merilih na lepem preveliko. Vmes je bila še vojna in slovenska osamosvojitev, toda pravilniki, ki so veljali v stari državi Jugoslaviji, so veljavni še naprej. Ivanka je prepričana, da se ji godi krivica. Ubrala je bila že vsa sodna pota, zdai bo pod težo grožnje o izselitvi poskusila še drugače. • D. Z. Žlebir 30 let šole v Vodicah Vodice, junija - Sedanje šolsko poslopje v Vodicah je staro 30 let. Obletnico so konec minulega meseca izkoristili za dan odprtih vrat ter obsežno predstavitev šolskega dela in interesnih dejavnosti. Pripravili so bogat kulturni program in razstavili likovne izdelke in številne predmete, izdelane pri interesnih dejavnostih, tehničnem pouku, foto krožku... Razstavo so pripravili tudi člani vodiškega upokojenskega društva in kmečke žene iz ljubljanske občine Šiška, prvi z ročnimi deli, druge s kulinaričnimi dobrotami in cvethčnimi aranžmaji. Učenci in učitelji so se spomnili tudi Jerneja Kopitarja, rojenega v bližnji vasi Repnje. V njegovi spominski sobi so temu velikemu slovenskemu jezikoslovci posvetili ure slovenskega jezika. MAJA SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 V akciji Bramac za lepšo Slovenijo bomo vsem, ki se boste za nakup odločili do 15. julija 1994, brezplačno pripeljali 1,000.000 Bramacovih strešnikov. BRAMAC Vse za streho. S 30-letnim jamstvom. V vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom! KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše so na ogled likovna dela udeležencev 3. likovne kolonije v Premanturi. V galeriji Mestne hiše je na ogled izbor predvojnih likovnih del slikarjar Ljuba Ravnikarja (1905-1973). V stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja tapiserije Silva Horvat iz Škofje Loke. V galeriji Bevisa so na ogled slike Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in Lojzeta Spacala. V hotelu Kokra na Brdu so na ogled likovna dela slikarja Avgusta Černigoja. V galeriji Pungert razstavlja slikar Janko Kastelic. V Mali galeriji je na ogled razstava kipov Milana Mandiča. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik na skupinski razstavi razstavljajo svoja dela likovniki Dolika. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo fotografije člani Fotokluba Jesenice. V prostorih Gorenjske banke razstavlja slike Nataša Rozman z Brežij. V galeriji Šivčeva hiša so na ogled slike Marte Jakopič Kunaver. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja tapiserije in steklene izdelke Heda Rušeč ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara razstavljata oblikovalki Lena Šajn in Majda Mrzelj. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Dušan Sedej iz Zirov slike na temo Ribe in krajine. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava likovnih del slikarke Mirne Pavhvec DRAŽGOŠE- V osnovni šoli Dražgoše je na ogled razstava ob 100-letnici šole. TRŽIČ - V Kurnikovih hiši ie na ogled razstava čipk iz Železnikov in dražgoškega kruhka. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja slike Od Domžal do Kamnika Danijel Fugger. NEBO NAD AFRIKO Pod tem naslovom je izšla pri radovljiški Didakti tretja knjiga Iztoka Tomazina, zdravnika splošne medicine in velikega ljubitelja narave iz Križev pri Tržiču. V njej opisuje svoj polet z zmajem s Kilimandžara in svoje poglede na letalstvo nasploh. Zato gre bolj za avtobiografsko izpoved, kot pa za preprosto potopisno dogodivščino. Bralcem avtor nikakor ni neznan, saj sta po njegovem alpinističnem vodiču po Storžiču (1985, samozaložba) izšli knjigi "Korak do sanj" (1988, Obzorja) in "Čo Oju - Turkizna boginja" (1993, Prešernova družba). Le malo za slednjo je Didakta izdala "Nebo nad Afriko". Kot razkriva podnaslov te knjige, tokrat niso predmet Tomazinovega opisovanja alpinistični podvigi, ampak pisec popelje bralca ob spominih doživetja na krilih svojega zmaja v širna prostranstva pod najvišjim afriškim vrhom. Čeprav se je ta avantura zgodila pred desetletjem, se zdi še danes nekolikanj neverjetna. Morda [>rav zato še toliko bolj pritegne k branju, ki ga bo le malokdo ahko končal pred tem, preden bo izvedel za razplet zgodbe v 13. poglavju, na zadnji, 111. strani. Vmes je, kakor že v prejšnjih njegovih knjigah, nemalo vrstic nastalo zaradi Tomazmove nagnjenosti k filozofskemu razmišljanju. V vsaki stvari in v slehernem dogajanju namreč zna poiskati neki globlji smisel. "Dogajanja na odpravah niso le plezanje, smučanje in letenje, ampak tudi tisto, kar je onkraj tega oziroma za tem. To me navaja k razmišljanju o vsem," je povedal o svojem pisateljskem ustvarjanju Iztok Tomazin. "Odziv najbližnjih - tako domačih kot prijateljev - je bil doslej vedno pozitiven. Tudi bralci so mi sporočali le dobre ocene, zato kar pogrešam konstruktivno kritiko. Zadnja knjiga je vendarle pri nekaterih doživela dvoumen sprejem; razlogi za to so predvsem v v velikem tveganju ob izjemnem dosežku, ki nekaterim preposto ni šel v glavo. V moji glavi pa je trenutno vsaj za deset knjig gradiva v osnutku. Najbližja izidu je knjiga Pustolovščina v Tibetu, za katero sem že oddal gradivo založniku." • Stojan Saje Ob zaključku sezone Prešernovega gledališča Kranj NAJUGODNEJŠA PONUDBA MINOLTA FOTOKOPIRNIH STROJEV IN TELEFAXOV Možnost obročnoga odplačevanja KARUN. d.o.o., Krem), tel.: 064/213 162 JELOVICA JELOVICA Ll, p.o., Škofja Loka Kidričeva 58 vabi k sodelovanju v SPE TRŽENJE novega sodelavca za delovno mesto VODENJE IZVOZA STAVBNEGA POHIŠTVA Od kandidatov pričakujemo, da imajo: - visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri - nad 48 mesecev delovnih izkušenj, od toga najmanj 24 mesecev na zahtevnejših poslih v zunanjetrgovinskem poslovanju - znanje 2 tujih jezikov, od tega enega aktivno - izpit za opravljanje zunanjetrgovinskega poslovanja - zaželeno Novemu sodelavcu nudimo možnost dodatnega izobraževanja in stimulativnega nagrajevanja. Delovno razmerje z izbranim kandidatom bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 6-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov: JELOVICA Ll - Škofja Loka, Kidričeva 58, 64220 Škofja Loka, kadrovska služba. Informacije dobijo kandidati po telefonu 064/631-241, int 204. DOBRI REZULTATI SO PLOD ODPRTOSTI GLEDALIŠČA Kranj, 16. junija - Prešernovo gledališče bo tudi v prihajajoči sezoni nadaljevalo z utečenim načinom dela. Žanrski koncept ostaja enak kot v preteklosti: uprizoritev slovenskega dramskega besedila, teksta, vezanega na sodobno klasiko, na programu bo sedaj že obvezna komedija, gledališko ponudbo pa zaokrožuje otroška uprizoritev. Iz zvrsti reprezentančnih besedil sodobne slovenske dramatike so za uprizoritev v prihajajoči sezoni izbrali Zlata čeveljčka Dominika Smoleta. Srhljiva tragikomedija o sodni obravnavi, kjer se pred neprizanesljivo sodbo znajde sodni senat. "Zlata čeveljčka so svojevrstna oporoka velikega dramskega pisca." Delo režira Matjaž Zupančič, premierno pa ga bodo uprizorili spomladi prihodnje leto, kot uvod v tradicionalni, takrat že petindvajseti Teden slovenske drame. Iz zakladnice svetovne klasike so za prihajajočo sezono izbrali Frederica Garcio Lorca z delom Dom Bernarde Albe, v prevodu Alenke Bole Vrabec in pod režijskim vodstvom Bojana Jablanovca. Poetičnost in krutost skozi oči ženskega sveta in skozi besede neponovljivega španskega pesnika bodo kranjskemu občinstvu posredovale fostujoče igralke: Judita Zidar, va Zupančič in Štefka Drolc. Sicer pa stalni igralski ansambel ostaja več ali manj isti kot doslej. Le Judito Zidar bo kot stalna članica nadomestila Tanja Dimitrijevska. Pač pa bodo tudi letos v mnogih projektih angažirali več gostujočih umetnikov, in kot je dejal Matija Logar, se ne nameravajo zapirati v lokalne meje, saj so tudi dosedanji rezultati, vse večja uspešnost in popularnost kranjskega gledališča, prav plod njihove odprtosti. In seveda uspešne bitke za gledalca, ki tako ne gleda vedno istih igral- Konec lanskega leta je direktorju Milanu Mariniču potekel mandat in od takrat opravlja vodstveno funkcijo le na podlagi sklepa občinskega sekretariata za družbene dejavnosti. Občinska skupščina se do novih lokalnih volitev ne bo več sestala, zato tudi za sedaj še ni pričakovati imenovanja novega direktorja. Zbeži od žene, Ray Coonev. Predstava, ki si jo je v pretekli sezoni ogledalo več kot trinajst tisoč gledalcev, od tega več kot polovica na domačem odru. Sicer pa je Prešernovo gledališče v iztekajoči se sezoni ponavljalo sedem gledaliških uprizoritev: Mojca Pokraj culj a, Nora in Zbeži od žene iz preteklih sezon ter Ana in kralj, Revizor 93, Dosje in Kralj na Betaj novi iz sezone 93/94. cev v različnih vlogah, temveč ima na voljo vso pestrost slovenske igralske ponudbe. Slovenska praizvedba komedije Ko mačke ni doma Johnia Moritmerja in Biiana Cooka v prevodu Jakoba Jaše Kende je, kot pravijo v Prešernovem gledališču, nadaljevanje že skoraj legendarne Zbeži od žene, ki so jo samo v letošnji sezoni uprizorili kar petdesetkrat. Režiser predstave je Primož Bebler, premiero pa načrtujejo ob koncu leta. Špeckahlo na kahli je napisal Matija Logar. Režira jo Jaša Jamnik, uprizoritev s pravljičnim sentimentom in humorjem pa je namenjena mlajšim. Krstna uprizoritev dela bo prva v prihajajoči sezoni. V abonmajski ponudbi bo Prešernovo gledališče poleg svojih uprizoritev: Dom Bernarde Albe, Ko mačke ni doma in Zlata čeveljčka svojemu občinstvu ponudilo še dvoje uprizoritev gostujočih gledališč. Prednost, kot pravijo, bodo dali tistim, ki bodo ponudili primerno izmenjalno varianto. Sicer pa se je, kot so povedali na novinarski konferenci, ki so jo ta teden pripravili ob zaključku sezone, število abonentov v pretekli sezoni povečalo kar za 45 odstotkov, približno 1.500 jih je sedaj. Kranjsko občinstvo je imelomožnost videti vsa slovenska profesionalna gledališča, obe lutkovni in tudi SSG Trst. V gledališki sezoni 1993/94 so ponavljali sedem gledaliških uprizoritev - štiri nove in tri iz preteklih sezon. Vseh skupaj jih je bilo kar 182, največ seveda komedije Zbeži od žene, ki si jo je ogledalo 13.277 gledalcev od skupaj 49 tisočih gledalcev predstav Prešernovega gledališča Kranj v iztekajoči se sezoni, t vsemi sedmimi uprizoritvami so gostovali v 23 krajih Slovenije in dveh v Italiji, največje število gostovanj pa so realizirali v Ljubljani, kjer so uprizoritev Kralja na Betajnovi ponavljal tudi za tamkajšnje abonente. • M. Ahačič, foto: Gorazd Šinik SAMO EN CVET Prispevki v aprilski trojni številki Borca do kraja raztegnejo programski register, ki smo ga napovedali in začeli uresničevati v januarskem trojčku. Pod naslovom Samo en cvet so objavljeni prispevki s simpozija Kajuh in literarnozgodovinska misel, ki ga je 22. februarja letos v Šoštanju pripravil kulturni center Ivana Napotnika iz Velenja. Kot je zapisal Ivan Stropnik, se ob Kajuhu srečamo "z literarnimi vsebinami, s katerimi se je pretekli čas epopejiziral, sedanji pa s prečrtom čez njih dehumaniziral. Nova tovrstna nacionalna rana, zadana zdaj enemu, zdaj drugemu besednemu umetniku, se odpre ob vsaki politični izmeni, zato Kajuh in na primer Balantič (še) ne pojeta skupaj. Za to upravičeno obstaja preveč preprek, najmočnejše so generacijske in pripadnostne, ideološke, toda pesniški jezik je močnejši in trajnejši od naših zamolkov." Za presojanje pesniške vrline, ki naj je ne režejo politične ostrine, se zavzemajo Ciril Zlobec, Franček Bohanec, Emil Cesar, Matjaž Kmecl, Mirko Stabej. Podobna izhodišča si je pri oceni likovne umetnosti na Slovenskem med drugo svetovno vojno zastavil Iztok Durjava. Kako je vrtelo slovenske likovnike med izpovedjo in propagando, kje so Črpali motive in kam so se umeščali. Velika tema, ki je (pre)dolgo čakala na pisca. Tine Kurent na primeru spomenika žrtvam druge svetovne vojne za Mežico z gematrično analizo še enkrat pokaže, kako se je Jože Plečnik poigraval s svojimi komunističnimi naročniki. Trije prispevki v snopiču Slovensko gospodarjenje načenjajo nekatera ključna vprašanja slovenske ekonomske zgodovine 20. stoletja. Žarko Lazarevič analiziral slovenski prehod iz agrarne družbe v industrijsko. Lojz Tršan s predstavitvijo propada Slovenske banke odpira zanimivo "aferaško" vzporednico med sodobnostjo in slovenskimi razmerami med obema vojnama. Jože Prinčič pa osvetli komunistično izvedbo uničenja zasebne trgovine v letih 1945-1948. Predsodki so znamenja in usoda časa. Borut Brumen analizira prispevke v tedniku Mladina in odkriva slovenske predsodke o Evropi, Svetlana Slapšak pa z analizo pisem bralcev v beograjski politiki iz prve polovice leta 1990 dokaže, da so pisma bralcev v tem časopisu narekovala miselni vzorec, ki je sejal sovraštvo do Albancev na Kosovu, seveda pa tudi do Slovencev. Na Balkan posega prispevek Božidarja Jezernika, ki s presekom pogledov na mostarski stari most pokaže civilizacijska razmerja, ki so pripeljala do norosti, da so enote Hrvaškega obrambnega zbora porušile ta most kot simbol "v obrambo (krščanske) civilizacije in kulture pred muslimanskim fundamentalizmom". Miselne vzorce, s katerimi bi lahko analizirali tudi slovensko stvarnost in ki odkrivata vsebinske sorodnosti pokomunističnih časov v vzhodni Evropi z našim, nam predstavljata prispevka o ekstremni desnici v Rusiji, Vzhodni Nemčiji in Vzhodni Evropi Michaela Coxa in analiza tranzicijskih razmerij na Poljskem: Od antikomunističnega do postkomunističnega etosa Michala Bu-chowskega. Revijo, sklene radijska igra Operacija Vide Zavrl, ki je nastala kot odziv na prestano trpljenje v koncentracijskem taborišču Buchemvald. 110 let Mengeške godbe PRAZNIK DRUŽENJA, DELA IN VZTRAJNOSTI Mengeš, 16. junija - Petdeset članov Mengeške godbe letos praznuje 110-letnico. Jubilej bodo proslavili v petek, 17. junij* (danes) ob 20. uri s slavnostnim koncertom pod vodstvom kapelnika prof. Franca Gornika v dvorani kulturnega doma v Mengšu. V soboto ob 18. uri pa bo v Mengšu na ploščadi v športnem parku srečanje pihalnih orkestrov. Povabili so ^od-benike iz Gorij, Metlike, Vevč, Domžal, Kamnika, Moravč, Žiri* Tržiča, Jesenic, Lesc in Kranja. Za praznovanje visokega jubileja enega najstarejših slovenskih godbenih kolektivov današnji člani godbe, teh pa je okrog 50, pravijo, da je to praznik druženja, dela in vztrajnosti. Čeprav nikdar v 110 letih niso imeli posebno ugodnih obdobij za delo in so tako kot nekdaj tudi zdaj hvaležni predvsem različnim donatorjern za materialno podporo, v kolektivu, ki ga je vodilo že deset kapelnikov pred sedanjim prof. Francem Gornikom, nikdar ni bilo za obstoj kritičnega malodušja ali kolebanj. Največji uspeh so zabeležili ob 105-letnici, ko so na tekmovanji1 pihalnih orkestrov Slovenije v skupini B osvojili zlato priznanje-Že naslednje leto so dobili tudi nove prostore v gasilsko-godbenem domu in na slovesnem koncertu ob 110. jubileju dane? zvečer bodo nastopili v novih, prazničnih uniformah. Sedanj* predsednik Mengeške godbe Lado Kosec jubilej in praznovanj* primerja s praznikom druženja, dela in vztrajnosti z željo, da *>' družba imela več razumevanja v prihodnje za tovrstno ustvarjalni in trdo delo in da bi postopoma dobili nove inštrumente. Kapelni* prof. Franc Gornik pa pravi, da so Mengeški godbeniki zare* trden in in delaven kolektiv, poln odrekanj v vsakdanjem delu i11 življenju za glasbo. • A. Žalar ŽETEV Kranj, 17. junija - Danes ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Stražišču zaključna predstava Centra kulturnih dejavnost • _ŽETEV._ Predstavih se bodo lutkarji, glasbeniki in plesalci, na ogled h° razstava likovne šole in keramike. Najprej se bodo predstavili lutkarji pod mentorstvom Natas^ Herlec z igrico Jazbečar Tobija. V okviru plesne šole bodo svole delo pokazali tisti, ki so zahajali v plesno pripravljalnico, mal** plesno šolo, h klasičnemu baletu in sodobnemu plesu ter namene" in jazz baletu. Na koncu, ob 20. uri, bodo nastopili še gledališčni^1: Ogledali si boste lahko Pevsko tekmovanje zajcev na Golja^ Janesa Kruessa in Markusa Polderja, v prevodu in priredbi Mitr Mejaka. Režiser predstave in mentor gledališke skupine je Loj?* Domajnko, glasba za predstavo je delo Primoža Ahačiča, scena v> kostumi Ane Havvlina, koreografinja pa Alenka Hain. • M. A« Kam (naj) gre srednje šolstvo v Kranju "Ne" za drugo gimnazijo? Peter Orehar: "Zahtevo po drugi gimnaziji v Kranju razumem kot zahtevo tudi po drugačni gimnaziji** Kranj, 17. junija - Odborniki v družbenopolitičnem zboru kranjske občinske skupščine so pozimi, takoj po anketir-anju osmošolcev, kam nameravajo po osnovni šoli, izpostavili problem gimnazije. Poleg zahtev starejšega datuma, naj se Kranj vendarle odloči, v katero smer bo zapeljal srednješolski voz, je padla tudi konkretna zahteva po drugi gimnaziji, ki naj bi rešila že letošnjo generacijo osmošolcev. Druge gimnazije v Kranju septembra zagotovo ne bo, vprašanje Je tudi, kdaj oziroma če sploh bo. Gradivo o možnostih nadaljnjega razvoja srednjega šolstva v kranjski občini, ki so ga pred dnevi Pripravili v sekretariatu za družbene dejavnosti, namreč vidi rešitev drugje, vprašanje pa je seveda, kaj bodo o tem rekli Kranjčani Konkretnejši odgovor pričakujejo na okrogli mizi, ki naj bi bila še pred poletjem. Naval letošnjih osmošolcev na kranjsko splošno gimnazijo je kolikor toliko potešen z dodatnim, devetim oddelkom prvega letnika, tako da ji ni bilo treba omejiti vpisa. Gimnazija bo imela v novem šolskem letu kar 33 polnih oddelkov. Tolažba, da sta v Kranju dve šoli, ki imata več kot 40 oddelkov, je seveda slaba, dejansko pa je to v trenutnem pomanjkanju gimnazijskih mest najboljša rešitev. Srednja tekstilna in obutvena šola, ki ji iz leta v leto kopni Število novincev, je sicer predlagala, da bi vpisala enega ali dva oddelka splošne gimnazije >n ekonomskega tehnika ter na Ja način rešila prostorsko stisko drugih dveh šol in ugodila ambicijam kranjskih osmošol- predsednik občinskega izvršnega sveta Peter Orehar, ki pravi, da jo razume kot zahtevo tudi po drugačni gimnaziji, morda bliže klasični, s poudarkom na družboslovju, ob tem pa razmišlja tudi o koncesijah zasebnemu šolstvu. V desetih letih tisoč novincev manj Analiza možnosti razvoja srednjega šolstva v kranjski občini, ki jo je sekretariat za družbeni razvoj pripravil s sodelovanjem šol, ministrstva kot tudi obrtne in gospodarske zbornice, seveda nima namena odgovoriti le na eno vprašanje: da ali ne za drugo gimnazijo. Zajema vse srednje šole, njihovo dejavnost, vrste vzgojnoizo-braževalnih programov, prostorsko problematiko. Zadnja bo s podpisom dogo- Tehniške gimnazije in višje strokovne šole Edino področje, ki se ga gradivo le bolj bežno dotika, je vsebinska prenova šolstva. Ta se bo v Sloveniji začela z osnovno šolo, ki bo devetletna (najzgodnejši rok za uvajanje koncepta je leto 1996), povsem ovržena pa tudi še niso razmišljanja o desetletnem obveznem šolanju, zadnje leto torej že na srednji stopnji. Tu se vračajo triletni obrtni programi z izdatnim praktičnim poukom in poklicne strokovne šole, ki se vertikalno nadgrajujejo s tehniškimi in strokovnimi srednjimi šolami ter nato z višjimi in visokimi. Za te študije bi kot vstopnica zadoščal zaključni izpit, medtem ko bi bila gimnazija z maturo pripravljalnica za univerzo, rezervirana za nadpovprečno uspešne učence. Bi pa tehniške in strokovne srednje šole lahko oblikovale tudi posamezne maturitetne oddelke (ti so v nekaterih šolah že), s čimer bi dijakom omogočile tudi vstop na univerzo. Zamisel o kvalitetnih tehniških gimnazijah, ki sicer še ni dorečena, bo po prepričanju vodje aktiva ravnateljev kranjskih srednjih šol Lojzeta Rakov-ca gotovo privlačna za številne osmošolce z že opredeljenimi poklicnimi nagnjenji. Tehniške gimnazije naj bi jih odvrnile od sedanjega, včasih nesmiselnega, tekmovanja za sedeže v splošni eev, ki pridno polnijo tudi gimnazije v Škof ji Loki in Mubljani. Zamisel so v ministrstvu za šolstvo in šport spod-nesli, češ da šola ne more (kvalitetno) izvajati programov neke druge šole, v skrajnem primeru bi lahko posodila |e prostore. Tudi idejo o gradnji nove gimnazijske stavbe v ministrstvu zavračajo; gimnazija je v primerjavi z drugimi srednjimi šolami v Kranju Prostorsko v boljšem položaju. Nova gradnja ne pride v pošt-ev, dokler bo pouk v gimnaziji enoizmenski. , Pogled iz Ljubljane je seveda, drugačen kot iz Kranja oziroma z Gorenjskega, od koder prihajajo gimnazijci. Gospodarska kriza, propad yelikih kranjskih industrij, brezposelnost, vse to je močno plivalo na poklicne ambicije otrok in njihovih staršev, ki vidijo v splošni gimnaziji in jasnejšem študiju tudi odloži-tev prenekaterega problema. Zanimivo, da zamisel za drugo gimnazijo v Kranju podila tudi ravnatelj Valentin navrgel jo je že ob 90. °bletnici prve mature pred "emi leti. Podpira jo tudi vora z ministrstvom za šolstvo in šport o gradnji športne dvorane pri "iskrški" šoli na Zlatem polju ter dograditvi ekonomske in upravno administrativne šole delno rešena, odprto pa ostaja še pereče vprašanje trgovske ter mlekarske in kmetijske srednje šole kot tudi vprašanje opremljenosti srednjih šol, zlasti strokovnih. Razen gospodarskega položaja, ki se zrcali v vpisu novincev v srednje šole in socialne stiske družin, zaradi česar se učenci odločajo za šole čim bliže domu, je bil piscem gradiva o razvoju srednjega šolstva v kranjski občini tehtna podlaga tudi podatek, da se bodo generacije otrok postopno zmanjševale. V desetih letih bo na Gorenjskem blizu tisoč kandidatov za srednje šole manj, kar bo gotovo razbremenilo tudi tiste šole, ki so zdaj prepolne, torej bržčas tudi kranjsko gimnazijo. Strokovne šole, zlasti dveletni in triletni programi, so že tako večjidel napol prazni. Enako generacijsko upadanje (od 20 do 25 odstotkov) zaznavajo v vsej Sloveniji. Simnaziji, splošna gimnazija bi ila tako tudi zaradi vsebinske fireobrazbe tehniških šol in ne e zaradi generacijskega osipa razbremenjena. V Kranju bi se za status tehniških gimnazij lahko potegovalo več srednješolskih programov, ki imajo možnost tudi za višješolsko nadgradnjo (elektro, strojna, tekstilna, gumarska, morda tudi ekonomska in še katera) Zamisel je vznikla že pod ministrovanjem Kranjčana dr. Petra Venclja, ko je ministrstvo tudi na Gorenjskem (Škofja Loka, Jesenice) ukinilo nekatere štiriletne strokovne programe in jih zrc-duciralo na Kranj prav z namenom, da tu osnuje kvalitetno srednješolsko središče z višješolsko nadgradnjo. Vsekakor bodo morali Kranjčani čimprej povedati, kakšno srednje šolstvo potrebujejo in želijo. K temu jih spodbuja tudi ministrstvo za Šolstvo in šport. Ko so o tem v sredo govorih v občinski vladi, je prevladalo stališče, da prihodnje srednješolske mreže v občini nikakor ne kaže graditi na trenutnih neuravnovešenih trendih, kar tudi pomeni, da je z zamislijo o drugi gimnaziji morda pametno počakati do oživitve tehniških gimnazij. * H. Jelovčan Et I ci C£ o vtt i c ci Mladinska ulica 2, (ta kinom center), KRANJ, tel.: 064/222-455 V MODI POLETJE 94 čakajo na vas odisk. NA 400 m2 PRODAJNE POVRŠINE VAM NUDIMO ŽENSKA IN MOŠKA ELEGANTNA, ŠPORTNA JE AN S OBLAČILA DOMAČIH PROIZVAJALCEV, VELIKA PA JE TUDI IZBIRA IN PONUDBA OBLAČIL MODNIH PROIZVAJALCEV IZ ITALIJE. PONUDBA MESECA NAJVEČJA IZBIRA . VEČ STO ŽENSKIH BLUZ, KRATEK ROKAV, VEC KOT 100 RAZUCNIH VZORCEV - PISANE,EN0BARVNE iz bombaža, viskoze, lana ali drugih mešanic SAMO 3450 SIT NOVO ! NOVO I NOVO ! Nakup poletne garderobe na posebnem oddelku blagovnice uORENC, kjer lahko direktno izberetei iirkuplete kvalitetno blago iz uvoza poh1H[01^(^li;i4jv7iVj s Količinskim popustom. Tekstilni diskont 30 - 50% nižje (ene MAJICE, MAJICE - NA TISOČE IN TISOČE KOSOV - VSEH VRST IN BARV, ZA OTROKE IN ODRASLE, ENOBARVNE 1(1 POTISKANE, S KRATKIMI ROKAVI IN BREZ, KRATKE HLAČE, BERMUDA HLAČE, BLUZE Z ROKAVI IN SEVEDA VSE TO PO CENI BREZ KONKURENCE! 0ROSU KUT.SHRT NAM 01R0SKA mm T-SHIRT MAJA ^990.-^*0*« KRATKE X 8*1 Naša lokacija v centru Gregorčičeva oi)cn KINO STORŽSČ _ Gregorčičeva ulica' Nujvel i« val denar mm nt? in $# Trtttvskt p4t*t|t mM, ilogrniai GORENC * Kraafv O GORENJSKEM ZNAČAJU JE BILO POVEDANIH ŽE OBILO ZELO DUHOVITIH ŠAL. RADI JIH POSLUŠAMO IN SE JIM TUDI OD SRCA NASMEJIMO. Kajti te šale v resnici sploh ne bi bile smešne, če v njih ne bi bilo vsaj zrna resnice. Trma, marljivost, vestnost, varčnost in previdnost z denarjem so odlike pravega Gorenjca in vsak resnično iskren Gorenjec bo to priznal, zato se bo sali na svoj račun tudi do solz nasmejal. To so ljudje odprtih src, vajeni trdega dela, ki jih ne ustavi nobena prepreka. Zato jim je vredno prisluhniti, pa naj prihajajo naravnost iz polja ali iz vrveža mestnih ulic. Ker radi živimo med njimi. Gorenjska <*y Banka Banka «/ poAuhom Petek, 17. junija 1994 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLĆJAK 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Certifikat kakovosti za hotel Ribno Dobro delo pripelje do uspehov Ribno pri Bledu, 15. junija - Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje je Hotelu Ribno podelil certifikat za sistem kakovosti, kar pomeni, da je prvi na področju storitvenih dejavnosti v Sloveniji, ki je dobil to priznanje. Pogovarjali smo se z direktorico Hotela Ribno Barbaro Gunčar. Najprej vprašanje v zvezi s podeljenim certifikatom - kai vse ste morali izpolniti glede na zahtevane norme, se pravi, kaj je bilo treba izpolniti za pridobitev certifikata? "Obstajajo določeni mednarodni standardi. Treba je iti skozi tečaj interne presoje - ugotovi se, če obstajajo kakšni problemi, ko je ta Presoja mimo, se naredijo še določene korekcije, to pa gre v uradno presojo." Ali lahko to ponazorite na konkretnem primeru? "Mi smo stvari začeli vpeljevati v praksi, kar se mi zdi veliko bolje, kot prakso prilagajati teoriji. To, kar je bilo dobro, na teh osnovah smo gradili. Potem smo postopke, ki so bili že znani, točno določili. Na primer jedilnik -vsaka jed je lahko narejena tako ali malo drugače, dekorirana tako ali malo drugače. Zraven spada črn ali bel krožnik ah plošča ali grelec, način strežbe. Vse to smo torej določili za vsako jed. Vsako tako stvar smo zabeležili kot postopek." Se pravi, stvar? lahko zgodi, da ni nekaj dobavljeno. Vse te stvari razčistimo na sestankih ali pa z ukrepi. Na podlagi reklamacij nobenega ne sankcioniramo, ker bi jih začeli skrivati." Kaj ponujate kot hotel? "Smo hotel, ki ima tradicijo poslovnega turizma. Mislim, da je to zelo donosna oblika turizma, so pa gostje zahtevni. Cenijo kakovost in za to lahko plačajo, medtem ko je običajni 3iaw o rajši slabšo" kakovost. Po- lačati. Im- tudi najmanjšo "Da, če smo jo le zaznali. Nekatere stvari se bodo zdaj Še skozi prakso pojavljale in bomo tudi to določili. Tudi 5Prejem naročila je postopek. Zenrno si pismeno naročilo, far ie veliko bolj resno. Če je to telefonsko, to je ponavadi Je rezervacija, vendar mi zabeležimo ta sprejem rezervacije. Če pismenega naročila ni, izpolnimo obrazec za rezervacijo - kdo jo je sprejel, kakšna je storitev, kakšna je cena. Pri Poroki, na primer, imamo Poseben postopek poročnega kosila, če je skupina ljudi večja. Mladoporočencema nudimo zastonj sobo, ki jo tudi uredimo (belo pregrinjalo, šopek, damo vazo za nevestin šopek, šampanjec in vizitko). Torej, če piše na naročilu Poroka, točno vemo, kako ravnati. Take zadeve smo dorekli. Kar smo le mogli, srno standardizirali, samo zato, da je nadaljnje delo bolj enostavno." Koliko časa je preteklo od Prošnje za certifikat do podelitve? "Od prošnje je poteklo osem mesecev. Ta uradna Presoja je bila meseca maja, pred tem je bila predpresoja meseca aprila. Smo pa planirali, da bomo to storili že prej, a pojavljali so se novi problemi, na katere človek niti ne računa." Kaj pa presojevalci z Inštituta, so ugotavljali kakovost osebno? "Svoj program so nam poslali - kako bodo pač pregledovali. Imeli smo svojega svetovalca, ki dela na tem področju, to je mimogrede, moj mož, katerega interes je bila tudi njegova referenca, deloma pa v našem interesu, da je bilo delo zastonj. Se pravi, presojevalci so bili prisotni? "Oni so preverjali. Nam pa se zdi pomembno zajemanje reklamacij. Kajti reklamacije vedno bodo, vedno se bo našel nekdo, ki mu nekaj ne bo všeč. Ampak ne delujemo tako, kot da je to nekaj groznega, ampak kot pozitivno stvar. Reklamacije pač povsod so. Vedno se tudi turisti ne marajo pi ijo rajši slabšo kaki slovni gostje pa jo zahtevajo, želijo stvari, kot so loščilo za čevlje." Rekli ste, da se ne usmerjate ravno v masovni turizem? "V desetih mesecih se to, kar sem naštela, lahko dogaja, julija in avgusta pa poslovnih ljudi skoraj ni. Prihaja pa veliko golfarjev in italijanskih ribičev. Začeli smo tržiti aktivne počitnice. Vsak dan poteka neka aktivnost, zvečer so v baru animatorii, poskrbljeno je za otroke. Cene poleti so tudi nižje." Od kod pa prihajajo gostje? "Lani je prišlo pol tujih pol domačih gostov, letos pa se obisk nagiba v korist tujih gostov. Dogaja se, da prihajajo gostje s ceste, kar se med letom še m* zgodilo. Velikokrat pa se zgodi, da je to ustna propaganda." Koliko je zaposlenih in ali imate kakšne posebne zahteve za zaposlene? "Uradno imamo 25 zaposlenih, s honorarci 31, zahteve pa je težko postavljati, ker še ni toliko delovne sile. Za vse zaposlene smo letos vpeljali tečaj nemškega in italijanske- ga jezika, tudi v recepciji imamo dva z visoko izobrazbo, kajti recepcija je v bistvu prodaja." Ste za letošnjo sezono kaj posebnega pripravili? "Razvijamo VIP (very im-portant person) kartice, kar je še v fazi razvoja. Začeli smo z ekološkim projektom." Prej ste bili direktorica v preddvorskem hotelu? "Tam sem organizirala seminarje. Kot gost sem vedno vedela, kaj gost želi. Še zmeraj mislim, da se je treba vračati v vlogo gosta." Kaj pa promocija hotela? "Zdi se mi pomembno, biti vedno nekje navzoč, vedno se vključevati v dogajanje, ne agresivno, a aktivno (najslabša se mi zdi plačana reklama, je vsiljiva). Dobra je propaganda od ust do ust." Ste kaj povezani s hoteli na Bledu ali turističnimi društvi? "Povezani smo s turistično poslovno skupnostjo, ki za ves blejski del skupno nastopa na sejmih v tujini. Morda bi morali nastopati še bolj skupaj." Morda bi dodali še kaj? "Noben projekt ne bi uspel brez sodelovanja delavcev Tisti, ki nočejo ali ne morejo sodelovati, pač ne sodijo več sem. Sodelovati moramo vsi.' • Špela Vidic, foto: G. Šinik Sejem Lesma '94 Ljubljana, 15. junija - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo 21. junija odprli mednarodni sejem lesnoobvelovalnih strojev, naprav in materialov, odprt pa bo do 25. junija. Sejem sodi v sklop strokovnih specializiranih sejemskih prireditev, ki se v Ljubljani predstavljajo vsako drugo leto. Velik pomen rrna za prostor Alpe - Jadran in je tudi ena najstarejših modernih sejemskih prireditev v H ubijani. Lahko ga imenujemo tudi "Mali Hannover", v tem nemškem mestu potekajo namreč svetovno znani sejmi proizvajalcev tega področja. Na letošnjem sejmu se predstavlja več kot dvesto razstavljalcev, od tega jih je 115 navzočih neposredno. Iz tujine se predstavlja 13 držav, neposredno pa so navzoče Avstrija, Češka, Hrvaška, Italija, Nemčija in Švica, zadnja leta pa je zaznati upad domačih proizvajalcev (stroje za našo lesno 'ndustrijo na primer izdelujejo le štiri slovenska podjetja). Razstavni program je zelo široko zasnovan. Obsežen bo program malih orodij in enot, primernih za manjše obrate. Razstavljeno bo pohištveno okovje, barve, laki, lepila, stiskalnice, lakirnice. Videli bomo sušilnice za les, naprave za površinsko obdelavo lesa, čistilne naprave, žage, stružnice. Pokazali bodo nekatere novosti, ki so bile prvič na ogledu na sejmu "Interbimall" v Milanu (potekal je prejšnji mesec), bogat pa bo tudi obsejemski strokovni program -Zveza društev inženirjev in tehnikov Tesarstva Slovenije in Društvo inženirjev in tehnikov bosta priravila posvet o proizvodnji tehnološke opreme in o rezalnem orodju. Na posvetu bo tudi sekretar Ministrstva za industrijo dr. Ivo Banič podal stališča vlade do industrijske politike, s poudarkom na strojegradnji in viziji vlade do razvoja lesne industrije pri nas, sledili pa bodo še nekateri drugi pomembni govorniki. • Š. Vidic Delničarji vztrajajo pri ponujeni ceni Kranj, 16. junija - Delničarji Gorenjske banke vztrajajo pri ponujeni ceni delnic, Id jim ima Ljubljanska banka v njihovi banki, posel bo v tem primeru vreden približno 15 milijonov lark. Gorenjska banka je pred dnevi svoje delničarje obvestila, kako poteka pogajanje z Ljubljansko bako, d.d., Ljubljana o nakupu njenih 344.515 prednostnih delnic v Gorenjski banki, ki jih nameravajo deloma kupiti delničarji Gorenjske banke in deloma banka sama. Ljubljanska banka jih ponuja po 5.900 tolarjev za delnico, Gorenjska banka in njeni delničarji so jih pripravljeni kupiti po 3.500 tolarjev. Na razgovoru z delničarji je ponovno prišla do izraza zahteva po vztrajanju pri ponujeni ceni, saj so pred leti delnice Gorenjske banke prišle v posest Ljubljanske banke z njihovim denarjem. Posel bo v tem primeru vreden približno 15 milijonov mark. • IVLV. Nova strategija Iskre Kram, junij - Iskra Holding bo v ponedeljek, 20. junija, ob 12. uri v VVTC Ljubljana predstavila projekt "Nova strategija Iskre". Avtorji projekta pravijo, da je nov razvojni cikel za Iskro možen le ob večji koncentraciji znanja in kapitala, ob hitrejšem lastninskem preoblikovanju Iskre, ob večjem vlaganju v oblikovanje trga in ne zgolj v razvoj novih izdelkov. Na predstavitvi bodo ?>regovorili vodja projekta Rado Faleskini, Ohver Passavant iz rankfurta, partner Jones, Day, Reavis & Pogue, ki bo govoril o izkušnjah pn prestrukturiranju tujih multinacionalk in ptedsednik uprave Iskre holding Dušan Sešok. • M.V. Zbornična organiziranost slovenskega gospodarstva Kranj, 16. junija - Gospodarska zbornica Slovenije je vsem podjetjem poslala brošuro o zbornični organiziranosti slovenskega gospodarstva, od njih pa pričakuje pripombe in predloge. Osamosvojitev Slovenije, vrsta novih predpisov in zahteve prakse terjajo dograjevanje zbornične organiziranosti slovenskega gospodarstva. Zato je državni zbor zadolžil vlado, naj s sodelovanjem gospodarske in obrtne zbornice pripravi posnetek stanja in normativna izhodišča za novo zbornično ureditev. Sedanja zbornična organiziranost slovenskega gospodarstva temelji na zakonu iz leta 1990, ki se je zgledoval predvsem po avstrijskem modelu. V brošuri je naprej predstavljena ureditev gospodarskih zbornic v svetu. Uveljavljena sta dva modela in sicer kontinentalni-javnopravni model z obveznim članstvom, ki je značilen za Evropo, in zasebnopravni model s prostovoljnim članstvom, ki ga poznajo predvsem v ZDA in v Veliki Britaniji. V nadaljevanju pa je predstavljena zbornična organiziranost pri nas z izhodišči za novo ureditev zborničnega sistema. Upravni odbor GZS je že zavzel stališče, naj kontinentalnega modela ne bi opustih, temveč sestavo gospodarske zbornice le prilagodili normativnim spremembam po osamosvojitvi Slovenije. Z novim zakonom naj bi zbornica spet dobila zakonodajno pobudo, ki jo je včasih že imela. • M. Volčjak ~ TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE TRŽIČ Mlaka 10, 64290 Tržič OBVESTILO bivšim delavcem podjetja TRIO TRŽIČ TRIO TR2IČ s 40-letno tradicijo v usnjarsko predelovalni industriji se bo letos z notranjim lastninjenjem preoblikoval v delniško družbo. Cilj podjetja je, da postanejo večinski lastniki podjetja sedanji delavci, bivši delavci in upokojeni delavci podjetja, saj so prav ti delavci v 40 letih ustvarili veliko vrednost podjetja, ki je uspešno in dobro posluje. Zato smo v TRIO začeli zbirati v hrambo certifikate zaposlenih delavcev, bivših delavcev In upokojenih delavcev TRIO Tržič. Vabimo vse bivše delavce TRIO Tržič, vložite svoj certifikat v TRIO Tržič v zameno za delnice TRIO In postanite njegov delničar. Vložitev certifikata v podjetje TRIO Tržič, v katerem ste kdajkoli v preteklosti delali vam zagotavlja 50 % popust pri kasnejšemu notranjemu odkupu delnic. Vodstvo podjetja zagotavlja vsem bodočim delničarjem vse pravice, ki jih prinaša lastništvo delnic. Certifikate bivših delavcev zbiramo vsak delovni dan od 7. ure do 14. ure v tajništvu podjetja TRIO Tržič. Lastnik certifikata bo ob izročitvi certifikata prejel potrdilo, ki bo ob preoblikovanju podjetja v delniško družbo zamenjan za delnice TRIO Tržič. Za vse informacije pokličite po telefonu na št. 064/53-551. TRIO TRŽIČ POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4* M ŠTIRIH KOLESIH ^ . , • (T}u ■ J t,—-—« , ,j---Sodelovanje z dobovskim Novosti za Seat Toledo MEŠETAR podjetjem AFP je zadovoljivo Nove ««•živine Prvega junija je začel veljati novi pravilnik o ocenjevanju in razvrščanju klavnih trupov oz. polovic, hkrati pa tudi nov cenik. Poglejmo, kakšne odkupne cene veljajo na Gorenjskem! Adidas ne bo ostal pri tem, saj izpopolnjuje svoje izdelke in prodira na nova tržišča. Španski Seat, ki je pred kratkim na trg poslal novi model z dvolitrskim šestnajst-ventilskim motorjem in z izboljšano opremo. Bogatejšo opremo imajo tudi vse ostale izvedbe, vključno z osnovno, večina pa se jih nanaša na notranje obloge in armaturno Eloščo. Ta je zdaj v barvi sive ovine, na novo pa so oblikovali nekatera stikala, naredili popolnoma nov volanski obroč m spremenili oziroma podaljšali sredinsko konzolo. Na zunaj je toledo brez opaznejših sprememb, saj v tovarni menijo, da je ta avtomobil, imenovan tudi španski passat, oblikovno še dovolj atraktiven, tako da so mu namenili samo nove barve karoserije. Toledo 2.0 16V je najhitrejši serijski model v zgodovini te španske avtomobilske tovarne. Motor, ki je tako kot vsi sposojen pri matičnem koncernu VW, ima 1984 kubičnih centimetrov gibne prostornine, največja moč znaša 110 k\V/150 KM, od 0 do 100 kilometrov avtomobil pospeši v uglednih 9,5 sekunde, doseže pa najvišjo hitrost 215 km/h. Po tovarniških podatkih naj bi poraba neosvinčenega goriva znašala med 6,2 , 9 in 10,6 litra. Glede na to, da je model z vrha ponudbe ima seveda bogato serijsko opremo. • M.G. VAIMJU U doo „ d o t. mobitel aparati s tet. Štefko g j za vozila, plovila in objekte že od 2290 DEM v SIT dal: nakup na KREDIT sJLEASII NOVO! nwutno nsjrnanfii noMri teiafon v Stovorijl BENEPON DELTA 3.490 DEM Svetovanje Prodaja Montaža Informacije 064/218-317, 061/12-51-288 VEČ kot 1/3 VSEH uporabnikov JE mobitel KUPILA pri YANNI d o o Dobova, junija - Proti koncu predlanskega leta je družinsko podjetje AFP iz Sel pri Dobovi z Adi d asom podpisalo pogodbo o eks ki uzi vnem zastopstvu za Slovenijo in Hrvaško. Danes pravijo, da se jim je ta poteza obrestovala, hkrati pa so natrosili nekaj podrobnosti iz svojega lanskega letnega poročila o poslovanju in predstavili nekaj novosti. Franc Polovic starejši, gener-alni direktor podjetja AFP: "Za letošnje leto smo prevzeli nalogo, da na območju, ki ga pokrivamo, prodamo za 8 milijonov DEM Adidasovih izdelkov. Glede na to, da smo do aprila prodali že za 4 milijone, imajo naši partnerji vse možnosti, da se jim uresniči želja: prodaja njihovih izdelkov v vrednosti 10 milijonov mark. V Sloveniji in Hrvaški, kjer sodelujemo z zagrebškim Tekstil-prometom." V skladiščih ima njihov, pred dobrim letom odprti prodajni center, vselej za 1,5 do 2 milijona Adidasovih izdelkov, zato so dobovski podjetniki prepričani, da lahko ustrežejo vsaki želji svojih odjemalcev. Prodajajo seveda tudi izdelke drugih podjetij, precej imajo metraže. Ko so v tovarni lani dobili novega lastnika, se je podjetje EMtavilo na krepke noge. VVulf andreh, vodja prodaje za Vzhodno Evropo: "Zastavili smo si nov koncept marketinga, razvili smo nove izdelke in agresivno prodiramo v Vzhodno Evropo, dodatno še v Ameriko, v Latinsko Ameriko, Azijo... Zavedamo se, da brez močne propagande ne bo šlo, naj je še tako draga. Zato smo se po vsem svetu lotili enakovrednega oglaševanja. Povsod imamo hkrati enake spote, MIKA 0 O K Z N O POSKBONISKA H »Ta d. d. POSLOVALNICA KRANJ POSLOVALNICA PTLJ Koroni :.M<««IKranj Znidjmru. njhrMfr 11. tiUU Plu tcltfon OM 211 M4 lelcfon: 062 772-.M I telefaks: OM .I I IM4 fcbMui: 062 7712 028: Avtouskjga d.o.o. Ljubljana T*. 06K667-846. Avtom** do o.. Lfuttpn*. Tel.: 061'16-81-434. Mustang dO0 Radovlpca Tel: 064714-300: Servis Me Lesce. Tel 064,714-567 Avte-« doo. TrK TeT 064 53-334 Servis Trt* Krsni Tet. 064,332 711. AVTOPROM doo. Kočevje Tel 061B55-292 Servis Hnbar doo Zagorje. Tel 0601 64-0» AVTOHISA KAPOSI, Ljubljana, Tel.: 061/301-722 KAM NA KOSILO, VEČERJO ? i IME GOSTINSKEGA | OBJEKTA j KRAJ 4 SPECIALITETE 1 M EN U | CEHA [odprto I P1ZZERUA ĐARE 1 itlANJ 1 JELENOVIM [MAMCEM i PIZ7E, PIŠČANCE, ODOM, 1 PEČENKA IZ KRUŠNE PECI 1 55GVSIT L_j ^sa7da7iw4 m 1 h-iip dostava m1 8 TEL: 221-051 ^ GOSTILNA ZARJA TEL. 49-305 BI ii DOMAČE JEDI, JEDI PO NAROČILU, VSAK DAN KOSILA VSAK DAN 00 PET., SOB. 11-01 TOREK ZAPITO 9A MERCATOR - SAVICA, d.d., trgovinsko podjetje Dunajska 7, Ljubljana objavlja prosto delovno mesto PRODAJALCA V VINOTEKI NA BLEDU Pogoji: - končana IV. stopnja gostinske šole - smer natakar - 2 leti delovnih izkušenj - opravljen izpit iz higienskega minimuma Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. & GREGORC FRANC, Kokrica o\3£)Z) Golnigka 6,64000 Kranj Tel.:213-441 DRUŠTVO RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH DELAVCEV Prešernova 11 64000 KRANJ Društvo računovodskih in finančnih delavcev Kranj, v sodelovanju z Zvezo računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, organizira dvodnevno specialno POSVETOVANJE o Izvajanju slovenskih računovodskih standardov dne 20. junija 1994 od 8. ure do 15. ure in dne 21. junija 1994 od 8. ure do 15. ure v veliko dvorani - soba 15 Skupščine občine Kranj. Posvetovanje bodo vodili vsi strokovni svetovalci Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Za posvetovanje je priporočljivo, da ima vsak udeleženec kot gradivo: 1 • knjigo o slovenskih računovodskih standardih 2- popravljeno in dopolnjeno gradivo o nekaterih SRS in 3- kontni okvir (oz. kontni plan, ki je sestavni del gradiva) ki ga boste lahko kupili pred začetkom posvetovanja pred vhodom v dvorano. Polna cena gradiva s prometnim davkom je 3.150 SIT, polna C6r,a knjige s prometnim davkom pa je 8.400 SIT. Udeležba za dvodnevni seminar je 6.000 SIT na udeleženca, nakažete jo lahko na žiro račun številka 51500-678-80443 DRFD Kranj ali plačate na blagajni pred vhodom v dvorano. Ob prihodu na posvetovanje izročite pri vhodu v dvorano potrjen tretji izvod prenosnega naloga. Predsednik DRFD Kranj Vinko Perčič, dipl. oec, I. r. •OKNA •VRATA •SENČILA •morit STENE ♦prenova OKEN JELOVICA •brezplačen prevoz za nakup nad 70.000 SIT •možnost obročnega odplačevanja potrošniško posojilo 1 ♦ 3 (brezobrestno) potrošniško posojilo 1 ♦ 6 (9 % obresti) ____plačilo s čeki 1 ♦ 3 (brezobreitno)_ PRODAJNA MESTA: ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, 064/632-270 KRANJ, Partizanska 26,064/211-232 MURKA Usce, LiDice pri Lescah, 064/718-110 METALKA Kamnik, 061/813-326 HTP GORENJKA p.o. KRANJSKA GORA, Borovška 59 objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO Bife "Poligon" v Podkorenu pod poligonom (lesno-mobilni blok) s skupno tlorisno površino 48 m2 Najnižja cena za Bife Poligon je 1.000.000 SIT z možnostjo plačila na obroke. Pisne ponudbe v zapečatenih ovojnicah z oznako "PONUDBA ZA NAKUP BIFEJA" bomo sprejemali na naslov HTP GORENJSKA KRANJSKA GORA, Borovška 95, 64280 Kranjska Gora, v roku 15 dni od dneva objave. MERCATOR-PRESKRBA, d.d., Tržič, Trg svobode 27, vabi k sodelovanju NATAKARICO za bife na Deteljici, za določen čas tri mesece z možnostjo podaljšanja oziroma spremembe v nedoločen čas. Pogoj za zasedbo delovnega mesta je Srednja gostinska šola -smer natakar, zaželene pa so tudi ustrezne delovne izkušnje. Vse interesentke naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajo v osmih dneh po objavi v kadrovski službi podjetja. GLAS Včeraj, danes, jutri Petrol ima svojo preteklost, sedanjost in prihodnost. Vedno pa je nekje ob Vas. Zasledite ga lahko v svojem otrošn>u. najdete v letih zrelosti in zvest Vam bo tudi v obetih jutrišnjega dne. Razvil se je v veliko prijazno korporacijo, ki bo jutri močna, človeku in okolju prijazna delniška družba. Petrol je podjetje, v katerem skrbimo za Vas in prisluhnemo Vašim željam. V Sloveniji smo zgradili mrežo 253 bencinskih servisov. Samo na Kranjskem 34. 36 bencinskih servisov imamo odprtih ves dan in vso noč. Dva sta na Voklem, dva na Hruški. Eden na Jesenicah, in v Kranju. Omogočili smo plačevanje bencina s kartico Magna. Izdelali smo Vitrex in Antijriz. Ponudili Vam bomo olje Proton. Petrol je slovenska naftna družba, ki skrbi tudi za to, da bo naša dežela čim manj onesnažena. Veliko sredstev vlagamo v ekologijo. Tako prenavljamo stare bencinske servise. Tudi na Kranjskem. Uvajamo oko/ju prijazno menjavo olja. Za Vas brezplačno v Kranju, na Bledu in v Medvodah. Pri točenju goriv skrbimo za varnost in zaščito okolja. Čeprav so cene bencina danes med najnižjimi v Evropi, je Petrol poslovno uspešno podjetje. Zaradi našega znanja in naše poslovnosti. Zaradi skupnega jutri. PETROL Slovenska naftna družba namesto ATS 2)475 CITYBIKE 26% 15 PRESTAV 15 prestav-SIS-SHIMANO izvedba, jekleni okvir, črna jeklena platišča, CANTILEVER-zavore, v moški ali ženski izvedbi, različnih barv. (KARTONSKO ZAPAKIRAN) FINLANDIA SONČNA STREHA VELIKOST STEKLA:718X336 mm, črne barve, s temnim steklom, brez vsakršnega prepiha, večstopenjska, lahko se tudi popolnima sname, 4 LETA GARANCIJE na tesnila in uporabnost pri montaži v PS-MARKTU. BREZ MONTAŽE: Z MONTAŽO: 1.659 2.159 ATS netto ATS netto namesto namesto £2$ Marla-Gailer-Str. N bauMax-x PS*MARKT Abfahrt Faakersee Villach PRITLJAŽNIK ZA KOLO Možnost montaže na vsak osnoven pritljažnik;tudi primeren za MOUNTAIN ali CITYBIKE, držalo na okvirju kolesa. 12 MESECEV GARANCIJE PS*MARKT AUTO • FACHTMARK KFZ-WERK8TATTE VILLACH/BELJAK, Marta Gailer-Str.28, tel.0043-4242-312010 DNEVI UGODNIH NAKUPOV do 10. julija 1994 v tovarniški prodajalni na Bleivveisovi 30 v Kranju Ugoden popust - plačilo na več čekov -pn plačilu z gotovino je dodaten popust! GORENJSKA ^MERKUR V NAJEM ODDAMO SKLADIŠČNE PROSTORE na Kolodvorski cesti 1 v Kranju, ob železniški postaji Skladiščni prostori so visoki 3.5 m in pozimi ogrevani. Primerni so za hrambo blaga, za trgovinske lokale, mirno obrt ali proizvodnjo, storitveno dejavnost. Pokličite nas po telefonu, da vam bomo lahko postregli s podrobnejšimi informacijami. Telefon: (064) 222-021. S tem kuponom vam odobrimo 20% popusta AVTO VLEKA PRESERN PREŠERN JOŽE 64248 LESCE V Savska 360? MOBITEL0609-61O-633! NON STOP GROSIST LEŽAJ EV KORA, D.O.O. KOLODVORSKA 3/1 .NAD. KRANJ, TEL064/222-021 INT. 03 NOVO NOVO NOVO Promocijske cene ležajev pri odprtju nove trgovine. SKF SKF ZKL GOLF i PREDNJE KOLO 1.740,00 6204-2Z 375.00 194.00 CITROEN AX PRED. KOLO 2.100,00 32208 1.486.00 579.00 CENE SO BREZ P.D. KMEČKI STROJ SV. BARBARA 23, 64220 ŠKOFJA LOKA TEL: (064) 622-575; 822-311 KMEČKI STROJ, D.O.O., Škofja Loka, Sv. Barbara 23 razpisuje prosta delovna mesta v kmetijski trgovini 1 POSLOVODJE TRGOVINE S TEHNIČNIM BLAGOM Pogoji: - V. stopnja trgovske stroke - vsaj 10 let delovnih izkušenj 1 PRODAJALCA TEHNIČNEGA BLAGA Pogpii: - IV stopnja trgovske stroke - vsaj 5 let delovnih izkušenj 1 VODJE KOMPLETNEGA KNJIGOVODSTVA Pogoji: - V. stopnja ekonomske stroke - 10 let delovnih Izkušenj 2 PRODAJALCEV TEHNIČNEGA BLAGA -PRIPRAVNIKA Delo se bo opravljalo v poslovalnicah Kmečkega stroja na Sveti Barbari 23 in Godešiču 53 v Skofji Loki. Možnost nastopa dela po dogovoru. Pismene vloge z dokazilom o izobrazbi pošljite na naslov Kmečki stroj, d.o.o, Sveta Barbara 23, Škofja Loka v 15 dneh od dneva objave. NEGOTOVA USODA KRANJSKOGORSKE IGRALNICE Podjetje Hit iz Nove Gorice je danes največje slovensko podjetje z igralniško dejavnostjo. To potrjujejo tudi podatki o poslovnih rezultatih. Hit je v letu 1993 ustvaril 150 milijonov nemških mark dohodka, torej kar tri četrtine vsega prometa in 95 odstotkov dobička slovenskega igralništva. V Hitu so še posebej ponosni na igralniško-zabaviščni center Pena, ki je po pol leta poslovanja že slavil prihod 500-tisočega obiskovalca. Tudi tisti, ki ne skoparijo s kritiko na Hitov račun, priznavajo, da je Hit s svojo ponudbo med najboljšimi tovrstnimi podjetji. Italijanski in avstrijski gostje, ki so jim Hitove igralnice namenjene, se namreč med vsemi obmejnimi igralnicami najraje odločajo prav za obisk Hitovih, Slovenskemu igralništvu se kljub njegovi prodornosti in konkurenčnosti v primerjavi z Igralnicami naših sosednjih držav obetajo določene zakonske spremembe. V podjetjih, ki jih bodo napovedane zakonske spremembe najbolj prizadele, so prepričani, da bo država z napovedanimi posegi povsem uničila vse, kar je bik) na tem področju že doseženega. Zato smo prosili Tomaža Keršmanca, direktorja Hitove igralnice v Kranjski Gori, za mnenje glede posledic nove davčne zakonodaje na poslovanje igralnice. Tomaž Keršmanc: "Maša igralnica dopolnjuje in poživlja turistično ponudbo Kranjske Gore. Danes je zelo poznana med avstrijskimi in italijanskimi gosti, ki so zelo zahtevni. Sodobni turisti se želijo zabavati, nekaj doživeti. Prav igralništvo pomeni ta korak več v celotni turistični ponudbi kraja. Igralnica je v relativno kratkem času dosegla zavidljive uspehe. Predvidevali smo 100 gostov na večer, o 200 gostih so si upali na glas razmišljati le redki. Ko pa smo začeli poslovati, se je takoj pokazalo veliko zanimanje - povprečno smo imeli takoj na začetku skoraj 300 gostov na večer. No, danes jih je 500, kar je nedvomno lepa številka, ki pa že presega kapacitete igralnice. Poslovni rezultati so seveda temu primerni in so vsako leto boljši. * Ali ima od dohodka, ki ga v igralnici dosegate, korist tudi širša lokalna skupnost? Tomaž Keršmanc: "Mislim, da smo našli pravi stik s krajem, saj pomagamo na različne načine. Tukaj delujejo različna kulturna in športna društva, ki jim finančno pomagamo. Pomagali smo pri gradnji Vršiške koče, sodelujejo s turističnim društvom, ki ima stalne akcije - npr. pred kratkim je bila izdana knjiga o Kranjski Gori, o Borovški vasi, ki smo jo sofinancirali. Še posebej mi je bilo všeč sponzorstvo tečaja nemščine za otroke osnovne šole iz Kranjske Gore. šolski proračun namreč tega ni omogočal, zato smo to akcijo podprli. V šoli so jo imenovali Hrtova šola nemščine. Kar precej smo prispevali tudi za lokalno televizijo in še bi lahko našteval. Seveda je na tem področju treba še precej narediti, saj je finančnih sredstev za tovrstne projekte vedno premalo. V Hitu skušamo po svoje prispevati k temu, da se potrebe kraja čimhitreje rešujejo." 'Nova davčna zakonodaja bo Igralnicam možnosti vlaganja v lokalno okolje bistveno omejila ali pa celo onemogočila. Kaj bo to konkretno pomenilo za igralnico v Kranjski Gori? Tomaž Keršmanc: "Mislim, da bodo te zakonodaje zelo vesele avstrijske igralnice, ker se bo naša konkurenčnost zmanjšala, posledice bodo večplastne. To bo korak nazaj, sam kraj pa od igralnice ne bo več kaj dosti imel, saj bodo vse finančne pomoči ukinjene." Podržavljenje igralnic in sprejem predloga zakona za njihovo dodatno obdavčenje bi vsekakor pomenila zastoj v razvoju turizma in lokalnega okolja, ki je od njega najbolj odvisno. V Hitu menijo, da bi morali pri sprejemu novih zakonov upošt svati predvsem argumente stroke, pa tudi tiste tuje izkušnje, ki so se izkazale kot uspešne. Konec koncev borno z nazadovanjem igralništva izgubili vsi: podjetja in zaposleni v njih,lokalne skupnosti,... pa tudi država. • B. G. Petek, 17. junija 1994 Jure Košir, tokrat najprej pevec, nato smučar Pust to stvar v'n iz mene Tako sta rekla Jure Košir in Matej Jovan, naša smučarja reprezentanta in pripravila svojo prvo kaseto in CD ploščo "Včasih smučam hit'...4', ki sta jo pred kratkim predstavila v Ljubljani, nato pa minulo soboto še na jmučarski prireditvi v Dorfarjih. Jure, Id navadno več govori o smučanju in manj o glasbi, pa je tokrat obrnil običajni stil in govoril več o glasbi in manj o smučanju.... čeprav se mu čisto nikoli ne more izogniti. ter }e včeraj prvi krajec sestop!) efe Ijofa lepe eh severe ali zefeedniks «1 3. Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev v Besnici V nedeljo pa zares Izbor najboljših harmonikarjev z Gorenjskega za Ljubečno se bo v nedeljo, 19. junija, začel točno ob 14. uri. Besnica, 16. junija - Vse je nared in vse bo v nedeljo potekalo na Prireditvenem prostoru pred Osnovno šolo v Besnici tako, kot je bilo predvideno že minulo nedeljo, ko je prireditev zaradi slabega vremena odpadla. Tekmovanje, v katerem se bo za uvrstitev merilo 46 tekmovalcev v petih starostnih skupinah skupaj z gosti z onkraj meje, se bo začelo točno ob 14. uri. Že ob pol enih pa bodo v Osnovni šoli odprli razstavo izdelovalcev diatoničnih harmonik. Po tekmovanju harmonikarjev bo na prireditvenem prostoru koncert Alpskega kvinteta, ki je v začetku junija nastopil kar na treh nemških satelitskih TV postajah in sicer 2. junija na ZDF, 3. junija na RTL in 4. junija na SAT 1. Na sliki v studiu SAT 1. Edina sprememba, kot nam je povedal strokovni vodja tekmovanja Janez Fabijan bo Povezovalec. Namesto Borisa Kopitarja bo turistično kulturno prireditev povezoval Franc Jestotnik - Podokničar. Poleg harmonikarjev bodo v prvem delu prireditve nastopih tudi citrarji, Moški pevski zbor KUD Jože Papler Besnica pod vodstvom prof. Petra Skerjanca » Folklorna skupina KUD Mali vrh Nemilje, ki jo vodi Franc Šolar, za glasbeno spremljavo pa skrbi Franc Fa-oijan. Po tekmovanju pa bo koncert Alpskega kvinteta. Prireditelji bodo poskrbeli za Postrežbo, redarji pa za promet lr» parkiranje. Vstopnina bo le odrasle, za otroke bo vstop Pfost. Žrebali bodo tudi vstopne, prva nagrada pa bo motor. V nedeljo torej na svidenje v Besnici! Glavni pokrovitelji prire-dnve so Sava, Živila in Gorenjski ghu Kranj. Letošnje 3. Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev v Besnici pa so podprli *e Skupščina občine in Izvršni "vet Kranj, Zavarovalnica Tri-S>av, d.d., Območna enota Kr«nj, Krona penzion, restav-J*eija, gostilna, pivnica Zgornja uPnica pri Radovljici, Gor- enjska banka, Atos Moda v usnju blagovnica Adamič Kranj, Eletrotehnično podjetje Kranj, Glasbena agencija Antonij! Zgornje Gorje, Agroalp Kmetijska trgovina Zgornja Besnica, Železokrivnica Ljubljana, Logarstvo Kranj, Planika Kranj, Predelava plastičnih mas Kosmatin Vinko in Marija Domžale, Domel Železniki, Melodija Mengeš, Trgovina Žida Kranj (Nada Savs, Marjeta Zupan), Prodajalna Stranca Mengeš, Titan Kamnik, Zastopstvo Hohner Avsenik Begunje, Cirles Tupaliče, Medimehanika Milan Ferlic Spodnja Besnica, Okrepčevalnica Saloon, Gostilna Ančka Šenčur, Prevozništvo Piškur Jure in Matej na glasbenem odru Že lani, po nastopu v zaključni oddaji Podarim - dobim, s pesmijo "Včasih smučam hit', včasih pa počas'", se je govorilo, da tudi do kasete in plošče ni daleč-.? "Res je bil začetek vsega videospot v oddaji Podarim -dobim, idejo zanj pa je dal Igor E. Bergant. Spominjam pa se, da sem rap kot glasbo spoznal že pred leti, ko je neki smučar iz Amerike, s katerim sva bila z Matejem prijatelja, v Novo Zelandijo na trening prinesel neko kaseto, na kateri je bil rap. Takrat mi je bila ta glasba Še nekako tuja, vendar pa mi jc kmalu postala všeč,.... Nato sem vedno, ko sem odhajal v Ameriko ali kam drugam v tujino "vneto" kupoval novosti iz rapa, oziroma iz vseh modernih smeri zabavne glasbe. Besedila v rapu povedo precej več kot v običajnih pesmih, napri-mer rockovskih. Navadno so tudi precej daljša, vsaka pesem pripoveduje svojo zgodbo. In to mije všeč." Posneti enajst pesmi pa je kar naporno delo? "Res si nisem predstavljal, da se porabi tako veliko časa. Seveda sam pri pripravi plošče nisem mogel veliko sodelovati, saj sem bil pozimi precej zaposlen, tako da sta največ dela opravila Matej in Janez Jovan, Ea tudi Bine Sire. Takoj po ončani sezoni pa smo naredili natančen načrt poteka snemanja in lahko rečem, da je bilo prav zabavno. Z Matejem naju je pri tem vodila tudi radovednost, vse skupaj sva počela z velikim veseljem. In vsaj zame je bila to lepa izkušnja." Misliš, da se bo prva slovenska CD plošča v rap stilu "prijela"? "Na CD sta od enajstih edino dve pesmi obarvani s techno ritmom, ostale pa so res ra-perske. Mislim pa, da se bo plošča "prijela", saj opažam, da imajo predvsem mladi, največ srednješolci, radi to zvrst glasbe. Vplivi zahoda pač hitro prihajajo k nam in rap, techno... že dobro poznamo." Ob glasbi gotovo ne zanemarjaš smučanja? "Opravili smo že kar nekaj napornih kondicijskih treningov, pred kratkim pa smo opravili tudi zdravniške preglede in kondicijske teste. Lahko povem, da je bil začetek zelo uspešen in da sem z rezultati testiranja izredno zadovoljen. Sedaj, konec tedna, pa že odhajamo na prve snežne treninge v Val dTsere za deset dni." • V. Stanovnik, foto: G. Šinik Jože Ljubljana, Domplan Kranj, Petrol Slovenska naftna družba, Iskra Stikala Kranj, Jenko Deinikarstvo Kranj, Trgovina z glasbenimi inštrumenti Tipka, Fructal Ajdovšči- ni tri nagradne vstopnice Trije srečneži, ki smo jih dodatno izžrebali izmed pravilnih odgovorov na vsa nagradna vprašanja za brezplačen obisk 3. Gorenjskega prvenstva harmonikarjev in ogled Prireditve v Besnici so: Vida Bobnar, Vasca 12, Cerklje; one Luskovec, Godešič 8, Škofja Loka in Tanja Kokalj, OvsiŠe 45, PodnarL Čestitamo. Vse, ki boste v nedeljo prišli v Besnieo, pa naj Še enkrat spomnimo na nagradno zloženko, katere prvi in drugi del smo objavili v Gorenjskem glasu, tretji del pa boste našli v brošuri Voščenka na prireditvi. Sliko, ki jo boste sestavili iz vseh treh delov, nam do vključno četrtka, 23. junija, do 12. ure pošljite na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1. Nagradno vprašanje za 3. Sobotno srečo 94, ki bo podeljena 18. junija ob 11. uri: Naštejtetri novinarje Gorenjskega glasa! ODGOVOR: fi! 5HCNA AGENCIJA ODISEJ MAKTROV TRG 2,64000 Kranj. Tel.: (064) 213-261, 218-566 imeln priJn Naslov: Za trgovino v TRŽIČU IŠČEMO Če ste strokovno usposobljeni, pošljite prijave na: P.S. BLED, d.o.0. Koritenska 6a, 64260 Bled v 10 dneh po objavi Najugodnejši katalog v Sloveniji Sl?vefiskff U»ag, Psrt!, Roviij, Irk, Ros... 7. polpeniion od 150 DEM Apartnaji is holeli A, S kotegorije: Grflla, Španija, Tt»$s, Cipar« Sicilija, Calo$rt«,T»rfljtt.„ TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ, Maistrov tr%2} Umiranj TEL:(064)21h261, 21S-SH na, Projekt inštalacija Tržič, Prodaja gradbenega materiala Breza Podbrezje, Avtoline Kranj, Oglarstvo Franc Pogačnik Nemilje, EHron Žabnica, Gabi okvirjanje slik Kranj, Torles Zgornja Besnica, Foto Uranič Cerklje, Gostilna Lahore, Stanovanjska zadruga Gorenjske Kranj, Mizarstvo Tomše Franc Nemilje, Koro lan Struževo, Avtoprevoznik Bizjak Sašo, Mercator Oljarica Kranj, Mesnica Anton Roškar, TIskarna knjigoveznica Radovljica, Mizarstvo Kozjek Janez Zgornja Besnica, Gorenjski sejem Kranj, Elektromehanika Glaven Spodnja Besnica, Gradbinec Kranj, Jelovica škofja Loka, Elektromehanika Zor-man, Srednja glasbena šola Kranj, Iskra Števci, Iskra Com-merce, Mercator KŽK Kmetijstvo Kranj, Gorenjska mlekarna Kranj, Prem rosa-vec d.0.0; izdelovalci harmonik Diskant Anton Železnik Mengeš, Joško Rutar Črnuče, Trgovina Zupan Mengeš, Martin Kač Radomlje, Ivan Kapš Mengeš, Podgoršek Mengeš m izdelovalec Jermen Jože Grošelj Cerklje; radijske postaje Triglav Jesenice, Tržič, Žiri, Kranj in RTV Slovenija. foto bobnar ZADETEK V PETEK Drevi bo v večernem programu Radia Žiri spet zabavno, pestro in (vsaj za nekatere) uspešno - na sporedu je namreč že drugi ZADETEK V PETEK OD A DO Z! Minuli petek in torek smo v Gorenjskem glasu objavili lik s 30 črkami, od katerih jih 10 prinaša lepe nagrade tokratnih pokroviteljev. Drevi od 19.30 do 22. ure poslušajte Radio Žiri, imejte pri roki torkov (ali petkov) Gorenjski glas in telefon, da boste poklicali direktno v oddajo in ugibali polno polje. Prihodnji petek, 24. unija, pa ponovno družinski kviz ZADETEK V PETEK. Za oddaje v juliju in avgustu vabimo k sodelovanju družine, ki bi želele sodelovati - nagradni fond vsake oddaje Je vreden 15.000 tolarjev, generalni pokrovitelj kviza WECO • Commerce Lesce pa bo eno od sodelujočih družin v finalni oddaji nagradil z na/novejšim pralnim strojem. Gorenjski glas, Radio Žiri in ZADETEK V PETEK vsak petek v večernem programu na frekvencah Radia liri med 19.30 in 22. uro. Q^ radio žiri m AVTO H MARK0V1Ć d.o.o. trgovina Spodnji trg 40, Škofja Loka tetefon.464/620-647 fax: 622-031 FM S T E R E O : »1,2MHz, 89,8MH2.96.4MHJ ■a. FORTUNADOM ■■■ ROMAN FORTUNA 64224 GORENJA VAS 77 tel.: 064/681 234 GUMB d.o.o. H troovlns • vse n šivanje ■ ključavničarski tutefei in storit* Nataša & Jože Korpič tac/tet: 064/632-301 64220l^aLokaKc&jeva6 ©©IMim^MGLAS OOKOHUBEB GLAS PIZZERI A POD JELENOVIM KLANCEM (MfRBIMBflfcštfl O&^^^^h^^Mdo 4.00 By) cvetličarna W flora pavaa sume i UtovIraU vy 64220 Skofjo Loka tet: 064/621-000 PIZZERIA SPAGHETIERIA Blaževa 10, Škofja Loka 064/623-219 VIDEOTEKA KOSOVELOVA 2.64226 ttt. TEL: 691-549 m KOZMETIKA * X j BARBARA VVEBER J^i MESTNI TRG 15 l^L? 64220 ŠKOFJA LOKA I f^a> TEL DOMA 064/633 013 "- TEL SALOH: 064/623 230 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA VESNA TREBUA 19 Trgovina "PRI REZKI" trgovina z mešanim blagom KRŽIŠNIK REZKA Sovodenj 22a Tel.: (064) 69S032 IKARUS d.0.0. TRGOVINA, GOSTINSTVO, TRANSPORT TEL: 064 6+468, TEU£FAX: 064 68-466 63^25455 SOBOTA, 18. JUNIJA NEDELJA, 19. JUNIJA TV SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor: Radovedni Taček; Lonček, kuhaj; Zimska tekmovanja; Klub klobuk; Tok tok, Zgodbe iz školjke 11.15 Žur, 1. del francoskega filma 13.00 Poročila 13.06 Tednik, ponovitev 13.50 VkJeostrani 15.10 Carmen Jones, ponovitev ameriškega filma 17.00 TV dnevnik 17.10 Neverjetne živali v Avstraliji, avstralska poljudnoznanstvena nadaljevanka 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.46 TV mernik 19.10 Žrebanje 3x3 18.30 TV dnevnik 20.05 Utrip 20.30 TVariete 21.30 Korenine slovenske lipe: Spoznanja, umetnost, ki nas določa in združuje 21.50 TV dnevnik 22.00 Pozdrav poletju, prenos 23.40 Sova: Delo na črno, ameriška nanizanka Krik nedolžnih, ameriški film Šport 20.15 Moja najljubša pesem 21.40 Zlata dekleta 22.05 Preživeti za vsako ceno, ameriški akcijski film 23.55 Veliko hrupa za nič, ameriška komedija 1.20 High Cha-parrai 2.05 Poročila/Ex libris T V AVSTRIJA 2 6.00 SP v nogometu 8.00 Vremenska panorama 13.00 čas v sliki 13.10 Šport: SP v nogometu, povzetek tekem prejšnje noči: Tenis ATP turnir 13.50 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Oče in sin, 6. del 16.00 Poročliia iz parlamenta 17.00 Kdo me hoče 17.20 SP v nogometu: ZDA - Švica 18.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Še podarjeno je predrago, ameriška komedija 21.40 Čas v sliki 21.50 SP v nogometu: Italija - Irska 23.50 Tenis: ATP turnir 1.25 SP v nogometu: Kolumbija - Romunija 3.20 Poročila/Ex libns 2.55 Košarka NBA, finalni del, prenos 12.55 Koncert študentov kompozicije Akademije za glasbo v Ljubljani 14.00 Sova, ponovitev 15.20 športna sobota: Košarka NBA. finalni del, posnetek 17.00 Kolesarska dirka za veliko nagrado Kranja, reportaža 17.20 Detrort: SP v nogometu: ZDA - Švica, prenos 18.30 TV dnevnik 20.10 Poglej in zadeni 21.50 New York: SP v nogometu: Italija - Irska, prenos 23.56 David Bowie - Črna kravata, bel hrup 0 radio triglav 96 MHz TELETU 13.05 Prizma 13.50 Narodna glasba 14.30 Poročila 14.35 črni sovražnik 16.05 Hišni ljubljenčki 16.35 Glasbena oddaja 17.15 Poročila 17.20 Zibelka škofov 17.50 TV razstava 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, nadaljevanka 18.15 Na začetku je bila beseda 18.20 Risanka 18.30 TV dnevnik 20.15 Film, video, film 21.00 Otvoritev 34. mednarodnega festivala otroka Šibenik, prenos 22.00 Poročila 22.06 Sedemodstotna raztopina, ameriški barvni film 23.55 Slika na sliko 0.55 Poročila v nemščini 1.00 Sanje brez meja 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Tretja sobotna sreča '94 (poletna akcija TA Odisej, TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ, Gorenjskega glasa in Radia Tržič) 20.40 Koncert Komornega orkestra "Carnium" Kranj 21.40 Kolesarska dirka za Veliko nagrado Kranja: Krožna dirka za mladince z mednarodno udeležbo za pokal Slovenije 22.30 Promocijski koncert Jureta Koširja 23.00 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani 19.00 Koncert ansambla Kftart iz Škofje i oke (1. del) 20.00 Moda in mi - T. Prezelj (15. oddaja) Jsak dan VIDEOSTRANI TV •tožniki (10 min. blok) ob 8., 18., 18., 29.25 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Dobro jutro ob kavi: Tomaž Tozon 10.00 Mali oglasi 11.00 Odprto prvenstvo Radia Kranj v rolanju - neposredni prenos 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.30 do 24.00 Večerni program R TRŽIČ Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 13.30 TV koledar 13.40 Tudi to je ljubezen, angleška nanizanka 14.05 Od pola do pola, angleška dokumentarna serija 14.55 Košarka: NBA liga: Houston Rockets - New York Knicks, posnetek 16.25 Vaterpolo, 1. tekma končnice 18.00 SP v nogometu: Španija - Koreja, posnetek 18.15 Mala kinoteka 18.30 Dnevnik 20.15 Cro pop ročk 21.00 Krila na nebu, dokumentarna oddaja 21.55 SP v nogometu: Španija • Koreja, posnetek 23.50 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nanizanka; Združeni v boju proti kriminalu, ameriški barvni film KANAL A 7.00 Borza dela 8.00 CMT 10.00 Spot tedna 10.15 Kino, kino 11.00 Elezije, oddaja o duhovnosti 12.00 Devlinova zveza, ameriška nanizanka 1250 Spot tedna 14.30 Borza dela 14.45 Video strani 16.46 Spot tedna 16.50 fTV, oddaja za begunce 17.20 Brezobzirna igra, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.00 Ameriških deset 19.30 Radio FM, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Modna dežela, oddaja o modi 20.30 Za kulisami kaskaderst-va, reportaža 20.60 Veličastni fantje, angleška nanizanka 21.50 Zvezda burleske, ameriški barvni film 23.25 Ulica rumene nevarnosti, ponovitev 0.20 Spot tedna 0.45 Borza dela TV AVSTRIJA! R TRIGLAV Ji 9.00 čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 Otroški program 10.30 Čisto vsakdanja obletnica poroke, ponovitev ameriške komedije 12.00 Taras, nomad v Iranu 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Stric iz Amerike, nemški film 14.50 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 16.15 Beverlv Hills, 90210 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Dogodivščine mladega Indi-ana Jonesa 18.00 Čas v sliki 18.05Cornelius pomaga 18.00 Avstrija danes 18.30 čas v sliki 20.00 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 8.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi - čestitke in pozdravi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Sobotno razvedrilno popoldne 16.30 Minute za družino 18.00 Alpetourovo turistično okence 18.00 Odpoved programa 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.00 Horoskop 10.00 Megašok 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.16 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 čestitke KINO, SOBOTA CENTER prem. amer. filma MOŽ BREZ OBRAZA ob 17., 19. in 21. uri STORŽIĆ amer. akcij, thrill. POBEG ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. glasb, drama THE DOORS ob 17.30 uri, novozeland. avstral. erot. drama KLAVIR ob 20. uri TRŽIČ amer. drama PHILADELPHIA ob 18. in 20 15 uri RADOVLJICA amer. kom. BEETHOVEN II. del ob 18.30 in 20 30 uri ŠKOFJA LOKA amer. ljub. film KLAVIR ob 18. uri, amer. film PHILADELPHIA ob 20.30 uri 9.10 Otroški program: Živ žav 10.00 Uporniki v službi kralja, ponovitev 10.30 Ne vem, kdo sem, angleška oddaja 11.20 Slike iz Sečuana: Življenje z reko 11.30 Obzorja duha 12.00 Pevski tabor Šentvid pri Stični: Koncert zamejcev, posnetek 1236 Razgledi slovenskih vrhov: Gora - kristal 13.00 Poročila 13.05 Šentvid pri Stični: 25. tabor slovenskih pevskih zborov, prenos 15.00 CIA, ponovitev angleške dokumentarne nadaljevanke 15.56 Jeeves in VVdoster, angleška nanizanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 19.30 TV dnevnik 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Kako so gradili piramide, ameriška dokumentarna oddaja 22.15 TV dnevnik 22.35 Sova: Veliki bataljoni, angleška nadaljevanka; Delo na črno, ameriška nanizanka 11.15 Sova, ponovitev 12.15 Kar-aoke, razvedrilna oddaja 13.00 TVariete 14.00 Poglej in zadeni 15.40 Joe Panther, ameriški film 17.15 Alpe - Donava - Jadran 17.46 športna nedelja 17.46 Kajak kanu, 3. tekma za svetovni pokal v spustu, posnetek s Soče 18.05 Kolesarska dirka za veliko nagrado Kranja, reportaža 18.20 Orlan-do: SP v nogometu: Belgija -Maroko, prenos 20.20 Matere, hčere in ljubimci, ameriški film 21.30 Garret Wall: Ali of the Above 21.50Washington: SP v nogometu: Norveška - Mehika, prenos 23.55 športni pregled 0.55 Košarka NBA, končnica: Houstons Rockets - New Ybrk Knicks, prenos TV HRVAŠKA. 8.00 TV koledar 8.10 Poročila 8.15 Z ognjem in mečem, italijanski barvni film 10.05 Otvoritev 34. festivala otroka Šibenik, posnetek 11.00 Malavizija 12.00 Poročila 12.10 Kmetijska oddaja 13.00 Narodna glasba 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duševni klic 14.05 Poročila 14.10 Zmagovalci 14.55 Opera box 15.30 Poročila 15.35Družinski zabavnik 17.15 Kongresni ples, avstrijski barvni film 18.00 Naslikane zgodbe, serija 18.15 TV fortuna 18.30 TV dnevnik 20.15 Sedma noč 21.45 Poročila 21.50 Vrnitev domov, nadaljevanka 22.40 šport 22.56 Slika na sliko 23.56 Poročila v nemščini 0.00 Sanje brez meja 15.00 TV koledar 16.10 Pelji me na tekmo, ameriški Ib film 16.10 Cro pop ročk, ponovitev 16.40 Motok-ros, posnetek iz Zeline 18.00 Košarka: NBA liga 18.30 Cro pop ročk 18.30 TV dnevnik 20.15 Lepotica iz New Yorka, ameriški barvni film 21.55 SP v nogometu: Norveška -Mehika, prenos 23.45 Leteči cirkus Montvja Pvthona, angleška humoristična nanizanka 8.00 Nedeljski nagovor Pater Benedikt Lavrih 8.15 Risanke 8.25 Koala, risanka 8.40 Koala 8.00 črni vranec, risanka 8.50 Video igralnica 10.20 Zvezda burleske, ameriški barvni film 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo 13.00 Podobe na filmskem platnu 13.15 Spot tedna 18.00 Spot tedna 18.05 črni vranec, ponovitev 18.00 Beverlv Hills 90210, ponovitev ameriške nadaljevanke 18.50 Vreme 20.00 Veseli EMŠO 20.10 Ulica rumene nevarnosti, angleška nanizanka 21.00 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.45 Zdrava video glava 22.40 Tropska vročica 23.30 Spot tedna 23.25CTM TVAVSTRIJA1 8.00 Čas v sliki 8.06 Reportaža iz tujine 8.30 Pozor, ponaredek 10.15 Vetrovni nomadi, zadnji del 11.00 Tiskovna ura 12.15 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta, ponovitev 13.35 Pustolovščine Arsena Lupina, fran-cosko-italijanski film 15.15 Psi -naši najboljši prijatelji 15.25 Hiša v Jeruzalemu 15.30 Otroški program 16.36 Paraker Levvis 16.55 Mini čas v sliki 17.10 Montevideo 18.00 čas v sliki 18.30 Slika Avstrije 19.30 Čas v sliki 18.48 šport 18.58 Sporni primeri 20.20 Kjer se vname ljubezen, nemška TV komedija 21.15 K1 kultura, v živo 22.10 Vizije 22.15 V čast Jacka Nicholsona 23.15 Kitajska četrt, ameriška kriminalka 1.30 Robert Schumann 2.06 Poročila/1000 mojstrovin 6.00 SP v nogometu 8.30 Vremenska panorama 8.06 Čebelica Maja 8.30 Beverlv Hills 90210, ponovitev 10.15 Pan optikum 10.30 Kralj morskih razbojnikov, italijansko-francoski film 12.00 The Bee Gees 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 14.30 Božji četverorobnik 14.55 Gora odpadkov Everest 15.40 Sportmo popoldne: SP v nogometu, povzetek tekem prejšnje noči; Tenis, ATP turnir 17.10 Klub za seniorje, sestanek z vsemi, ki so v srcu ostali mladi 1600 Bližnji posnetek 18.20 SP v nogometu: Belgija - Maroko 20.20 Ženska na begu - zgodba Lavvrencea Bembenek, 1/2 del kanadskega TV filma 21.55 SP v nogometu: Norveška - Mehika 23.50 Tenis: ATP turnir 1.20 SP v nogometu: Kamerun - švedska 3.20 Poročila/1000 mojstrovin TELETU 8.00 TV napovednik TELE-TV 8.03 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje) 10.00 Petkov tedenski pregled (ponovitev) 10.30 Vse najboljše (glasbene čestitke) in EPP blok 11.00 3 - 2 - 1 gremo (videospoti) 14.00 Videostrani 15.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene (15. oddaja) 18.00 Osina podoknica v Železnikih '90 (1. del) 20.00 VI. Groharjev teden v Sonci (1. del) vsak dan VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 0., 16., 18., 28.25 In 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.00 Dežela kranjska: Britof 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznoval-ci 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 18.30 do 24.00 Večerni program Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. R 8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 9.00 Agencijske novice 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabav-nih logov 11.00 Novice, obvestila, osmrtnice 11.40 Sprehod po kinodvoranah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri, vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Škofjeloških 6 18.00 Zabavno glasbena lestvica 18.00 Odpoved programa 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.60 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 8.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 12.05 čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 Čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 Čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo PONEDELJEK, 20. JUNIJA KINO, NEDELJA CENTER amer. film MOE BREZ OBRAZA ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. akcij, thrill. POBEG ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. glasb, drama THE DOORS ob 17.30 uri, novozeland. avstral. erot. drama KLAVIR ob 20. uri TRŽIČ amer. drama PHILADELPHIA ob 18. in 20.15 uri RADOVLJICA amer. kom. BEETHOVEN II. del ob 18.30 in 20.30 uri ŽELEZNIKI amer. drama PHILADELPHIA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. ljub. film KLAVIR ob 18. in 20.30 uri 10.56 Huckelberrv Finn in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka 11.15 Korenine slovenske lipe: Spoznanja, umetnost, ki nas določa in združuje, 3. oddaja 11.35 Znanje za znanje, učite se z nami 12,06 Neverjetne avstralske živali, avstralska poljudnoznanstvena nadaljevanka 13.00 Poročila 17.20 Dober dan, Koroška 18.00 TV dnevnik 18.10 Radovedni taček: Dvojček 18.25 Slaike iz Sečuana: Sečuans-ka kuhinja 18.40 Univerzitetni razgledi 19.30 TV dnevnik 18.56 Šport 20.10 Informativni program 21.15 Potovanje v grozo, koprodukcijska nadaljevanka 22.10 TV dnevnik 22.35 Sova: Grda, umazana, zabita, angleška nanizanka; Delo na črno, ameriška nanizanka 11.45 Forum 12.00 TV mernik 12.15 Utrip 12.30 Zrcalo tedna 12.45 Košarka NBA, končnica 14.45 SP v nogometu: Kamerun -Švedska, posnetek iz Los Angelesa 18.30 Nedeljskih 60 17.30 Sova, ponovitev 18.30 TV dnevnik 20.10 Krvava zemlja - Posočje: Pozabljena dolina v Sloveniji, dokumentarna oddaja 20.57 Studio City 21.50 San Francisco: SP v nogometu: Brazilija - Rusija, prenos 23.55 Brane Rončel izza odra mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 6.00 SP v nogometu 9.00 čas v sliki 9.05 Borza dela 9.50 Vremenska panorama 12.50 1000 mojstrovin 13.00 čas v sliki 13.10 SP v nogometu, povzetek tekem prejšnje noči 15.00 Moja najljubša pesem, ponovitev 16.20 Pnjatelj za vse življenje 16.46 Potsdamski vrt 17.50 Lipova ulica 18.00 Zlata dekleta 18,30 Povej resnico 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.15 Gozdarska hiša Falke-nau 21.07 Posočje - krvava zemlja 21.50 SP v nogometu: Brazilija -Rusija 23.55 Totem, ameriški vestem 1.25 SP v nogometu: Nizozemska - Saudska Arabija 1.48 Poročila/1000 mojstrovin TELETU 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 TV šola 11.00 Poletni šolski program 1200 Poročila 12.05 TV koledar 1215 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 1240 Stara vohunska mačka 13.10 Ciklus vestem komedij: Dobri in slabi fantje 14.40 Monoton 15.15 TV razstava 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Modul 8 16.30 Tistega leta 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.06 Kolo sreče 18.36 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Hrvaška in svet 21.00 Postelja v plamenih, ameriški barvni film 22.35 Poročila 22.45 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Sanje brez meja 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 športni konec tedna 20.30 Kolesarska dirka za Veliko nagrado Kranja: Krožna dirka za amaterje z mednarodno udeležbo za pokal Slovenije 21.30 Skriti gost v studiu (v živo) 23.00 Košarka - Košarkarske zvezde Kranja: Reprezentanca Slovenije 1.00 Videostrani 16.25 TV koledar 16.35 Okoli sveta v 80 dneh, ponovitev 17.00 Vrnitev domov, ponovitev 17.46 Košarka: NBA liga 19.30 TV dnevnik 20.15 Zadeva seznec, francoska nadaljevanka 21.06 V pozdrav prihodnosti, dokumentarna serija 21.56 SP v mogometu: Brazilija - Rusija, prenos 23.45 Električni kavboj 19.00 Sneguljčica - odrska predstava dramskega krožka Železniki (1. del) 20.00 31. čipkarski dan v Železnikih - dokumentarni film (1. del) vsak dan VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9., 16., 18., 29.25 in 21. url. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. R K it h 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj - danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večerni program 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.05 Helena, ponovitev 13.50 Pozitiv 14.30 Borza dela 14.45 CTM 16.20 Spot tedna 16.26 Na velikem platnu 16.55 Poslovni dosje, dokumentarna oddaja 17.25 Zdrava video glava 18.10 Tropska vročica, ameriška nadaljevanka 18.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Popspot 20.30 Brlog, španska nadaljevanka 21.00 Poročila 21.10 Prepozno za solze, ameriški barvni film 23.00 Ameriških deset 23.30 Spot tedna 23.35 Na velikem platnu 23.50 CTM 0.45 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Očarljiva Jeannie 9.30 Klub za seniorje 10.15 Marie Antoinette, ameriški film 12.35 Sporni primeri 13.00 Čas v sliki 13.35 Družinske vezi 14.00 Trojica s štirimi pestmi 14.40 Moj dan na MXA, ponovitev 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 1600 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30Doktor Trapper John 18.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.56 šport 20.15 športna arena 21.07 Pogledi od strani 21.15 Umor, nemški TV film 22.46 Zajtrkovalni klub, ameriški film 0.20 čas v sliki 0.25 Ženska na begu -zgodba Lavvrencie Bembenek, ponovitev 1. dela kanadskega TV filma 1.56 Poročila/1000 mojstrovin Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. R Z 6.30 Napoved programa 5.40 Prometne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.30 Glasbo izbirate vi 10.00 Dopoldanske novice 12.00 škofjeloških \ 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - ju"1 15.30 RA Slovenija 16.30 Meda polna skleda 17.00 Otroško mladinski program 19.00 Odpoved programa 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 1200 BBC novice 12.10 Osmri-nice13.00 športni pregled 1jWH Gorenjci na cestah 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.3« Telegraf 15.00 Osrednja poročna 1615 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zimzf-lene melodije 18.00 Čestitke 13.30 BBC 18.50 Telegraf__1 KINO, PONEDELJEK CENTER amer. film MOŽ BREZ OBRAZA ob 18. in 20. uri STORŽlC'? ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ novozeland. avstria. erot. dram«« KLAVIR ob 18. uri 66 Odprte strani- STRAN 16 Miha Grah Nov obrtni zakon naj bi veljal vsaj petdeset let Ob 25-letnici Obrtne zbornice Slovenije smo se pogovarjali z nje-nim predsednikom Mihom Grahom. Gorenjska Glasova raziskava Obrtniška kakovost -v glavnem dobra STRAN 17 Franc Šiftar Razlike med ymi in vV vse bolj izginjajo Ne gre nam za to, da bi ugotavljali, katera je v naših krajih najstarejša obrt. Pa vas bo Mogoče vseeno zanimal podatek, da je v l<>Škem urbarju iz leta 1501 v lirovski Španiji (Officio Seyrach) ob gruntarjih vPisan tudi kajiar Petter Schuestar, čigar Priimek priča, da je bil čevljar. Zanimivo, mar ne? Obrt je v času, ko je nastala, Pomenila velik korak naprej v razvoju druibene delitve dela. Obnovimo spomin na najvidnejše mejnike v tem razvojnem miZw prvi je zaznamovan z ločitvijo poljedelcev od živinorejcev (pastirjev), drugi z °Drtio, tretjega so postavili trgovci, naslednja industrija, največji pa je seveda tisti, ki si Sfl je vzporedno z vsem tem omislilo umsko delo v ločevanju od fizičnega. V naših krajih je imela obrt nadvse Pomembno vlogo, že v srednjem veku pa ^e do nastopa industrijske dobe. Posebno zgovorna in pomenljiva v tem oziru je bila velika obrtno-industrijska razstava, ki so jo poleti y36 postavili v Škofji Loki. Tedaj so izdali tudi zbornik (Škofja Loka in njen okraj v luči gospodarskih in kulturnih prizadevanj). Pfof. France Planina je zanj napisal članek Obrtnost loškega okraja v Povojnih letih. V njem je ugotovil, da je bilo v začetku leta 1936 v 'oškem okraju in v tedanji žirovski občini (kije sodila v logaški okraj, vendar je kljub temu "z veseljem" sodelovala na razstavi) kar 716 °°rti! Od tega: 142 prostih, 365 rokodelskih in 209 koncesioniranih, °d teh 115 gostilniških. "Med rokodelci je bilo: 106 čevljarjev, 50 carjev, 43 krojačev, 29 šivilj, 21 mesarjev, 18 kolarjev, 17 pekov, 14 sedlarjev, 10 ključavničarjev, 7 kleparjev, 6 orodnih kovačev, po 5 brivcev in stro jar jev. Razen teh so vpisan^ še po 4 fotografi in usnjarji, P°3 glavnikarji, slaščičarji, slikarji, urar ji in žeblarji, po 2 klobučarja, *nJigoveza in kotlarja, po 1 dežnikar, mehanik, pilar in sodar - vsega l°rej 27 različnih vrst rokodelcev. Proste obrti se porazdele na: 46 dinarjev, 39 Žagarjev, 22 izdelovalcev čipk, pletenin ter vezenin, 12 Qvto-prevoznikov, 10 opekarjev, na 4 izdelovalce zabojčkov za čevlje, Jagarje drv na elektriko, 2 izdelovalca žganja in likerja, po 1 likarja, PgKaterja, šivalca odej in izdelovalca lesenih delov za stole - skupaj 1 vrst prostih obrti. Med gostilniškimi obrati je bilo: 113 gostilen, /čem, vinotočev in pivotočev, 1 kavarna in 1 ljudska kuhinja. Ostale j°ncesijske obrti pa so bile razdeljene na: 44 podkovskih kovačev, po * tesarjev in zidarjev, 6 krovcev, po 3 kamnoseke, sodavičarje in ln°-podjetnike, po 2 instalaterja, pogrebna zavoda in vodnjakarja, 90 t izvoščka, konjača, in izdelovalca kisa - skupaj 14 vrst koncesijskih obrti." Nadvse zanimivo, ni kaj! Poudarim naj še, da je bilo, glede po občinah, največ obrti v tedanji žirovski: kar 157! Tej šele sledijo Škofja Loka, Stara Loka in Železniki. To dejstvo je seveda potrebno razlage. Gre za to, da so v Loki že nastajale prve tovarne, v Žireh pa je bila še vsa proizvodnja obrtniška, tudi čevljarska. Tudi sicer je bil razvoj industrije, posebno v povojnem času, tisti, ki je nadomestil večino obrti. V žirovski Alpini so po 1947 združili pod eno streho skoraj vse čevljarje, ki so dotlej delali po številnih obrtniških in zadružnih delavnicah. Zanimivo pa je, da so ti tudi pod skupno streho še naprej delali f)r\yfl na obrtniški način. Industrijski se je uveljavil MUS ^ šele po 1959, z uvedbo tekočega traku. Ta je pri starejših čevljarjih, posebno pri mojstrih, povzročila prave travme, saj je pomenila očitno degradacijo, dobesedno ponižanje njihovega poklica. Starim obrtniškim veščinam naše stoletje res ni bilo naklonjeno. Nekatere so sicer preživele, druge so doživele celo velik razmah (zlasti gostinske in avtoprevozniške), na novo so se uveljavile razne oblike t.i. štancanja, ki z obrtjo v tradicionalnem smislu (celovito in osebno izdelovanje nečesa) nimajo dosti skupnega. Zadnja leta se odnos do obrti, umetne in navadne, spet spreminja, njej v prid. Ljudje so se naveličali serijskega in brezosebnega in mnogi (ki jim to dopušča tudi njihov polni žep) znova cenijo tisto, kar je narejeno po njihovi meri in okusu in z bolj osebnim pristopom. Drugo je seveda vprašanje, ali ni za marsikatero obrt že prepozno?! Obrt je bila namreč utemeljena v starodavnem hierarhičnem odnosu mojster-pomočnik-vajenec. V marsikateri od prej navedenih ni nobenega mojstra več. Pri kom naj se tedaj izuči nekdo, ki bi zaradi spremenjenih razmer in novega povpraševanja spet opravljal katerega od starih, plemenitih poklicev? In ne nazadnje: tudi pri nas je, posebno v zadnjih letih, prevladalo spoznanje, da se od dela sicer da (pre)živeti, ne da pa se z njim obogateli. Za bogatenje je treba znati "kšeftati"; to pa je veščina, ki ne temelji v uku in poštenem delu, ampak v drugačnih "vrlinah". - Upajmo, da se obrti kljub temu obetajo boljši časi. Obrtnik je lahko le tisti, ki nekaj zna; zato naj tudi velja. Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran 15 / Kranj, 17, junija 1994 25 let obrtne zbornice Pred četrt stoletja ustanovljena Obrtna zbornica Slovenije je z občinskimi zbornicami prisotna v Šestdesetih slovenskih občinah, saj sta občinski zbornici v Kranju In Tržiču pred leti Izstopili tn nista povezani v enotno organizacij j o slovenskega obrtništva* Slovenski obrtniki tn malt podjetniki ustvarijo približno desetino slovenskega domačega proizvoda In zaposlujejo več kot 10 odstotkov delovnega potenciala, Po lanskih podatkih je bilo v Sloveniji 37.100 obrtnikov tn pri njih zaposlenih 3X500 ljudi. Z dopolnilno, popoldansko obrtjo se ukvarja približno 12 tisoč ljudi. V Sloveniji pa je še vsaj 34 tisoč malih podjetij, ki delujejo na obrtni način. Število obrtnikov se je povečalo zlasti v zadnjih letih, saj jih je bilo na začetku osemdesetih let 24 tisoč, leta 1986 jih je bilo 27 tisoč In lani 37.100. V klasični obrti, s katero se ukvarja približno 60 odstotkov obrtnikov, prevladuje proizvodna obrt, kt trna kar 89-odstotnt delež, ostalo pa so osebne storitve. V preostalih 40 odstotkih obrti pa Imajo prevozniki 18,1-odstotni delež, gostinstvo In turizem 9,8-odstotnega, trgovina 8,8-odstotnega tn poslovno-teh-nlčne storitve 3,3-odstotnega. Proizvodnih obratov slovenskih obrtnikov je približno 20 tisoč, predvsem kovinarske, lesarske, elektro in gradbene stroke. V njih je največ zaposlenih delavcev, tudi do petdeset tn celo več. V povprečju sicer pride 0,9 delavca na delavnico, toda zaposlenost je dokaj neenakomerna, saj v približno polovici obratov delajo mojstri sami Povprečje znižujejo tudi avtoprevozntkt, povprečen gostinski obrat pa trna 1,6 zaposlenega. M. Volčjak Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarja Marija Volčjak in Miran šubic in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd šinik Miha Grah Nov obrtni zakon naj bi veljal vsaj petdeset let Ob 25-letnici Obrtne zbornice Slovenije smo se pogovarjali z njenim predsednikom Mihom Grahom. "Kakšno pot je obrtna zbornica prehodila v četrt stoletja?" "Najprej bi rad pozdravil bralce Gorenjskega glasa, časopisa s tradicijo, ki ga berejo tudi izven Gorenjske, sam ga rad preberem pri tašči v Bukovici pri Vodicah, ki spada v ljubljansko občino. Prehojena pot ni bila lahka, združenje so ustanovili ljudje, ki so želeli nekaj napraviti za skupno obrtniško stvar, saj je bila obrt nebodigatreba, vzbujala je zavist. V Sloveniji je bilo tedaj 25 občinskih združenj, med njimi tudi Kranj, Tržič in Jesenice, kjer prav te dni praznujejo 40-letnico delovanja obrtniške organizacije, kar je najvišji jubilej in ob tej priložnosti so na Jesenicah pripravili lično razstavo. Prvi predsednik slovenske obrtniške organizacije je bil Janko Šinkovec iz Ljubljane, tajnica je bila pokojna Hedi Bertoncelj, ki je prvi dve leti delala tako rekoč ljubiteljsko. Spomnim se, kako smo zbirali denar, da smo ji vsaj simbolično pokrili stroške. Vem, da bom marsikomu napravil krivico, ker ga ne bom omenil, toda povedati moram vsaj, da je krmilo kasneje prevzel Stane Špindler iz Ljubljane, veliko svojega prostega časa in denarja je organizaciji posvetil Franjo Verd-nik iz Ruš pri Žalcu, ki je bil naprej podpredsednik in nato do leta 1990 predsednik izvršilnega odbora, predsednik skupščine pa je bil Matko Kavtičnik in nato Ernest Draš. Njihovo delo pa je seveda sooblikovalo na stotine obrtnic in obrtnikov." "Ste tudi sam je dolgo obrtnik?" "29 let. Pri zbornici sem bil pred leti predsednik odbora za finančne zadeve in kreditiranje, nakar smo se zaradi različnih pogledov na gospodarjenje za dve leti razšli. Leta 1990, ko so nastopile finančne težave, so se spomnili name in prevzel sem to funkcijo." "Tedaj se je začel razmah podjetništva?" "To ni bilo prelomno leto le za obrt, temveč za Slovenijo, za našo državo. Političnim spremembam se je prilagodila tudi dotedanja Zveza obrtnih združenj, ki se je marca 1991 preimenovala v Obrtno zbornico in postala partner državi, sodelujemo z vlado, seveda predvsem z njenimi gospodarskimi resorji." "Kako uspešno je to sodelovanje?" "Lahko rečem, da je dobro. Seveda ne gre brez težav, ki jih ustvarjajo predvsem državni uslužbenci, dogaja se, da minister nekaj obljubi, njegovi ljudje pa naredijo drugače in dokazovati jim moramo, da stvari niso pripravili tako, kot bi morali." "Ovire so torej birokratske?" "Državni sekretarji in vodje oddelkov so prepričani, da mora biti po njihovem. Ko smo finančnemu ministru Gaspariju razlagali, zakaj so evidence problematične, smo se hitro ujeli in se dogovorili, kako bomo problem knjigovodstva rešili za letos, hkrati pa naj bi se še letos dogovorili, kakšne bodo v prihodnjih letih, da jih ne bi stalno spreminjali." "V čem je bistvo tega problema?" "Obrtna zbornica sodi, da morajo biti evidence pri obrtnikih in podjetnikih namenjene predvsem gospodarstveniku samemu, da ve, kako gospodari, za koliko se lahko zadolži, hkrati pa morajo omogočiti kontrolo državnim organom. Vendar pa nasprotujemo evidencam, ki bi jih predpisali davčni uslužbenci, da bi lažje delali, takih evidenc ne moremo sprejeti in jih ne bomo vodili." "Davki so vselej najbolj občutljiva stvar?" "Obrtniki se zavedamo, da je naša država majhna in zato draga, vendar pa bo gospodarsko močna in s tem politično stabilna, če bo obrtnikom in podjetnikom omogočala, da poleg znanja v svojo proizvodnjo vlagajo tudi del svojega, družinskega kapitala, saj bodo tako kasneje od njega tudi več dobila. Če bo preveč priškrnila novinca, ga preveč obremenila, ne bo nikoli postal uspešen. Prav davka iz dobička ni veliko, kar je razumljivo, saj smo izgubili preveč trgov, da bi lahko uspešno prodajali. Tako kot v družbenih podjetjih so naša največja težava previsoki prispevki na zaposlenega, saj na čisto plačo znašajo kar 115 odstotkov. Drugi največji problem pa so draga posojila, saj je pri nas obrestna mera 15- do 18-odstotna, če prištejemo še 2- do 3-odstotno zavarovanje, je to približno 20 odstotkov. Naši konkurenti v tujini imajo 9- do 11-odstotne obresti, razlika je torej precejšnja, nam akumulacijo poberejo posojila." "Napisan je nov obrtni zakon?" "V državnem zboru je z nekaj pripombami uspešno prestal prvo branje, naslednjega pričakujemo na julijski seji, morda bo celo drugo branje združeno s tretjim. Pričakujemo torej, da bo zakon sprejet, saj smo skupaj z ministrstvom za gospodarske dejavnosti spisali sodoben evropski zakon, vanj smo vtkali preizkušene stvari, predvsem iz Nemčije, Avstrije, deloma tudi Italije, morda bo tako kot nemški veljal vsaj petdeset let, tam je namreč še starejši." "Katere so bistvene novosti novega obrtnega zakona?" "Opredeljuje obrt in upam, da bo državna regulativa upoštevala posebnosti obrti in majhnih podjetij, ki potrebujejo spodbudo, tako je v Evropi in tako naj bi bilo tudi pri nas. Zakon uvaja dualni sistem poklicnega izobraževanja, pomočniške in mojstrske izpite, obrtna zbornica bo dobila pooblastila, kot je vodenje registra obrtnikov, izvajanje izpitov in izdajanje obrtnih dovoljenj. Ta pooblastila zbornica ne jemlje kot privilegij, temveč kot obveznost, zanjo smo se dobro pripravili, sajsmo vseh 60 občinskih zbornic že opremili z računalniki, tiskalniki in modemi, poteka pa dodatno izobraževanje v okviru programa Sekva, zanj nam je nemška vlada odobrila dobra 2 milijona mark. Na pooblastila smo torej pripravljeni, če jih bomo dobro izvajali, ne bodo boniteta, temveč zgled obrtne zbornice. Obrtna zbornica pa si bo prizadevala, da bi država ustvarila tudi čimboljše pogoje za sodelovanje naših obrtnikov in podjetnikov s poslovnimi partnerji v tujini, da bi bili torej čim prej sklenjeni meddržavni sporazumi o gospodarskem sodelovanju in tako ne bi več prihajalo do zlorab. Zdaj se denimo dogaja, da avstrijski kolegi našim dajejo delo po sramotni ceni 70 do 80 šilingov na uro, doma pa zaračunajo do 400 šilingov, podobno je v sosednji Italiji." "Tega ni moč urediti brez meddržavnih sporazumov?" "Ne odpirajo samo novih trgov v smislu brezcarinskega poslovanja, temveč vsebuje tudi pravila obnašanja, kaj kdo sem napraviti." "Kaj pomeni vključitev slovenske obrtne zbornice v evropsko združenje obrti, malih in srednjih podjetij?" "Obrtna zbornica Slovenije je bila 15. decembra lani v Rimu sprejeta v evropsko združenje malih in srednjih podjetij ter njihovih zbornic UEAPME s sedežem v Bruslju. Veliko bo lahko pomagala pri vstopu slovenskih obrtnikov in podjetnikov na evropske trge, omogočen nam je dostop do informacijskega sistema pri evropski gospodarski skupnosti in neposredno sodelovanje z Direkcijo 23 oziroma t.i. vlado za mala podjetja pri Evropski uniji, ki razpolaga tudi s sredstvi za razvoj. V obdobju od 1995 do 1999 bodo ta sredstva letno znašala 200 milijonov ekujev, torej približno 400 milijonov mark. Če iz te vreče dobilo vsaj odstotek, bo to 4 milijone mark." "Na koliko računate?" "Pričakujemo vsaj nekaj odstotkov, sam sem član upravnega odbora evropskega združenja in kot predstavnik slovenske obrtne zbornice si bom seveda prizadeval, da tudi Slovenija dobi nekaj iz skupne evropske vreče." "Na nedavni mednarodni konferenci v Ljubljani je bilo moč zaznati, da je bila slovenska obrtna zbornica dokaj hitro in z veseljem sprejeta v evropsko združenje?" "Res je bilo tako in lahko rečem, da smo preskočili štiri, pet držav, ki so oddale vloge za sprejem. Mislim, da nam je uspelo, ker nam je pomagal naš ambasador pri Evropski uniji gospod Cizelj, saj so bili pri evropskem združenju obrti, malih in srednjih podjetij nemalo presenečeni, ko so videli, da slovenski obrtniki nastopamo skupaj z diplomacijo. Lahko tudi rečem, da smo deležni izjemne pozornosti generalnega sekretarja združenja, Čeprav je naša obrtna zbornica najmanjša članica." "Koliko slovenski obrtniki sodelujejo v izvozu?" "Mnogi že leta zlasti kot kooperanti sodelujejo v izvozu, omeniti moram zlasti lesarje, ki prek Lesnine in Slovenijalesa že dolgo izvažajo, nekateri zdaj neposredno. Prepričan sem, da bodo naši obrtniki uspešno nastopali v tujini, če se bodo med seboj branžno povezali, kajti le tako bodo lahko prevzemali večje posle, objekte, serije." "Veliko obrtnikov je včasih zelo uspešno prodajo na bivšem jugoslovanskem trguL koliko so izgubili z njim?" "Približno 30 odstotkov trga. Le s Hrvaško deloma še trgujemo, vendar veliko manj kot včasih. Prav obrtniki in podjetniki pa se bodo lahko vključili v obnovo Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, zato ne smemo stati ob strani, kdor bo zdaj imel posluh za Bosno in Hercegovino, bo imel možnosti za sodelovanje. Slovenski obrtniki imajo veliko izkušenj v gradbeništvu, z zaključnimi deli in pri montažerstvu, možnosti pa bo nedvomno imela tudi proizvodna obrt, ki je začetek vsega, saj brez proizvoda ni prevoza in drugih storitev." "Občinski obrtni zbornici v Kranju in Tržiču sta pred leti zapustili Obrtno zbornico Slovenije?" "Ko so mi jeseni 1990 leta rekli, da so tri vloge iz Kranja in ena iz Tržiča ter da ti obrtniki potrdila ne morejo dobiti, ker niso naši člani, sem takoj zahteval, da potrdila dostavijo osebno. Ne smemo vendar delati razlik med obrtniki, omogočiti jim moramo delo, niso krivi, če sta se prejšnje vodstvo slovenske in vodstvo kranjske obrtne zbornice skregali, čemur so sledili še Tržičani. Pričakujem, da se bodo v bližnji prihodnosti ponovno vključili, navsezadnje je nepošteno, da 60 občinskih zbornic in njeni člani plačujejo delo zbornice, dve pa ne, na koncu pa vsi obrtniki, tudi kranjski in tržiški, deležni tega, kar doseže Obrtna zbornica Slovenje." "Kolikor poznam razpoloženje, se dej kranjskih obrtnikov želi vključiti nazaj v slovensko obrtno zbornico?" "Tudi nam pravijo tako, vendar ne dovolim agitacij, naj se odločijo sami." "Kako delajo preostale tri gorenjske obrtni zbornice?" "Občinske obrtne zbornice Škofja Loka, Radovljica in Jesenice so močni stebri Obrtne zbornice Slovenije, občudujem jih, saj so morali obrtniki prenesti težave, ki jih je povzročila gospodarska kriza oziroma kriza velikih tovarn, na katere je bilo navezanih veliko obrtnikov. Posebej pa moram omeniti Franca Šifrarja iz Škofje Loke, ki je dolga leta dela v zbornici, veliko je prispeval in rečem mu lahko kar ambasador gorenjskih obrtnikov v slovenski obrtni zbornici." GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA Obrtniška kakovost - v glavnem dobra V torek in predvčerajšnjim smo vrteli telefonske številke naključno izbranih Gorenjk in Gorenjcev širom po Gorenjski ter 277-krat zastavili tri vprašanja o obrtnikih in malih podjetnikih (rezultati naše ankete so razvidni iz grafikona!). Od vseh, ki smo jim telefonirali, jih je 36 (7 iz kamniško mengeškega območja, 3 iz domžalskega, 5 iz tržiškega, 7 z jeseniškega, le 4 iz kranjskega, 6 iz radovljiškega in 5 iz škofjeloškega območja) zavrnilo sodelovanje. V rezultatih ankete je torej upoštevanih 241 mnenj, iz katerih je možno zaključiti, da večina Gorenjk in Gorenjcev (50,2 odstotka) meni, da je na Gorenjskem dovolj obrtnikov in malin podjetnikov (slaba tretjina je odgovorila "ne", slaba petina pa "ne vem"). Skoraj dve tretjini vprašanih se je strinjala, da naj bi veljalo, da so obrtniki in podjetniki premožni ljudje. Le 14,9 odstotka vprašanih je oporekalo tej trditvi, petina vprašanih pa se ni mogla opredeliti. O kakovosti obrtniŠKih izdelkov in storitev je prevladal odgovor "da" - 43,6 odstotka sodelujočih v anketi meni torej, da so izdelki in storitve gorenjskih obrtnikov kakovostni. Za odgovor "kakor kdaj" je bilo 96 (39,8 odstotka) povprašanih, negativno mnenje o kakovosti izdelkov in storitev gorenjskih obrtnikov pa ima le 16,6 odstotka sodelujočih v anketi. 75 121 45 105 40 96 NE 31,1% Alije na gorenjskem dovolj obrtnikov in malih podjetnikov? DA 50,2% NE VEM18,7% NE 16,6% DA 43,6% Aliso po vašem mnenju izdelki in storitve gorenjskih obrtnikov kakovostni? KAKOR KDAJ 39,8% 155 DA 64,3% 36 NE 14,9% 50 NE MOREN SE OPREDELITI 20,8% Za obrtnike in podjetnike naj bi veljalo, da so premožni. Ali se strinjate s tem? N E R V U Franc Šifrar Razlike med 'mi in vV vse bolj izginjajo Franc Šifrar iz Škofje Loke je dober primer obrtnika, kije v novih razmerah prerasel v zelo uspešnega podjetnika. ^Predsednik Grah je dejal, da ste ambasador gorenjskih obrtnikov v slovenski obrtni zbornici?" "Obrtna zbornica Škofja Loka je imela vedno zelo dobre odnose z Obrtno zbornico Slovenije, ko smo leta 1983 pripravili obrtno razstavo, smo bili deležni izjemne pozornosti njenega vodstva. Sicer pa smo v Škofji Loki vedno podpirali enovitost slovenske obrtniške organizacije. Pri tedanji Zvezi obrtnih združenj sem bil najprej tri leta v organizacijsko kadrovski komisiji, v izvršilni odbor sem bil Voljen leta 1983 in bil v njem sedem let, od tega pet let in pol kot podpredsednik." "Vrsto let pa ste bili predsednik Škofjeloške obrtne zbornice?" "Od 1981. do 1992. leta. V teh letih brez razumevanja in ustrezne finančne pomoči slovenske obrtne zbornice v Škofji Loki ne bi zgradili dveh pomembnih stavb. To je bil bil dom obrtnikov, ki smo ga odprli leta 1985, ob njem pa kmalu za tem še center storitvenih °brti. Škofjeloški obrtniki smo tako prvič v svoji zgodovini, od leta 1451 naprej, prišli do lastnih prostorov, čeprav je bila obrt in cehovstvo v Škofji Loki zelo močno, se je to zgodilo šele tedaj." IPregled imate nad vso slovensko Shrtjo^ ima gorenjska kakšne posebnos-{/?« "Mislim, da se ne motim, če rečem, da je bila gorenjska obrt zaradi zelo razvite predelovalne industrije do leta 1990 s kooperacijami izredno močno navezana na družbeni sektor, kar je bila zanesljivo velika prednost Jri razvoju obrti. Izredno veliko je bilo kooperacij z Iskro, z jeseniško železarno, s Čevljarsko industrijo itd. Glede organiziranosti obrtnikov pa lahko rečem, da so gorenjske obrtniške organizacije svoje člane vedno dobro zastopale, seveda so bila tudi nihanja, kar je bilo odvisno predvsem od vodstev. Škoda pa je, da so Kranjčani pred loti zapustili enotno obrtniško organizacijo in Sli po svoji poti, sledili so jim Tržičani. Konkurenca je seveda zdrava, toda v tem Primeru mislim, da kranjskim obrtnikom ni Prinesla nič dobrega, prej kakšen minus. Javna Pooblastila, kot je izdajanje raznih potrdil in dovolilnic, so namreč ostala v Ljubljani in če bi se slovenska obrtna zbornica obnašala drugače, kot se, bi lahko imeli kranjski obrtniki velike težave." *13i gorenjski obrtniki z enotnostjo !shko dosegli več?" "To ne, saj občinske obrtnice zbornice ne OeJujejo regijsko. Vendar pa smo se na gorenjskem redno sestajali, s Kranjčani in *ržičanitudi po njihovem izstopu, kar je imelo dobre pa tudi slabe strani, saj smo energijo Vcasih trošili za nepotrebne stvari." UKako vidite današnjo vlogo obrtne Qornice?" "^elo pozitivno, saj naj bi obrtne zbornice Oobile nazaj tisto, kar so imele že v rajnki ^vstriji. Gre predvsem za izobraževanje, ki je do v naši zbornici vedno na prvem mestu, Obrtna zbornica Slovenije je na tem Področju naredila veliko. Javna pooblastila, ki o*] bi jih dobila obrtna zbornica, bodo edvomno v prid razvoja in moči obrtništva. oh Pa bi re^el §e nekai- Doslej rrmogi ortniki niso čutili pripadnosti lastni organi-*ClJi in pri izdajanju obrtnih dovoljenj bi orali doseči vsaj, da jih ne bi pošiljali po P°sti, temveč bi jih enkrat, dvakrat na mesec Podeljeval predsednik zbornice, ki bi novincu Povedal, v kakšno organizacijo vstopa, da naj 1 ^Poštuje in sodeluje z njo, nanj nanjo gleda k °a svojo stanovsko organizacijo, seveda rez vsakršnih političnih nagnjenj." '■IZobrtio se ukvarjate ie 25 let?" 2 '^ančneje 27 let, v Selcih sem leta 1967 ^^Popoldansko obrtjo, nato pa leta 1968 z "Kako ste začeli?" "Oktobra 1966 sem kupil star, zapuščen stroj iz leta 1942 in ga čez zimo razstavil, napravil generalno popravilo in ga maja 1967 aktiviral. Prvi kupec je bila Iskra Semič, zanje sem izdeloval pokrovne kape vseh dimenzij za vse vrste kondenzatorjev, drugi kupec pa je bila Iskra Feriti v Ljubljani, z njimi sodelujemo še danes. Sledil je Svit Kamnik, nekaj zagrebških podjetij, ker smo izdelovali predvsem plastične izdelke za elektrotehniko, smo bili praktično prisotni v vseh Iskrah." "Kaj pomeni začeti iz nič?" "Če nimaš nič, je najlažje začeti, saj nimaš kaj izgubiti. Za vsak posel posebej se moraš boriti, da ne propade in moram reči, da sem imel srečo, da so bili vsi, s katerimi sem delal, zelo korektni. V vseh teh letih praktično nisem naletel na človeka, ki bi me hotel prevarati, le nekaj poskusov je bilo, ki pa niso omembe vredni. Na začetku je to zelo pomembno, saj težko zbereš nekaj denarja, zelo hitro pa ga z napačno potezo izgubiš." "Takšen odnos je seveda vzajemen?" "V Iskrah smo imeli dobre reference, prvi dve, tri leta je bilo zelo težko priti do posla, ko pa so nas poznali, je bilo lažje. Sicer pa glede na tedanje omejitve, zaposlovali smo lahko le tri delavce, več tudi delati nismo mogli. Vrsto let nam ni bilo potrebno hodih po podjetjih in spraševati za delo, saj smo ga imeli vedno dovolj. S kooperacijami smo namreč vključeni tudi v njihov razvoj tovarn in tako pridobivali nove izdelke." "Kdaj so se razmere začele mehčati, da ste lahko povečali obseg dela?" "S treh smo lahko število zaposlenih povečali na pet, če je to odobril občinski komite za gospodarstvo, v primerih, če delo ni bilo povsem avtomatizirano. Tajati se je začelo po letu 1975, ko smo lahko imeli že sedem zaposlenih, pred letom 1990 pa deset. Še večji problem pa so bile omejitve pri uvozu opreme in osnovnih sredstev, to je bil naš večni problem, saj naš denar ni bil konvertibilen, za fizične osebe pa so bile uvozne omejitve hude. Najtežje je bilo priti do sodobnih strojev. Po letu 1976 smo predelavi plastičnih mas dodali orodjarstvo, sami smo začeli izdelovati orodja, saj so nam kupci prinesli le risbo oziroma načrt in želeli izdelek, ni jih zanimalo, kako ga bomo izdelali." "Omejitve so zdaj že preteklost, kaj pa prostori, Škofja Loka še vedno nima obrtne cone?" "Nenehno so nas spremljale hude prostorske težave. Začel sem doma v garaži, po dveh letih mi je sosed dal v najem spodnje prostore v novi hiši, po petih letih smo se iz Selc preselili v Škofjo Loko, v prostore nekdanje mehanične delanice v Veštru. Leta 1987 smo proizvodnjo preselili na Kidričevo 26, kjer so bili prostorski pogoji že bistveno boljši in nato po sedmih letih zgradili nove prostore na Kidričevi 90. Selitev je bilo res veliko in mislim da smo zdaj končno prostorske probleme rešili za dalj časa." "Novim prostorom lahko rečemo tovarna, nahaja se v industrijski coni na Trati?" "Odkar se je v posel resno vključil sin Boštjan, smo toliko bolj intezivno razmišljali o novih prostorih. Uspelo nam je kupiti zemljišče ob Gorenjski predilnici, z gradnjo smo začeli februarja 1993 in v nove prostore proizvodnjo preselili maja letos. Pridobili smo 1.008 površinskih metrov koristne proizvodne površine in 343 površinskih metrov dodatnih, spremljajočih prostorov. Ker so v njih visokoproduktivni stroji, bodo prostori še dolgo zadoščali in posvetih se bomo lahko le obnovi strojev in tehnologiji." "Kako je potekala gradnja, kdo je gradil?" "Po začetnih tipanjih smo ugotovili, da je projekt tako velik, da se moramo pogovarjati z resnimi podjetji. Vzpostavili smo stike z GORENJSKI GLAS / 17. stran / Kranj, 17. junija 1994 Lokainvestom, kjer so nam dali osnovne smernice gradnje ter neverjetno točne izračune in predračune, kar je bilo izrednega pomena, saj smo se lažje odločili za velikost objekta. Zdaj že lahko rečem, da se je potrdila stara resnica, da je pol dela opravljenega, če se nanj dobro pripraviš. Gradil je škofjeloški Tehnik, izbrali smo ga z razpisom, gradil je na ključ, natančno po Lokainvestovem termins-kem planu, čeprav je gradnja potekala čez zimo, so končali na dan točno. Vse to je za investitorja zelo pomembno, saj tako ni prekoračitev vrednosti investicije. Pri tako veliki investiciji brez posojil seveda ne gre, za ustrezne in konkurenčne kredite smo seuspeli dogovoriti pri SKB banki v Škofji Loki, nekatera imamo celo po 10,57-odstotni obrestni meri. Zaradi velike porabe vode pri predelavi termoplastov smo se ponovno, tako kot že leta 1987, odločili za zaprti sistem izkoriščanja tehnološke vode. Projektanti škofjeloške enote LIZ Inženiringa Ljubljana so vključili tudi toplotne črpalke in tako hkrati zagotavljamo ogrevanje celotnega objekta." "Gradili ste v času, ko je investicij zelo malo?" "Vsa leta smo vlagali v proizvodnjo in skrbeh za širitev, zato je bila gradnja naravno nadaljevanje dosedanjih vlaganj. Res je bilo v tem času zbrati kar veliko poguma za takšno gradnjo, po drugi strani pa to ni bilo slabo, saj gradbenikom zelo primanjkuje dela in dosegli smo dosti nižje cene, kot bi jih še pred enim, dvema letoma." "Kako ste kot kooperant doživljali krah Iskre?" "Leta 1989 in 1990 so se začeli kazati prvi znaki razpadanja in zmanjševanja proizvodnje Iskre, nesreča pa je bila toliko večja, ker smo hkrati izgubili tudi velik posel v Zagrebu. To so bili težki časi, na srečo pa se je oglasil poslovni partner iz Ljubljane, ki dobro pozna kvaliteto naših izdelkov in nas priporočil poslovnemu partnerju v Avstriji. Že naslednji dan so nas Avstrijci obiskali, poslovodja tovarne je s sabo pripeljal vodjo njihove proizvodnje ter odgovornega za kvaliteto, temeljito so si ogledali našo proizvodnjo. Ker smo imeli sodobne stroje, že tedaj računalniško vodene, kar je bil pogoj za pridobitev posla, smo se dogovorili in v tednu dni izdelali vzorce, ki so bili vsi po vrsti potrjeni. Tako smo dobili konkretna, čvrsta naročila za celo leto in s tem podjetjem sodelujemo še danes. Te reference pa so nam pomagale, da smo dobili še druga naročila in naši izdelki gredo danes za Bosch Siemensovo družino, osvojili pa smo tudi Philipsa, ki postaja naš glavni kupec." "Kolikšen del proizvodnje izvozite?" "Direktno od 35 do 45 odstotkov, če prištejem Še posredni izvoz pa 70 do 75 odstotkov naših izdelkov gre na evropski trg." "V posel je je vključil sin Boštjan?" "Na začetku lanskega leta je prevzel vodenje podjetja, doslej zelo uspešno, saj se je v letu dni zaposlenost z osem povečala na 16 ljudi. Novi objekt bo omogočil 25 do 30 zaposlenih, nova delovna mesta pa odpiramo brez kakršnekoli družbene pomoči, tako kot vsi slovenski obrtniki in podjetniki." "Minister Tajnikar je pred kratkim dejal, da v svetu zelo uspešnim podjetnikom pravijo gazele in da novo delovno mesto stane 75 tisoč mark, zato te gazele morajo imeti kar nekaj denarja. Koliko se je odnos ljudi že spremenil, saj ste včasih obrtniki vzbujali zavist?" "Velika večina obrtnikov je svoj denar vedno vlagala nazaj v poslovne prostore, stroje, tehnologijo in znanje, seveda pa so bile izjeme.ki jih ne bi smeh posploševati. Sicer pa stvari počasi spreminjajo, omejitev ni več, počasi izginja razlika med zasebnim in družbenim sektorjem, med 'mi in vi', saj se družbeni sektor privatizira." ZA GORENJKE, O GORENJCIH MED GORENJCI PO GORENJSKI Gorenica meseca A- iunaka gorenjske osamosvojitve "BRALCI S POSLUHOM": IZENAČENO! Zlatko Kavčič ali Niko Bevk. Samostojna GORENJSKA BANKA ali naša KRANJSKA ISKRA? Oboje! In nekako tako ravnajo tudi naši bralci in poslušalci, ki glasujejo. Za zdaj bi lahko rekli, da je izid pričakovano - IZENAČEN. Glasovnice prihajajo v sveinjih, pridno sodelujete v naših radijskih glasovanjih na vseh gorenjskih radijskih postajah. Vse skupaj pa daje vtis, da sta vam obe odločitiv še kako PRIJAZNI. Gorenjska banka je zdaj "banka s posluhom" in zaradi tega se zdi, da tudi Gorenjke in Gorenjci "s posluhom za dramatičnost" glasujejo tako, da prednosti nima še nihče od predlaganih uglednih kandidatov. Pač pa nam na dopisnicah vztrajno pripisujete še svoja mnenja, kar je LEPO IN PRAV! Morda je trenutno nekoliko v prednosti gospod Kavčič zaradi velike reklamne akcije, toda prednost ni odločilna. Poslovni ugled in zlasti pripadnost delavcev podjetju Iskra Števci tudi precej odtehtata. Kakorkoli že, ostaja vprašanje, kdo se bo pridružil JAVNI PREDSTAVITVI NA JEZERSKEM. Ne pozabimo: izbrali ste ie PETRO DIVJAK IN NJENO MAMO z JESENIC, ŠKOFJELOŠKE ČETVERČKE, NIKO DOLIN AR, polkovnico MOJCO ROBAS in... no, na zadnjega še čakamo. Seveda pa bo naša akcija šla naprej - vsak mesec z novimi kandidatkami in kandidati. Srečo imamo - na Gorenjskem je vedno toliko zanimivih ljudi, ki počnejo zanimive in odmevne stvari, da nismo v zadregi! ČAKAMO NA VAŠE GLASOVNICE IN VAŠE GLASOVE DANES V ODDAJAH RADIJSKIH POSTAJ KRANJ, TRIGLAV JESENICE, TRŽIČ IN ŽIRI - TUDI GORENJCA MESECA JUNIJA BOMO PREDSTAVILI NA DNEVU G NA JEZERSKEM! NAGRAJENCI TEGA TEDNA PA SO: Polde Legat, A. Rabiča 17, Mojstrana, Petra Šmid, Alpska 44, Lesce, Nada Knjfic, Topniška 43, Ljubljana, Majda Bertoncclj, Sorlijeva 22, Kranj, Primož Vranic, Golnik 9, Golnik foto EJGA MED ZNANIMI, POMEMBNIMI OKU Ex-minister Bizjak ai izgube ministrskega stolčka ni vzel preveč k srcu. Bližnji sosed - Vila Bella - je njemu in soprogi lahko prijetno okolje. In Klakočerjevi so uglednih sosedov veseli... V sredini te prijetne pevske družbe poje Lojze Peterle. Čeprav mnogi prisegajo, da mu ta konec tedna ne bo več do petja, je njegova zunanjepolitična parola jasna: "Pesem ne pozna meja!" Zato toliko potuje in poje... "Veš Jelko, komaj si prišel, pa že razmišljam o tem, kako boš leteli" pravi Janez Drnovšek svojemu ministru."Misliš na helikopterje, kajl Dobra šala! Pridi, bova enkrat skupaj letela. Zakaj bi letel samo Lojze..." Minister Umek na berglah. Menda je v Valburgi "plezal" čez kupe peska, ki so jih iz protesta na regionaiko navozili ogorčeni krajani. Koliko resnice je v izjavi krajanov Valburge, da je na tem odseku pozabil tudi na prvi zlog svojega priimka, ne vemo. Vemo pa, da se po napovedi šišenskega župana Žagarja ministru še pišejo "ta črni" dnevi. V Škofji Loki protiustavno volijo župana. Ne zato, ker ne bi bilo kaj v redu z županom, kandidati itd. Javno so namreč povedali, da so okraj. Kdo bo okrajni glavari? Ja, županova je težka. Razglasili smo ga za prvega župana nove občine, gospod Cebulj pa preživlja bolj staro usodo. "Županstvo je eno, zanesljiva služba natakarja pri Petrolu pa drugo!" bi lahko rekli... Kaže, da bo Gorenjski sejem v program sejemskih prireditev uvrstil nov sejem: Slovenski sejem matih iivaU. Po vrnitvi s hannoverskega sejma, kjer si Je direktor Ekar ogledal svetovni sejem Zaščite, na katerem se Je Mercedes predstava na 0000 kvadratnih metrih, BMW na 3000 kvadratnih metrih, ZDA na 4000...., Je velikost Gorenjskega sejma primerjal s kurjim dvoriščem. GUVERNERJU GORENJSKE GUVERNERSKO ČAST IN OBLAST Slavko Avsenik je bil prepričljivo izbran za GUVERNERJA GORENJSKE. Glasovnice, ki so prispele na naš naslov so dokaz, da je naš slavni glasbenik, tvorec Avsenikov, pravzaprav trdno zasidran v gorenjskih srcih. Priznanje, kot ga ta naziv prinaša, je PRIZNANJE NJEGO VIH GORENJK IN GORENJCEV! In čel smo malce usmerjeni v domišljijo: le kako dobro bi se imeli, če bi nam resi vladali tako sposobni in v svetu priznani ljudje! Zanesljivo pa ga bomo na dnevu G povprašali' KAKO BI ON POMAGAL GORENJSKI? HUJŠAMO DO POLETJA! Našo Ivanko in Mojco Zaplotnik bomo povabili Jezersko. Hujšanje bo končano, Ivanka lažja j* zadovoljna, gospa Mojca iz STUDIA MA v kranjs' kem Nebotičniku pa zagotovo tudi. Mesec sodelo' vonja v naši poletni akciji "Hujšajmo skupaj" se b° iztekel, mi pa bomo potem lahko povedali zbranitUi kako je s "pomladno-poletno predpripravo". Mojca Zaplotnik pa nam je dejala: "Ne satno pomladi ali poleti, ne samo takrat, ko je treba P kopalke - nase, na svoje telo, je treba misliti vse leto-Potreba sodobne ženske, da je urejena in negovana, ji jasna. Toda tudi MOŠKI morajo misliti nase. Ponedeljki so pri nas zanje rezervirani in upam, dfi bomo našli dovolj "pogumnih", ki bodo drugiif dokazali, da masaža, urejena in negovana koža ifl še drugi posegi - koristijo!_____________ Naj še vedno opozorimo na in9'JMrilK9It1tei§l novost v naši ponudbi. Vse ženske, ki so to znano blagovno znamko spoznale pri svoji negi, priznavajo vsaj eno', napredek, izboljšave! To pa je že veliko, ali ne?' nart je dejala prijazna sogovornica, ki je mesec dni že del "EJGA-ekipe" in tudi zaradi tega smo veseli, da j* naša akcija uspela! NE POZABITE: EJGA m bo tudi v prihodnje pripravil kako skupno akcijo, ki bo usmerjena k zdravem« življenju, skrbi zase! Tako že jeseni razmišljamo o novi akciji, morda pa tudi čez poletje. Priskočite na# na pomoč z idejo ali predlogom, veseli bomo! NE 25. JUNIJA zatrdno pa velja: Jezersko vabi na Dan Gorenjcev Čeprav smo Dan Gorenjcev zadnji tren' utek prav zaradi številnih prireditev ij! zadržanosti na Dan državnosti (in tud' zato, da bo Dan G res dan, kot se reče) prestavili, bo na Jezerskem vse tako, k°* smo napovedali. KDAJ SE BOMO DOBILI OB PLANŠARSKEM M ZERU, bomo seveda Se objavili in vse tudi pravoča«** obvestili in povabili. Obljubljamo, da bo veselo, prisrčno,fl bodo PLES, GLASBA, POGOVORI inda ne bomo ničesar pogrešali, bo poskrbelo GOSTIŠČE OB JEZERU' Ob POVABILU NA JEZERSKO bomo poskrbeli, da VjJ bodo zabavali tisti, kot ste nam pisali. Tudi povabili ^° u tiste, Id ste jih izglasovali. In tudi to je eden od razlogov, Laze v Tuhinju - majica radia Kranj £upone pošljite na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1, 64000 Jvranj. Vasovanje s Podokničarjem, do 23. junija. Izžrebali bomo ,ePe nagrade. Naslednja oddaja bo na sporedu v petek, 24. junija, ob 19.30 uri. *er nam veliko poslušalcev tarna, da ne dobi telefonske zveze, am predlagamo, da nam pišete za svoje glasbene želje. KUPON - VASOVANJE S PODOKNIČARJEM G'asujem za skladbo št.:................................................................ Moj naslov:...................................................................................... MEGGI eSfc TOURS Jt ZA VAS SMO SPET PRIPRAVILI TRADICIONALNI IZLET PRESENEČENJA! Smer in potek naj ostaneta skrivnost, da bomo opravičili ime izleta! (Samo namig - s seboj Jftemite kanglico Rdeče kapice, da boste 'ahko domov prinesli sol.) Nas videnje v soboto, 25. junija! fttEGGI TOURS FLY fKRANJ, Slovenski trg 8, tel. 064/223-870 Škofja Loka, Titov trg 3a, tel. 064/623-173 *MfS4, STOJ AN AVER Stojan Auer (Poglej in ga zadeni) ne bo jutri gostoval samo na vaših televizijskih zaslonih, ampak ga boste lahko slišali tudi čez dan na sedmih radijskih postajah: Jesenice, Slovenj Gradec, Ptuj, Celje, Novo mesto - Studio D, Izola in Ljubljana - Poslovni val. Priljubljeni zvezdnik, ki sije letos priboril viktorja in premagal celo nepremagljivo Mišo Molk, bo namreč gost naše oddaje Glasba je livljenje. Razkril nam bo tudi kakšno o sebi, predvsem glasbeno. V nagradni igri ob 130-letnici Pivovarne Union smo prejšnji teden izžrebali Rolanda Kresnika iz Teharij, ki bo prejel ročno uro ter Anjo Kavčič iz škofje Loke in Alenko Hribar iz Grosuplja, ki bosta prejeli po dve majici. Gorsko kolo pa bo počakalo na lastnika do konca avgusta. Bliža se čas počitnic in dopustov, a ekipa oddaje Glasba je livljenje se je odločila, da bo ostala zvesta radijskim poslušalcem tudi v najbolj vročih poletnih mesecih. Veseli bomo, če boste v naši družbi, vsako soboto ob 13. uri na valovihRadia Triglav. Tofpa v svoji realno revolucionarni poeziji marsikdaj marsikatero lepotičko postavi na realna tla... - Zrcalce, zrcalce, na steni poglej, katera je lepša od mene, povej? Če ženska lepa je tako, tako kot jaz, mar ni usoda kruta to? - Ne, draga moja, to ni usoda, to je - zabloda! /a-rf ^ ŠKODA Volksvvagen Group MODL Pa so se... ... odsvaljkali bi rekel Janez, ja, Parni Valjki. Upam, da ste tisti največji fani tega banda bili v pravem trenutku na pravem mestu, to je prejšnji petek zvečer v ljubljanskih Križankah. Zdi se mi, d' vam je lahko žal, če niste bih. No, sam sem bil nekako ob istem času v Klubu Cankarjevega doma, kjer smo poslušali songe Frana Milčinskega - Ježka v izvedbah treh odličnih glasbenikov m enega igralca. Vita Mavric je seveda zasenčila vse, z eno besedo, no s tremi - punca je d'best. Fino pa so zažgali tudi uni iz banda Basisti, ki so prepevali Ježka v punkrockerski varianti. Ha... misl'm. No, pa poglejmo kako se dandanašnji valja parni k (prav uredu premetanka iz Mirjine glave) oziroma, če vas bo prav ta trenutek kdo kaj vprašal, mu rečte, d' žrebamo. E, smo vrgli vse dopisnice na cesto, ma je pripeljal eni valjar, ma sej znate uni, ki cejsto masira, ben pa je zapeljal taku počrez, inu so se dopisnice zapopale na asfalt, tako močno, da jih pej nismo mogli odpopat. Ma smo mejli enu malč'k sreče, pej smo potjeglni enu, ki se kliče Bojan Žagar, Velesovo 16, 64207 Cerklje Ma jest mislem, de si ti zdej content, kej praviš Bojan. Boš dobu en papir, boš nrdu glih kšn kilometer inu dobiv obljubljenu. TOP 3 1. Balade in štroncade - Iztok Mlakar 2. Crash! Boom! Bang! - Roxette 3. Včasih s'm Košir, Včasih pa Jovan... NOVOSTI Jaaap, z novostmi je pa tako. Tu je nova kaseta Pankrtov, ki se ji reče Zbrana dela II (ena stran ie studijska, druga pa u živo), tu je nov izdelek hrvaške skupine Majke "Milost", tu je ena dance zadeva, ki sliši na ime 883 - Remix '94. Tako. Aja, drug teden bodo po Gorenjskem imeli eno tako malo turnejo Avtomobili, ki so Sred kratkim izdali novo ploščo "Skozi leta". 23. junija bodo v Lagtimeu u Kran, naslednji dan Pr Matevžk u Trž'c, še naslednji dan pa u Radolc, baje zunaj. Vstopnice so seveda na voljo pri Aligatorju. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 141: Ha, ko je že govora o Avtomobilih, fantje se na koncerte res pripeljejo z avtomobili, takimi in drugačni. No in oni štartajo iz enega primorskega mesta, od koder so doma m tako mimogrede češnje so pojedli že zdavnaj, tazadnje v nedeljo. Ma, kej porečete, iz katenga kraja so pej oni doma. Rešitve se čakajo do srede, 22. junija, v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator". Tako. Hooo, Helena, veš za štose smo pa mi zmeraj, sicer pa a ni prav tako, Janez, kar se tiče križanke bi že, ampak je s tem preveč dela, tacga in drugačnega, Katarina, lepo da me spomneš, ampak o Cultih zaenkrat ne duha ne sluha, Mojca, tole trinajstega je bilo pa zagotovo u redu, misl'm glede na cifro, no tako, zdaj bi pa naročil eno Pepsi Colo, je že dolgo nisem... čav! HOTEL BLED Vabimo vas, da nas obiščete NA KOSTANJEVEM VRTU ali v BISTROJU. NUDIMO: velik izbor odličnih pizz, sladic, sladoledov in drugih dobrot Zabava vas ansambel Juke box z odlično pevko SONJO ZUPAN. Od 17.do 30. junija vam nudimo razne KRAŠKE POBROJE. Rezervacije po telefonu 79-60 ali telefax 741-550 TOREK, 21. JUNIJA TVSL0VENIJA1 TV AVSTRIJA 2 10.15 Zgodbe iz školjke 11.10 Ne vem, kdo sem, angleška oddaja 12.00 Univerzitetni razgledi 12.30 Pevski tabor Šentvid pri Stični: Koncert zamejcev 13.00 Poročila 15.25 Sobotna noč 16.20 Alpe - Donava - Jadran 16.50 Športni pregled 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: Uporniki v službi kralja, danska nadaljevanka 18.40 Iz življenja za življenje 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.10 Osmi dan 21.06 Strta srca. francoska nadaljevanka 21.56 Svet poroča 22.30 TV dnevnik 22.40 Sova: Zakonca Fields v Franciji, angleška nanizanka; Delo na črno, ameriška nanizanka TV SLOVENIJA 2 13.00 Euronevvs 16.20 Obzorja duha, ponovitev 18.50 V avtobusu, angleška nanizanka 17.15 Sova, ponovitev 18.20 Boston: SP v nogometu: Argentina - Grčija, prenos 20.25 Pogled na prenovo nacionalnega medija RTV Slovenija 21.15 Koncert Tria Lorenz 21.50 Chicago: SP v nogometu: Nemčija - Španija, prenos 8.00 SP v nogometu 9.00 Vremenska panorama 12.50 Tisoč mojstrovin 13.00 čas v sliki 13.10 SP v nogometu 15.00 Lipova ulica 15.30 Bližnji posnetek 16.00 Družina Merian. 17. del 16.45 Locomotion - kako Je železnica spremenila svet 17.30 Orientacija 18.00 Zlata dekleta 18.30 Vse devetke 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Vrtiljak popevk 21.12 Reportaže iz tujine 21.35 čas v sliki - večerni studio f1.55 SP v nogometu: Nemčija -paniia 23.55 Poštena policista, ameriški film 1.25 SP v nogometu: Nigerija - Bolgarija 3.20 Poročila/ 1000 mojstrovin CELOVEC ttandl TV 1 10.00 Poročila 10.06 Jaz, lutkar 10.20Zgodbe vsevednice 10.35 Okoli sveta v 80 dneh, nadaljevanka 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.06 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Na veliki nogi, ameriška humorističnananizanka 13.05 Ciklus vestem komedij: Balada o Dingusu Mageeju, ameriški barvni film 14.40 Monoplus 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Glavni odmor 16.30 Morje 16.30 Pormetni krog 17.00 Hrvaška danes 1800 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.15 Z jadri okoli sveta, dokumentarna serija 20.45 TV parlament 22.45 Poročila 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Sanje brez meja TV 15.00 Pot okoli sveta v 80 dneh, ponovitev 15.25 Zadeva Seznec, francoska nadaljevanka 16.15 Na svidenje, otroci, francoski barvni film 18.25 SP v nogometu: Argentina - Grčija, prenos 20.20 V večernem hladu, humoristična nanizanka 20.50 Zadeva Seznec, francoska nadaljevanka 21,50 SP v nogometu: Nemčija - Španija 23.45 Glasbena noč: Koncert Berlinske filharmonije, posnetek; Predstava glasbene akademije, posnetek 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.15 Popspot 14.65 Video igralnica 14.26 Spot tedna 14.30 Borza dela 14.45 CTM 16.25 Na velikem platnu 16.50 Brlog 17.20 Prepozno za solze, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Rodeo,glasbena oddaja 20.30 Državnik novega kova 21.00 Poročila 21.10 Babica gre na jug, slovenski barvni film 23.00 Dan po Krišnjem, poljudnoznanstvena ser-23.30 Spot tedna 23.35 Na velikem platnu 0.00 CTM 0.45 Borza dela TV AVSTRIJA I 9.00 Čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 Poročila iz parlamenta 10.30 Stric iz Amerike, ponovitev nemškega filma 12.15 Športna arena 13.00 Čas v slik) 13.10 Mi 13.35 Vampir Ernest 13.35 Družinske vezi 14.00 Trojica s štirimi pestmi 14.45 Pogledi od strani 15.00 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriit-zer 18.00 Mi 1820 SP v nogometu: Argentina - Grčija 20.20 Univerzum: Ogroženi tigri 21.12 Pogledi od strani 21.25 VVeissenthalčan 21.50 Ambo temo 22.00 Pozdravi iz Hollywooda, ameriški film 23.35 Čas v sliki 23.40 Ljubezen v Hongkongu, hongkonški film 1.15 Poročila/1000 mojstrovin tTjal.0043-463-511566 PISARNIŠKA TEHNIKA rlUKOMlINlKACUl VAŠA STROKOVNA tPGOVIN, I OSI BNIM SVIIOVANJI *A in s f e v • s o i TELE TV 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Utrip Kranja 20.30 3. Gorenjsko srečanje harmonikarjev Besnica '94 (reportaža) 21.00 Priprave na zakon (v živo) 23.00 Videostrani TV 19.00 Koncert ansambla Kitari iz Škofje Loke (2. del) 20.00 Nedolžni lahkoživec (odrska predstava Sir. sk. "SCENA" iz Železnikov (6. el) vsak dan VIDE08TRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9.. 16., 18., 20.25 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. R 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Most med bolnikom in zdravnikom 19.30 do 24.00 Večerni program Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. R Z! I R l 5.30 Napoved programa 6.40 Servisne Informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Danes v občini 9.30 Glasbo izbirate vi 10.00 Dopoldanske novice ILOOGlasba in zabava 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnica 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za zaposlovanje 17.30 Za ljubitelje narodnozabavne glasbe 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa R 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej -oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 1800 čestitke 18.30 BBC 1850 Telegraf KINO, TOREK CENTER amer. film MOŽ BREZ OBRAZA ob 18. in 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto) ŠKOFJA LOKA špan. drama ZLATI ČASI ob 20.30 uri Mednarodno leto družine Leto turizma Slovenski šopek -gorenjskim družinam "Hiša igre - pri nas doma" Živjo prijatelji! Ste odkrili naš kotiček v torkovem Gorenjskem glasu? BRAVO! Pa nadaljujmo! - Pri nas doma je danes pestro, starša se s prijatelji igrata "ČLOVEK, NE JEZI SE", midva z bratom pa ravno lepiva pisemski ovojnici, kamor sva dala najin izdelek o naši družini - on risbo, jaz zgodbo. Na pismo bova napisala POSTA "BEDANČEV KOS", na zadnjo stran pa najin polni naslov - zelo važno!!! Saj veste, jutri se igramo "IZLET V PREŠERNOVO MESTO"! VI TUDI!!! Kar cela družina si bomo radovedno ogledali Kranj z dobrimi vodiči - našimi starši. Med 10. in 16. uro bo v bližini Prešernovega spomenika SKRIT nagradni "BEDANČEV KOŠ", kamor vrzite svoje izdelkel Naslednji teden bomo vtise o našem družinskem izletu v Prešernovo mesto - prelili na papir IN ... na praznični dan, v soboto, 25. junija, se dobimo na "DNEVU GORENJSKIH SONČKOV", kjer bomo kuverte z našimi izdelki spet zaupali velikemu BEDANČEVEMU KOŠU in... HURA., še isti dan odšli domov a čudovito družinsko nagrado! Seveda, če bomo izžrebani! Ste že radovedni, kdo vse bo tam, koliko nagrad čaka, prav je tako, zato veselo pričakujemo TORKOV GORENJSKI GLAS!!! SREČNO, danes je priprava večerje - moja zabava, zato DOBER TEK, GORENJSKE DRUŽINE, kjerkoli ste že! PUNČKA z Gorenjskega TORTE ZA JURETA, DOMNA IN GREGA - ANŽETA V sredo popoldne smo na javnem Žrebanju pred SLAŠČIČARNO - OKREPČEVALNICO ALO ALO v Šenčurju izmed 1381 kuponi, na katerih je bilo geslo križanke: ALO - ALO, OKREPČEVALNICA, KOT JE ŠE NI BILO, takole razdelili nagrade: torto v vrednosti 7.000 SIT prejme Jure Herlec, OlSevek 74, torto v vrednosti S.000 SIT prejme Domen Pipan, Gasilska 12, Šenčur, torto v vrednosti 3.000 SIT pa prejmeta Grega in Anle Grozi, Strahinj 121. TolaŽllne nagrade v vrednosti po 1.000 SIT prejmejo: Lojzka Zupan, Strahinj, Breda KelviSar, Titova 85, Jesenice, Fanika ValentinČič, Breg 56, Žirovnica. TA LEPOTO IN ZDRAVJE VAŠIH LAS BIO KOLEKCIJA ASSAY Tonik ASSAY: pospešuje dotok krvi v lasišče in s tem energije in hrane v lasno čebulico. Uporabljamo ga proti izpadanju las in plešavosti, za okrepitev las in proti seboreji. Nanašamo ga direktno na lasišče in nato dobro zmasiramo s konicami prstov. Tonik vmasiramo redno vsak dan in ga po masaži ne izpiramo. Lase si umivamo samo enkrat na teden. Cena: 2.980 SIT "Olje je čudovito! Oljne obloge so vrnile mojim lasem ne le lesk in mehkobo, ampak so jih dobesedno oživile. Prej slamnati In mrtvi lasje, uničeni zaradi trajne In beljenja, nikakor niso bili okras sodobne, poslovne ženske. Preobrazbi v treh tednih se je začudila še moja frizerka in me takoj vprašala, kaj sem uporabljala. Zaradi velike učinkovitosti sem poleg olja naročila tudi šampon ASSAY. Vsem bralcem lahko še enkrat rečem: Olje dela čudeže!" Jasna Iz Ljubljane Olje ASSAY: - proti prhljaju in seboreji - za okrepitev lasnega korena pri tankih, redkih ali poškodovanih laseh ter za nego suhih las - pri prekomernem izpadanju las, pri krožni in prezgodnji plešavosti Na lasišče ga nanašamo enkrat na teden in dobro zmasiramo. Pri suhih in poškodovanih laseh namastimo tudi lase s pomočjo glavnika. Oblogo pustimo učinkovati pol ure, nato pa si lase umijemo s šamponom ASSAY. Cena: 2.380 Šampon ASSAY: Vrača lasišču normalen rahlo kisel pH in spodbuja rast las. Zaradi svojega blagega delovanja je priporočljiv za vse, ki si pogosto umivajo lase, ki imajo občutljivo lasišče, suhe ali mastne lase, prhljaj in še posebej pri čezmernem izpadanju las. Cena: 1.390 SIT "Imam zelo tenke, redke lase in slabo prekrvljeno lasišče. Uporabljala sem tonik ASSAY in ga vsak dan pridno vtirala v lasišče. Ker sem ga skoraj že porabila, Vas prosim, da mi ga ponovno pošljete. Ker zaupam vašim izdelkom, naročam tudi olje ASSAY V lasišču Imam dober občutek, ob straneh glave pa so mi zrasli novi lasje. Poleg tega si z masažo nisem kvarila pričeske, kar je bil problem pri drugih sredstvih." Nevenkn iz šempasa Proizvaja dipl. biologinja Erika Fišer-Pajk Prodaja in sprejem naročil: BIOTIKA d.o.o., p.p. 21, 66320 Portorož Telefon: 066/79-908 in 066/75-155 NAGRADNA KRIŽANKA Nagradna križanka trgovina BIBA Kranj Današnjo križanko prispeva trgovina BIBA Kranj, Jaka Platiše 13, ki letos praznuje 5. obletnico. Za srečne reševalce so pripravili naslednje nagrade: 1. nakup v vrednosti 7.000 SIT 2. nakup v vrednosti 5.000 SIT 3. nakup v vrednosti 3.000 SIT tri tolažilne nagrade pa prispeva Gorenjski glas. Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo in ga vpisanega na kuponu pošljite ali prinesite v trgovino BIBA, Jaka Platiše 13, 64000 Kranj, kjer bo v sredo, 22. junija 1994, ob 19. uri JAVNO ŽREBANJE. UGODNO ZA POLETNE IN POČITNIŠKE DNI SMO VAM PRIPRAVILI VELIKO IZBIRO OBLAČIL ZA OTROKE OD OD016 LET lRANJ, JAKA I tel. 326-995 DEL. ČAS 8-19 sobota 8-12 PLAČILO NAD 5.000 SIT Z ODLOGOM UGODNO ZA MOŠKE IN ŽENSKE PA ZA VROČE POLETNE DNI VELIKA IZBIRA BERMUDAHLAČ, MAJIC, BLUZ, KOMPLETOV, KOPALNIH MAJIC, KOPALK... SESTAVIL F. KALAN AZIJSKO GOROVJE (STREHA SVETA) ŽLAHTNA SADRA IZOLACIJA PRI BOLEZNI RIMSKI KRALJ REKA V VZHODNI SLOVENIJI 21 heZiser PAKULA 12 BOGDAN KOLESA PISATELJ TVVAIN 26 VODNI VRTINEC 1 j • 1 'j 2 J i 10 n 12 13 14 15 16 \1 16 1* 20 21 a a 24 25 26 27 28 »..... n M U ZVONE PORENTA NORD BOGINJA MORJA VZORNIK SL SKLAD RISTO KRILO POSLOPJA EGON LEIBNIZ SLOV TISK. AGENCIJA DOVRŠNI PRETEKLI CAS 18 SHAKESPEAROV KRALJ VILKO UKMAB ClTRO-ENOV TIP HLAPU TEKOČINA KRATICA PALEST. ORGAN MONARH 15 USTAVEN, ZAKONIT 27 RENO-VACUA 28 JAKOBOV BRAT DVOJČEK 22 14 ROBERT ALTMAN HODNIK VEZA SPAJKA 16 33 IT PESNIK LUDOVICO PODOBA 13 KORDI-UERE 10 LEON ECKENER URADEN SPIS ST GRŠKI ZEMUE-PISEC _ VRH V SLOVENIJI KRAT. NEKD ALŽIRSKE ARMADE NIKOLA TESLA KR 0BL IMENA RONALD DEL ROKE VRV Z ZANKO 24 MESTO V INDIJI ' FINSKI ARHITEKT SAARINEN ITAL PESNICA (ADA) SREDOZ OKRASNA RASTLINA VODITELJICA NA TELE-TV KRANJ (DACAR) SEDMI PLANET VGR MIT 0REST0VA SESTRA 29 RIMSKA BOGINJA LOVA 31 DOMAČA ŽIVAL (UUBK) 32 ETIOPSKI VELIKAŠ ZVIJAČA 23 OSEBA IZ MAHAB-HARATE MAJHEN NOS 20 TROPSKA PALMA VGR MIT LJUBU AFRODITE 19 UČENJE GEORG ARR0VV PEVKA JACKS0N AM METALNO OROŽJE 25 ZVONIK. STOLP 30 NAJVIŠJI VRH Pl-PENEJEV 17 ST PLOSK MERA OKITENJE (JOKl£NJSKA GORENJSKA OBLAČILA KRANJ, d.d., Bleiweisova cesta 30, vabijo k sodelovanju TEKSTILNE KONFEKCIONARJE s končano 3-letno tekstilno šolo: - z delovnimi izkušnjami ali - za opravljanje pripravništva Zaposlitev je možna za nedoločen čas tako v Kranju, kot na Jesenicah. Vaše vloge pričakujemo v 8-ih dneh po objavi v kadrovski službi Gorenjskih oblačil na Bleiweisovi 30 v Kranju. AVTOKAMP IN KOPALIŠČE V RADOVLJICI odprto od 1. 6.1994 do 15. 9.1994 Vabljeni v prijetno gorenjsko okolje v zanimivem turističnem mestu Radovljica Kopanje v ogrevanem 50 m bazenu. Konkurenčne cene, stalnim gostom nudimo popust. Informacije: Krajevna skupnost Radovljica, telefon: 064/714-319, fax: 064/715-105 ali pisno na naslov: Krajevna skupnost Radovljica, Gorenjska c. 27, 64240 Radovljica Kmetijsko gozdarska zadruga, z.o.o., škofja Loka objavlja prosto delovno mesto PRODAJALCA-KE v špecerijski trgovini pogoji: šola za prodajalce, zaželene so delovne izkušnje. Prednost bodo imeli kandidati iz Selške doline. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema Kmetijska gozdarska ^druga, z.o.o., Škofja Loka, Jegorovo predmestje 21, osem dni po objavi oglasa. AŽELEZNINAp UTOŽELEZNI KOTU NA PUN IN OUE BOJLER s črpalko in veznimi cevmi 80 litrov 90.000 SIT 150 litrov 106.500 SIT '■Mi i KOTU od 23,6 kw J 50.250 SIT do 72,3 kw f 115.750 SIT; ideal clima © ' e# trgovina - zastopanje - inženiring STENSKI PRETOČNI GRELNIKI NA PLIN £i£Nl GORILNIKI BALTUR Kranj, stražišče - Jel.311-378, 311-984 VSE VRSTE OBRAZCEV BIRO OPREMA PRODAJA PISARNIŠKEGA MATERIALA NA NAROČILNICE ŠOLSKE POTREBŠČINE FOTOKOPIRANJE K4RLN Gregorčičeva 6, Kranj Tel.064/213-162 = SUBARU© \\ HYunoni \\ ROVER Prodaja po sistemu staro mm novo Nakup vozil na kredit ali leasing Odkupujemo in prodajamo rabljena vozila JANEZ KADIVEC Pipanov* 46, SanBur T«l.: O0-4/41-B73 ii JELOVICA ŠKOFJA LOKA Zaradi povečanega obsega dela v proizvodnji oken zaposlimo KVALIFICIRANE MIZARJE lahko tudi delavce z drugimi poklici, ki želijo delati v lesni industriji. Informacije dobite v kadrovski službi podjetja ali po telefonu 631-241, int. 237. P/t O/Z VODNO, TRG O V S/C O /A/ GOST//V SKO PODJETJE Šk o f/a L o ka p. o. Kidriča va c. 54 Od 15. junija do 15. julija ponujamo m 20% gotovinski popust pri nakupu kopalniškega programa KOLPA SAN v železninah v Medvodah in Železnikih, v Loka prodajnem centru Al ples v Železnikih in Blagovnem centru v Medvodah * italijanske keramične ploščice GIRARDI že od 1.497,00 SIT/m2 v Loka prodajnem centru Alples v Železnikih in Železnini Medvode. £f&OD£Af MA&t/P J£ PPi LOKI M/A KUP NOVI GLIO RL v cenejši izvedbi že v prodaji pri AVTOMURKI V LESCAH maloprodajna cena z davkom že od « 1.362.188 dalje ► • v mesecu juniju velja nižja stopnja prometnega davka • potrošniško posojilo brez pologa na 4 leta, obresti žeodR+ 14% dalje • velika izbira drugih vozil RENAULT ^ Informacije: Avtomurka Lesce - tel. 064/718-100 renault KOMENTAR PREJELI SMO MUKE PO PETERLETI] S sobotnim izstopom narodnih demokratov iz stranke krščanskih demokratov bo ta stranka še naprej ostala v ospredju pozornosti javnosti. Medtem ko levičarsko usmerjeni komentatorji hvalijo "pragmatično" usmeritev stranke, pa veliko znamenj kate, da se tak "pragmatizem", to je usmerjenost v kratkoročne koristi (ne glede na načela), pragmatikom ravno ne izplača. Prejšnji teden je odstopil tajnik SKD Edvard Stanič. Pojasnilo, s katerim so opravičevali Staničev odstop, je bilo nenavadno čudno. Če so bili v SKD nezadovoljni z glasovanjem svojih poslancev ob poskusu zamenjave Joiice Puhar, potem bi bilo logično, da bi odstopil šef poslanskega kluba Nace Polajnar, ker bi ravno on moral poskrbeti, da bi poslanci glasovali, kot se je odločilo vodstvo stranke. Tako pa ie samo dejstvo, da je moral oditi Stanič kaže, da notranjih pretresov v SKD še ne bo konec, ker je Stanič samo izvrševal politiko, kot so mu jo diktirali Peterle, Bizjak in Polajnar. Posledice njihove politike so ie tako hude, da nekateri kot npr. Stanislav Rozman ie jadikujejo, da so krščanski demokrati izgubili podporo Cerkve, ki sedaj podpira Janeza Janšo. Sicer pa je prejšnji teden Ivo Bizjak v poslovilnem govoru v parlamentu dokazal, da je bil res skrajni čas, da so ga zamenjali. V stilu generalov JLA je za svoje napake in tetave preprosto obsodil novinarje, ki da zganja- jo ie Novak mo "kritikastrstvo", ki lahko ogrozi varnost driave. Uboga drtava, ki jo je mogoče spraviti na kolena s peresom! S tem je "slovenski Clinton" samo dokazal, da se je hitro navzel pravega duha Slavije. Krize v SKD še ne bo kmalu konec, ker ima dva poglavitna vzroka. Prvi je dejstvo, da sta oba prvaka SKD, Bizjak in Peterle aktivno sodelovala v odstranitvi Janeza Janše. Bizjak je v pripravi odstranitve imel izvršilno vlogo, Peterle pa je kasneje pristal na Drnovškovo zahtevo po zamenjavi Janše, ker bi drugače morali raziskati ozadje zadeve Smolnikar, toda to bi potem obremenilo Bizjaka. Toda z izstopom socialdemokratov se je krhko ravnovesje med levico in desnico v vladajoči koaliciji porušilo in vodstvo SKD postavilo pred izbiro, ali ostati v koaliciji in v njej igrati podrejeno vlogo, ali pa jo zapustiti in izsiliti predčasne volitve. Viktor Blaiič je nekoč rekel, da Peterle nikoli ne bo sam zapustil koalicije, ker se ministri in vodstvo SKD nočejo odreči dobrim sluibam. Zato je razumljivo, da je šel Peterle v opravičevanju svoje politike celo tako daleč, da je začel poučevati duhovnike, kdaj se vtikajo v politiko in žugati Slovencu, ker si ga je drznil kritizirati. Toda sobotni izstop narodnih demokratov je jasno opozorilo Peterletu, da njegova politika nenačelnega pragmatizma lahko vodi v razpad SKD. Narodni demokrati so se, kljub temu da je Šter zamenjal Bizjaka odločili za izstop iz SKD. To bi moralo biti za Peterleta jasno opozorilo, da je skrajni čas, da nekaj stori, če še hoče obdriati skupaj stranko. Motnosti nima več veliko. Če ostane v trojni koaliciji, potem bodo krščanski demokrati v njej igrali podrejeno vlogo. Če pa bo Peterle zahteval koalicijo samo z LDS, potem je veliko vprašanje, ali mu bo to uspelo, ker Drnovšek ni pretirano navdušen nad to motnostjo. V obeh primerihpa bo SKD v podrejenem poloiaju, kar bo vplivalo na osipanje članstva in mogoče celo na razpad stranke. Tretja motnost je izstop iz koalicije, toda nad to motnostjo vodstvo ni navdušeno. Janša in Podobnik sta Peterletu ponudila sodelovanje na lokalnih volitvah. Dosedai jima Peterle še ni odgovoril. Če bo sodeloval Z njima, potem ima verjetno še motnost, da uskladi svojo politiko s pričakovanji večine svojih volivcev in pristašev. Če pa ne bo odgovoril, potem bo verjetno začetek konca. to "Božja ilegala" 6 Državljanska vojna Slovenci se radi kregamo. Nergamo za vsako malenkost in si tako dajemo duška za vse krivice tega sveta. Še o ilahti pravimo, da je raztrgana plahta in da v španoviji še pes crkne. Individualnost meji bolj ie na asocialnost. Vsa zgodovinska podrejanja nas delajo nezaupljive in hkrati naivno odprte za različna odrešenja - zlasti politične narave. Pa pravi akademik Trstenjak,. da nismo političen narod. Saj kate, da res nismo, pa tudi veliko priloinosti dokazovati nasprotno nismo imeli, a smo zato toliko bolj strankarsko definirani. Pa še tam "frakcio-našimo". Nasploh pa strank ne jemljemo kot politična zdruten-ja s takšnim in takšnim gospo-darskodruibenim programom, ki si na "trtišču" tekmovalno prizadevajo "slutiti domovini", ampak jim pripisujemo mnogo večjo, ie kar mitično sposobnost nekakšnega edinozveličavnega poslanstva. Namesto da bi imeli vsi svoj prav in to dokazovali na "zemeljski" ravni, si stranke prisvajajo "kozmični" edini prav - v vseh pogledih je pripadnik nasprotne stranke zapeljan kljukec, če ne te vrin-jenec peklenskih sil, zavezanih v nameri uničiti slovenski rod: delaven in bogaboječ in (spet) idealiziran kdaj kot avantgarda in kdaj kot bukolična prispodoba. Da imamo le vzrok, da se iztrebljamo med seboj v imenu višjih ciljev. Tudi le verbalno, če ne gre lahko bolj zares. Vrstijo se obletnice teh in teh bitk, teh in teh pokolov; vsaka stranka svoj spomin. Druga svetovna vojna je pri nas te skorajda izgubila Janez Poštrak pomenske razsetnosti, vzročnost in posledičnost. Zamejila se je na "driavljansko vojno in revolucionarni teror" in na "driavljansko vojno in kolaboracijo". Bila sta tako revolucija kot kolaboracija. In bratomorna vojna - v času okupacije! V takšnih razmerah pa je potem teiko govoriti o driavljanski" (neobstoječe oz. okupirane driave in driavljanov) vojni. Legitimiteto "driave v osvobajanju" je lahko omogočila le osvobodilna stran, uporniška tedaj, nikakor pa ne tudi stran, ki je s svojim ravnanjem in zaartanjem priznavala legitimnost okupatorskih drtav. Torej bi lahko govorili o "meddr-tavljanski vojni", o vojni med slovensko-jugoslovanskimi "driavljani" v fazi osvobajanja in "driavljani" in sodelavci tujih, okupatorskih drtav. Kolaboracija pa tako pridobi še dodatni klavrni epiteton narodnega izdajstva. Huda beseda, vem, zlasti, ker so "driali fige v tepu", ko so prisegali okupatorjem in jih vodili v hajkah proti partizanom, le z enim namenom: ohraniti in obraniti "slovenski narod". Ne pred Italijani ali Nemci ali Madžari - navsezadnje so pripadniki civiliziranih krščanskih držav -ampak pred "boljševiki in skupnim komunističnim kotlom", sovražniki in uničevalci vere ("opija ljudstva") ter "kolaboranti Sovjetske zveze". Spet spregledan osvobodilni značaj odpora! In zamegljevanje njenega značaja ter pomena, domačega in mednarodnega. Boj proti komunizmu (in pred njim) je kaj bedno samoopraviče-vanje. In jalov posel, maja petinštiridesetega leta se je pokazal v vsej svoji zlaganosti in strahopetnosti. Da bi petdeset let pozneje preživeli oznanjali svoj, že takratni prav! "Preroški" antikomunizem in tako tudi voljo za "demokracijo". Perfid-nost t. i. antikomunizma je prav v domnevi, da je odveza krivde za medvojno opredelitev, še več, znanilci današnje pluralnosti in demokracije da so. Del slovenske politične populacije takšni "logiki*" z veseljem prisluhne. Delitev na stare in nove "demokrate", strukture bivšega sistema in nove demokracije ni nič drugega, kakor nadaljevanje ideološkega boja "karizmatičnih" strank in strani, ki jim je pojem politike predvsem strankarski in ideološki polarizem pravzaprav edina pot do prestiža in povod manipuliranja "uboge gmajne". Komu je v interesu demokracija ob sv. Nikoli? MESARIJA GREGORC FRANC, Kokrica Golniška 6,64000 Kranj Te!.:213-441 radio triglav 96 MHz IVI EGA MILK DPMŽ Lj. o zavetišču na Visokem Več kot eno leto se že govori o zavetišču na Visokem in zaradi različnih izjav ga. Mete Malus, predvsem v zadnjem času, se je Društvo proti mučenju živali Ljubljana odločilo, da pove nekatera dejstva, ki javnosti niso dobro poznana. Ga. Malus, predsednica društva za varstvo živali Brin je bila, dne 8. 5. 1994 gostja radijske oddaje na Valu 202. Med drugim je izjavila, da je DPMŽ Lj. odvrnilo roke od ga. Milene Močivnik in njenega zavetišča na Visokem. Resnična dejstva so sledeča: • sodelovanje je prekinila ga. Močivnik sama z javno objavo v nekaterih slovenskih dnevnikih (Delo, Slovenske Novice,...) - ga. Močivnik smo začeli pomagati že septembra 1992 - pomoč od 8. septembra 1992 do 30. novembra 1993 znaša 591.434.00 SIT (brez upoštevanja inflacije): ga. Stem prejela 287.746.00 za pasjo hrano 286.816.00 za delovni material 16.872.00 in 12 pasjih ut - člani društva smo pomagali pri čiščenju dvorišča in postavljanju pasjih ut - ga. Močivnik ni hotela oddajati psov, ki so bili pri njej, kljub večkratnim obiskom zainteresiranih - psov ševedno nima ločenih po spolu, tako da se med seboj neovirano parijo in tako se število psov še povečuje Glede trenutne razmere pa sledeče: trditve v reviji JANA, z dne 11. maja 1994 niso resnične, saj psov niso razvozili po Sloveniji, ampak se 52 psov nahaja v vasi Luče pri Grosupljem pri prijateljici ga. Močivnik, drugi pa so še vedno na Visokem. Na razmere so nas opozorili sami domačini, ki jih je motil lajež, prejeli pa smo tudi klic veterinarske inšpektorice Grosuplje, ki je za pse odredila karanteno. Psi so v ograjenem prostoru, ne glede na spol, ki pa je premajhen (pribl. 40 m2); posledica so nekontrolirano parjenje in pretepanje za hrano. Ga. Albina Podbevšek je zapisala v Jani: "...psi so na varnem in vse kaže, da se bo ta agonija končala v prid živali." Mar res?! • Društvo proti mučenju živali Ljubljana Kdo bo varuh(inja) človekovih pravic v Sloveniji? Varuh(inja) človekovih pravic naj bi bil(a) ugledna oseba, znana in sprejemljiva za večino slovenskih državljanov. Na Kučanovem seznamu je šest oseb. Samo ena od teh je sprejemljiva. IRENA V1RANT, ugledna diplomirana pravnica, pravna svet-ovalka sindikata NEODVISNOST, KNSS. Kot pravnico in kot ČLOVEKA jo pozna na desettisoče ponižanih, ustrahovanih in ukradenih slovenskih delavcev. Odločitev za predsednika Kučana gotovo ne bo težka. Milena Koselj Šmit Zahvala ljudskega krila pri SKD Ker se v iniciativo ljudskega krila vpisuje vedno več zaupnikov in sprejemamo mnoge spodbude smo se odločili, da preko medijev izrazimo zahvalo. Gotovo je tudi vas, tako kot nas, k temu koraku privedla skrb za usodo slovenskega naroda, njegove demokracije in ne nazadnje tudi stranke, ki izhaja iz plemenite, stoletne tradicije. Želimo, da se ta tradicija ohranja in spoštuje. Iz nje je izšel tisti demokratični duh, v imenu katerega se je večina slovenskih ljudi že pred vojno upirala ideji totalitarizma. Iz tega duha se je rodila stranka SKD. V ljudskem krilu smo prepričani, da se lahko vsakemu poskusu obnove kakršnegakoli IZMA zoperstavimo le z jasno začrtano potjo, kjer nam je brez kakršnegakoli sprenevedanja jasno, od kod smo prišli in kam smo namenjeni. Kot verjetno veste, bo o ugotovitvi skladnosti programa Ljudskega krila in programa SKD (kar pomeni tudi uradno ustanovitev krila) odločal svet SKD na svojem naslednjem sestanku, katerega datum pa še ni napovedan. V tem času se je ljudskemu krilu priključilo mnogo podpornikov širom Slovenije. Dokler ne pride do potrditve krila s strani sveta stranke, se tedensko sestaja razširjeni iniciativni odbor. V razširjenem iniciativnem odboru ljudskega krila sedaj že sodelujejo nekateri poslanci, mnogi ugledni predstavniki SKD in politični javni delavci. Takoj, ko bo krilo potrjeno, bomo sklicali ustanovni kongres krila, na katerem bo za vse priložnost, da se aktivno vključijo v organe ljudskega krila. Na kongres Ljudskega krila Vas že sedaj vljudno vabimo. Naj Vam še enkrat izrazimo hvaležnost za Vaše zaupanje. Ivan Oman za iniciativni odbor Ljudskega krila SKD Nič ne more zasenčiti veličine NOB Organizacija Zveze združenj borcev in udeležencev NOB občine Radovljica, ki združuje v vseh 20 krajevnih skupnostih, kljub visokipovprečni starosti, ki presega že 73 let in precejšni umrljivosti, lani je umrlo 146 članov in članic, jih je še vedno 1730. Od teh je blizu 900 žensk, 1431 upokojencev in upokojenk in nad 120 vojaških vojnih invalidov. V njej je včlanjeno 70 odstotkov borcev z dvojnim štetjem let, 10 nosilcev spomenice 1941. in en general -narodni heroj. To uvršča radovljiško občinsko organizacijo med najštevilnejše ne le na Gorenjskem pač pa tudi v Sloveniji. Na redni letni skupščini, 27. maja na Bledu so delegati iz krajevnih organizacij in gostje iz drugih občinskih združenj Gorenjske ter domicilnih odborov pozorno sledili enoletnemu poročilu predsednika in drugih organov, ki so bila skrbno pripravljena, dovolj pregledna in dobra osnova za izredno razgibano razpravo, v kateri je sodelovalo skoraj poloika udeležencev. Kljub ničkaj spodbudnim podatkom o izvajanju zakonskih določil o socialnem, zdravstvenem in gmotnem položaju borcev in aktivistov s strani pristojnih dejavnikov, je navzoče, kot sicer vse borce in udeležence NOB v Sloveniji, prizadela sedanja klima razdvojenosti med različno mislečimi ljudmi, nespoštovanje zakonitosti, nezaposlenost mladih, odtujevanje slovenskega premoženja, naglo bohotenje bogatašev in zaskrbljujoče življenjsko pomanjkanje delavcev in kmetov. Izrečeni so bili pomisleki o smotrnosti našega siljenja v zahodno vojaško zvezo Nato pakta. Marsikdo se upravičeno vprašuje, kaj bomo dobili in Jo*} Zgubili; kakšne obveznosti si bomo s tem naložili? Skrb borcev velja tudi lastninjenju, ekološkim problemom in nenehno ponavljajočim resničnim in manj prepričljivim aferam-Mnogo ljudi meni, da je poleg delovanja t. i. udbomafije, če nt še bolj, nevarna t. i. klero-mafija, ki ima svoje eksponente v skoraj sleherni fari v Sloveniji in povsod, kjer živijo Slovenci v svetu. Zato ni presenetljivo, da se skrunijo partizanska grobišča in postavljajo obeležja v spomin na sodelavce okupatorja, Če se na vse pretege hoče izmaliM1 pridobitve NOB, očrniti vse borce, ne glede na svetovno nazorsko opredelitev, razvrednotiti dosežke v povojni obnovi in izgradnji domovine ter izenačiti izdajo z bojem za svobodo slovenskih partizanov. Pozabijo se na skupno deklariranje spravne pomiritve, pač pa se M bolj preko medijev in raznm zborovanj podžiga sovražna razdvojenost itd. Borci in drugi udeleženci NOB ne skrivajo razočaranj nad napakami posameznikov v preteklosti, vendar pa jim nihče ne more vzeti dostojanstva in Časti> ki ga priznava ves protifašistični svet. Slovenski partizani in drugi udeleženci NOB so edini enakopravni člani mednarodne veteranske organizacije na kar so lahko ponosni, je bilo rečeno v razpravi na skupščini. Glede na predvidene spremembe o teritorialni razporeditvi novih občin po napovedani, volitvah, na blejski skupščini niso izvolili novega vodstvi pač pa so delegati podaljt^ mandat dosedanjemu še za eno leto. Sočasno so sprejeli sklep, da se izreče javna pohvala in priznanje za vestno in požrtvovalno vodenje občinske bor-č e v s k e organizacij1 predsedniku mg. Pavlu Zerov-niku in vsem članom izvršnega odbora. • Jošt Rok Ali bo Uroš Kode spet direktor Republiškega sklada za razvoj? V enem izmed svojih glasil p letos Uroš Korže ponosno » javljal, kako zdrave dele poda1' jenih mu podjetij poceni prodaj Mednarodni banki za obnovo & razvoj. Seveda imajo svoj dele* v teh podjetjih tudi slovens*' menedierji, ki jih sam postavi' ja; delavce, ki so leta in v% ustvarjali novo vrednost, P* neusmiljeno meče na cest0. Upajmo, da bo njegova nerno*' alna drža zdaj ob koncu man' data za vedno ugasnila slovenskem prostoru. Bojim0 pa se, da ga bo njegova top^ naveza z VLADO ponovn0 ustoličila na mesto direktor Sklada za razvoj v Sloveniji- Priporočamo mu, da 5 umakne, če ne drugam, pa n direktorja kakšnega kamno'0' ma, kajti kamen je neobčuW' • Janez Novak, Kranj Prva julijska sobota bo (spet) lepa Na Glasovem izletu v Celovec Za Glasov izlet na avstrijsko Koroško prvo julijsko sobotoA julija 1994, je v Integralovih avtobusih še nekaj prostih sedežev. " željo tistih, ki ste nas glede izleta te poklicali, bo zagotovlj( avtobusni prevoz z Jesenic (in Radovljice), iz Škofje Loke in TrttC, do Kranja, od koder bo "uradni" odhod izletnikov ob 7. uri izP''*j Kina Center. Seveda bodo po zaključku izleta Integralov1■ poskrbeli tudi za prevoz nazaj do vseh občinskih središč. Zato j za izlet lahko prijavite brez bojazni, kako zgodaj zjutraj priti a Kranja oziroma kako bo zvečer s povratkom domov. . Program izleta smo predstaviti v torek: Jezersko - Celov* (turistični ogled Ut nakupi) - Mlnlmundus - Vrbsko Jezerc1 > Marijin Otok - Ljubelj. Cena izleta za naročnike samo 2 J00 v' (za otroke do j S let 1.400 S/7) oziroma le 1.900 S/TJJI naročnike, ki ste za leto 1994 platail celoletno naročw*z\ Prijave sprejemamo do zasedbe avtobusov po telefonu 064/' l*3 J lil aH osebno ¥ TD Bohinj, Cerklje, Jesenice. Kranjska G<>*\\ Mojstrana« Hadovijlca in Škofja Utka. noćilo izleta vb PriJ^L\ aH na avtobusu med izletom, Vabljeni na iep, zanimiv in prijd* ■ Glasov izlet. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Popravek M borznem komentarju v 45. Številki Gorenjskega glasa (petek, IU- junija) nam jo je zagodel tiskarski škrat. Prvi odstavek Komentarja se pravilno glasi: Le se ozremo na dogajanja na trgu vrednostnih papirjev en nesec nazaj, lahko ugotovimo, da so tečaji delnic dosegli v tem asu svoje maksimalne nivoje, od tega datuma pa so tečaji sprva Poskakovali nekaj časa navzgor, pa spet navzdol in iskali smer. trend gibanja tečajev delnic se je nazadnje tako le obrnil navzdol, endar_ne zkoli za neke manjše korekcije, kot so na splošno Pričakovali borz r—rv^Ku.t uorzni analitiki in večina investitorjev, ampak je bil Padec na celotnem delniškem trgu med 10 in 15 odstotki, kar je dobro razvidno iz spodaj prikazane tabele. Zabavna elektronika Ljubljana, 16. junija - V Domusu, na Slovenski cesti 17, so odprli razstavo zabavne elektronike, ld si jo lahko ogledate do 21. junija. V naših trgovinah zadnje čase ponujajo zelo veliko audio, TV in video opreme, precej si jo lahko ogledate na informativno svetovalni razstavi in sicer satelitske sisteme, televizorje, kamere, rekorderje, kasetofone, analogne in CD gramofone, radijske sprejemike, zvočne omarice, kasete in plošče ter TV mizice. STATISTIČNE INFORMACIJE Zavod republike Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarski pot 12, tax: 061/216 932 ^MiepIraiHZtposk)!^ BRUTO IV1994 SIT NETO IV1994 SIT SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 89633 85505 103076 SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 57066 54835 64334 BRUTO INDEKS IV1994 III 94 NETO INDEKS IV1994 III 94 SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 100,7 100,8 100,3 SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 101,5 101,7 101,0 BRUTO INDEKS 0 l-IV 1994 01-iV 93 NETO INDEKS 0 l-IV 1994 0 1-IV 93 SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 122,9 127,5 129,4 SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 127,2 131,9 113,0 BRUTO INDEKS IV1994 0 93 NETO INDEKS 0IV1994 0 93 SKUPAJ GOSPODARSTVO [^GOSPODARSTVO 118,8 121,4 110,8 SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 121,9 124,7 113,3 BORZNI KOMENTAR Če začnemo pregled dogajanja na Ljubljanski borzi pretekli petek, bi lahko ugotovili, da optimistično razpoloženje brokerjev tega dne in predvsem naslednji dan trgovanja, v ponedeljek, ko je zanihal navzdol tečaj le. ene delnice, pa še to minimalno, v povprečju pa so tečaji delnic porasli med 0,15 in 3,9 odstotnih točk, ni obrodilo uspeha. Tudi torkovo trgovanje na borznem parketu ni dalo slutiti rahlo prebujajoče bikovske trende, pozitivno ozračje med udeleženci na parketu pa bi lahko dalo slutiti boljše čase. Vendar ne. Medved lomasti med delnicami ie kar dober mesec, in vse bolj očitno je, da kakšnih drastičnih premkov tečajev prav v kratkem ni pričakovati. Nerazpoloienje investitorjev (predvsem kratkoročnih) za naložbe v delnice in negotovost delniškega trga v pričakovanju velike privatizacijske igre, ki se počasi le začenja, sta gotovo razloga stanje, kakršno je trenutno na borzi Dileme, ali bo kapital s tega trga odtekal na privatizacijski trg ali še kak drug trg, ki se bo oblikoval, so seveda še kako realne, vendar predvsem na kratek rok. Kapitalski trgi namreč ne poznajo čustev in pripadnosti. Kapital ne prizna meja in njegovo edino vodilo je donos. Tu pa se zgodba šele prav začenja. Če bi sodili dogajanje na borzi po prometu, velja, da ob pozitivnih trendih povpraševanje naraste in s tem tudi obseg poslov, ob prvih znakih padanja tečajev pa se kapital umakne, povpraševanje nadomesti povečana ponudba in tečaji spet padejo. Tak trend na borzi običajno spremlja nekaj nitji promet. Tako se je v teh dneh gibal od 140 pa celo do 430 mio SIT. Najbolj prometne delnice v teh dnevih so bile delnice Dadasa, SKBR in Nike, med obveznicami pa so v ospredju vse štiri izdaje driavnih obveznic, ki kotirajo na borzi, to RS01, RS02 in RS11. Obveznice RS01 so bile izdane leta 1990 za prestrukturiranje slovenskega gospodarstva in nosijo 8-odstotno letno obrestno mero. Emisija je znašala 200 mio DEM. Pri tečaju okoli 140 je donos obveznice do dospetja okoli 7,8 odstotka. Tretji kupon s pripadajočo glavnico in obrestmi zapade v plačilo 30. junija 1994 v višini 16,52 DEM za obveznico v nominalni vrednosti 100 DEM, zato je pričakovati, da se bo proti koncu meseca povečana likvidnost poznala tudi pri gibanju tečajev delnic. Republiška obveznica RS02 je bila prav tako izdana leta 1990 za pospeševanja izvoza in obrestno mero v višini 9,5 odstotka na letni ravni, Emisija teh obveznic je znašala 220 mio DEM. Obveznica pri tečaju 109,6 nosi imetniku donos v višini 7,9 odstotka. Obveznice RS08 je drtava izdala leta 1993 za pokrivanje obveznosti in neizplačanih deviznih hranilnih vlog občanov. Emisija je znašala 96,3 mio DEM. Obrestujejo se po 5-odstotni obrestni meri, so slabo likvidne in nosijo imetniku pri tečajih okoli 84 donos v višini 12 odstotkov. Zadnja driavna obveznica, ki je prišla v kotacijo na borzo, je RS11. Izdana je bila leta 1993 za pokrivanje terjatev do Iraka, Kube, Ljudske republike Angole in Zvezne direkcije SFRJ. Emisija znaša 25 mio EĆU, letna obrestna mera je 7 odstotkov na ECU. Najbolj aktualna zadnje dni je prav gotovo objava Ljubljanske borze o izključitvi iz kotacije obeh delnic Hipotekame banke Breiice. Potem ko so bili v medijih te objavljeni komentarji, ki so izvirali iz revizorskega mnenja in sklepov Sveta guvernerjev o ukinitvi predsanacijskega postopka in o prenehanju vseh zadrtkov, da se začne ponovno trgovanje z delnicama, pa je večino investitorjev presenetila objava o izključitvi iz kotacije omenjenih dveh delnic. Objava Hipotekame banke Breiice v pa daje slutiti, da zadeva ni jasna in dokončno rešena. • HJvrt KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA NAPJTOVmODAINl I N«UB zgodilo, bodo kmetijska podjetja ob davki' in prispevkih, ki so že zdaj previsoka, in °p plačevanju zakupnine obsojena na počasi^ propadanje, od katerega pa tudi tisti, ki zavzemajo za likvidacijo posestev, ne bojg veliko imeli. Nad državo, ki razbija najbolj*, del slovenskega kmetijstva, bodo slejkop™ razočarani tudi tisti kmetje, ki so najg°f' ečnejši zagovorniki likvidacije posestev." Nacionalizacija kmetijskih podjetij Ko so v kmetijskih podjetjih že pribltf0? izračunali, koliko kmetijskih in goz^l. zemljišč jim bo vzela denacionalizacija, f i niso vedeli, da jih glavni udarci šele čakaj'* Najmočnejšega jim je zadal prav zakon j lastninskem preoblikovanju podjetij, kij vsa podjetja v petem členu zavezal, a \ morajo kmetijska zemljišča in gozdo* prenesti na Sklad kmetijskih zemljišč U gozdov Republike Slovenije. Kranjski K*| mora na Sklad prenesti 1600 hektarjf. kmetijskih in 850 hektarjev gozdnih ze^ iišč, med njimi tudi 1.100 hektarjev kmetij' kih in 250 hektarjev gozdnih zemljišč- *J j katere zatrjujejo, da so jih pridobili.^ odplačen način. Med ta zemljišča Štej«J tudi tista, ki so jih dobili z arondacijami katera so - vsaj tako pravijo - plačali po <• marki za kvadratni meter. Bo sodišče razveljavilo 5. člen? . V KŽK-ju in v drugih kmetijskih podJ*,, jih, ki so dala pobudo za oceno ustavfl^, Eetega člena zakona o lastninskem pre0 wj ovanju podjetij, še vedno upajo, da t Ustavno sodišče Slovenije razveljavilo , člen in omogočilo, da se tudi družb« kmetijska zemljišča in gozdovi lastni^ tako kot vsa ostala družbena lastfliy Čeprav je bilo v javnosti neuradno : slišati, da je ustavno sodišče ovrglo spo j} člen zakona, pa za zdaj uradnega sporo« še ni. • C. Zaplotnik ČLANI AMD ŠKOFJA LOKA IMAJO 5% POPUST PRI NABAVI NAD 3,000,00 SIT Se priporoča trgovina Avto Markovič! UREJA: Vilm« Stanovnik OD DANES DO NEDELJE BO KRANJ SPET KOLESARSKO MESTO NAVN KRANJA NAJIMENITNEJŠA KONKURENCA Kar 14 tujih in 4 domače ekipe kolesarjev bodo nastopile na današnji 100-kilometrski ekipni kronometrski dirki - Jutri bodo nastopili mladinci, v nedeljo pa bo še krožna dirka za amaterje Kranj, 17. junija - "Z veseljem vam povem, da tako močnih reprezentanc, kot so prijavljene za letošnjo dirko po ulicah Kranja, tu še ni bilo in jih bo težko ponovno pripeljati. V ekipnem krom i—jorui menici, avicarji, rrancuzi v^eui iu uruge inuuic cnapc, tako da bo konkurenca res imenitna," je na tiskovni konferenci Pred letošnjo Veliko nagrado Kranja poudaril direktor naših reprezentanc in KK Sava Franc Hvasti. Zanimanje za kranjsko dirko Pa je letos zlasti med ekipami še večje, saj le-ta za mnoge pomeni začetek zaključka priprav na svetovno prvenstvo, Zlasti dagnja 100-kilometrska vožnja Pa bo trenerjem dala tudi odgovore, kako dobro so taktično uigrani. Kot je tudi povedal Franc Hvasti, pa organizacijski odbor že razmišlja) da bo drugo leto ekipno dirko nadomestil z dirko posameznikov na čas, saj je takšna dirka predvidena tudi po novem olimpijskem programu. Da pa bo letošnja Velika nagrada Kranja res "velika" in tako imenitno obiskana, pa so organizatorji morah delati vse leto. "Prepričan sem, da se bodo tudi na tej dirki, tako kot na Giru, pokazali rezultati našega celoletnega dela. Slovenija si je z Girom pridobila ugled dobrega organizatorja, kranjsko dirko pa smo tržili ob Giru in tako zbrali dovolj denarja za njeno izvedbo," je povedal predsednik OK Jelko Kacin. Nagradni sklad dirke je 8 tisoč DEM, takih nagrad pa se ne bi sramovali tudi najimenitnejši organizatorji kolesarskega tekmovanja. Poleg tujih ekip in tekmovalcev bodo na dirki nastopile tudi naše ekipe in posamezniki, Zapor* in obvozi v času tekmovanj - Danes, jutri in v nedeljo bodo zaradi tekmovanj za VN Kranja zaprte nekatere ceste, ureieni pa bodo obvozu Danes od 16.45 do H,45 in od 19. do popolna zapora Koroške ceste od Merkurja do ceste. Med 17. in 17. 40 uro m 18.50 ter 19.50 uro od Zavarovalnice do Mlake ter na lokalni cesti olica mobilna zapora. Avtocesta Ljubljana - Kranj, m Kranj - zahod in cestninsko postajo Tor ovo pa o 19.40 ure popolnoma zapna > bo do cesto delno ali popolnoma zaprte v soboto V soboto od 16.15 do 19.30 ure bo popolna zapora sh cesti med železniško postajo in Merkurjem do Koroški cesti od Merkurja in do Stoštčeve idice. tudi obvoznica do dijaškega doma in Železnike Drulovke, Labor in Savske lx>ke do kritišča Iskre. >ra cest bo tudi v nedeljo od 9.15 do 14.15 ure. 20 urt BU bo Kn me bo m nede na IJu Labor Zaprta postaje Enaka današnji ekipni kronometer pa bo za ekipe Krke, Roga, Celja in Savo tudi pomembna preizkušnja pred svetovnim prvenstvom - posebno ker je konfiguracija terena podobna tistemu na Siciliji. Nič manj ne bo zanimiva nedeljska krožna dirka, jutri pa se bodo v krožni dirki pomerili tudi mladinci. Starti vseh treh dirk, tako današnjega ekipnega kronome-tra kot jutrišnje krožne dirke za mladince in nedeljske dirke za amaterje bodo pred hotelom Creino. Danes se bo dirka začela ob 17. uri, jutri ob 16.30 uri, v nedeljo pa ob 9.30. • V.Stanovnik Zmaga za Triglavove zvezde - V spektakularni košarkarski tekmi, katere namen je bil zbrati prispevek za ureditev poda v dvorani na Planini, so se v sredo zvečer pomerile sedanje in nekdanje zvezde Triglava z evropskimi pokalnimi prvaki, ekipo Smelt Olimpije.V prvem polčasu so bili boljši Ljubljančani, pri katerih je z lepimi potezami blestel zlasti Boris Gorenc. V drugem polčasu so pobudo prevzeli Triglavani, v ekipi pa je bil najučinkovitejši Marko Milic. Gospodar pod košem je bil večina srečanja kar 215 centimetrov veliki Gregor Fučka, ki sedaj sluti košarkarski kruh v Italiji. Okoli 800 gledalcev je navdušeno pozdravilo tudi ostale nekdanje Triglavane.... Romana Horvata, Jurija Stavrova... ter seveda nove Triglavove zvezde na čelu z Alešem Prevodnikom. Na koncu so domačini slavili z 108:101. • V. Stanovnik, slika: G. Šinik Vabila, prireditve Ha mošenjski tek! - ŠD Mošnje jutri, 18. junija, ob 17. uri r Pravlja mošenjski tek za dečke, deklice, člane in članice. Start Dri ■ Prec* kulturnim domom v Mošnjah, zanj pa se je moč rjaviti uro pred tekmovanjem. • V.S. Valbu^*' turn^r v Kanuju - Jutri in v nedeljo bo v Klub Kanuju v KONEC TEDNA V DOMŽALAH SREČANJE ŠPORTNIKOV IZ OBMEJNIH DEŽEL Domžale, 17. junija - Športna zveza Domžale bo pod pokroviteljstvom domžalskega izvršnega sveta to soboto in nedeljo organizator XIX. srečanja slovenskih športnikov iz obmejnih dežel. Na prireditvi bodo nastopili športnike in športnice do 15. leta, v Domžalah pa bodo gostili ekipe Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, slovenske športne zveze iz Koroške in Zveze Slovencev na Madžarskem. Ti se bodo skupaj z ekipo Domžal pomerili v nogometu, odbojki, rokometu, košarki in namiznem tenisu. Otvoritev srečanja bo danes ob 18. uri v Športnem parku v Domžalah. • V. S. EVROPSKO ATLETSKO PRVENSTVO ZA VETERANE ZLATO ZA DUŠANA IN SREBRO ZA STANKO Kranj - Sedemčlanska slovenska reprezentanca se je z evropskega veteranskega atletskega prvenstva v Atenah vrnila z dvema kolajnama. Dušan Preželi je v skupini tekmovalcev, starejših od 45 let, osvojil zlato kolajno v skoku v višino z rezultatom 1,90 metra (potlej zaradi vročine 36 stopinj Celzija ni nadaljeval s skakanjem). Žena Stanka je v isti disciplini dosegla enak rezultat kot prvouvrščena Rusinja, vendar je bila manj uspešna pri dodatnih skokih, ki so odločali o prvem mestu. Ana Jerman iz Tržiča je bila v kategoriji nad 40 let Četrta v teku na 800 metrov, Tone Kaštivnik pa med tekmovalci, starejšimi od 50 let, šestnajsti v metu kopja. Na prvenstvu je sodelovalo 2485 veteranov in 819 veterank. Organizacija prvenstva je bila pod pričakovanji. • T. K. MALI NOGOMET NOČNI TURNIR BELIH VRAGOV Železniki, 16. junija - V počastitev dneva državnosti "Beli vragi" v Železnikih prirejajo tradicionalni, letos že 11., nočni turnir v malem nogometu. Turnir bo v soboto, 25. junija, zanj pa se je moč prijaviti do četrtka, 23. junija, ko bo žrebanje. Informacije in prijave že sprejemajo po telefonu 66-441 int.286 dopoldne (Zdenko Soklič) ali zvečer po telefonu 67-313. Za najboljše ekipe so pripravljeni pokali in bogate denarne nagrade. • V. S. >rgi veliki teniški turnir ^^^f^t ^ prejemajo še danes po telefonu 061 627 uii. Mj _v 5. mednarodni odprti ^^J^^^^MItM prand hotelu Union bo od 18. do 26.j^Sn? še jutri do ahovski turnir mesta Ljubljane. Zanj « gJJa punina za _______^^rrrrn 3A ure. Nagradni sklad turnirja je 16 tisoč Dt-M.j?nj , rv7rS«lltf M1E tLWmWI^S^SjMjJLl.^ ^ratingirane igralce pa 120 DEM. V nedeljo>J Va to v Unurau UUEVlaJ fl J C ■■■■ ■ I _ TT^V ŠATTT Jagistrltom še%imuitanka, v soboto, 25. junija, pa bo v U ^ . * ^ NALOVI TRIGLAVU h"ropotezni turnir. • A. Dnnovec Kolesarska sekcija pri KADETSKI URLA\ M HAMA* * Tekmovanje z BMX tn gorskimikolesi- ^J^^ Jda se sortnem društvu Bistrica pn Tržiču vabi mlade Koie j Utri 10 ^oč' ^ • 3umJa> udeležijo tekmovanja, ki ga pripravljajo nr«^eynici- Začelo se bo ob 10. uri, prijaviti pa se je moč uro Pre<* startom. • J. Kikel r,edp na Kriško goro - Planinsko društvo iz Križev pripravlja v gor ' Juruia' s startom ob 10. uri tradicionalni tek na Kriško v K mcmorial Janka Likarja. Prijaviti se je moč v osnovni šoli °Do>r - ^ na (*an tekmovanja od 7.30 dalje. Organizatorji IOk ^a3° na zaP°rt> dela ceste Pristava - Križe med 10. in bod t r° in na relaciJi zg Veterno - Gozd od 10. do 10.45 ure. 9rj5 atne informacije o prireditve daje Ivan Likar po telefonu 57-^ J. Kikel Mri ^k metni sP°™l • V zadnjem kolu 3. SNL ekipa Visokega to,. °b 37. uri gosti ekipo Litije, škofjeloška Jelovica pa odhaja na gogovanje k Svobodi. • V. S. ktoš"^ v Radovljici - Še do jutri se lahko ekipe prijavijo za Ha(jq3c.odprto slovensko prvenstvo v igri trojk, ki bo 25. junija v Kad J!ci- Prijave sprejema Marjan Geltar na Cankarjevi 33 v keba JICI ali po teIef°nu 064 714-014 od 20. do 22. ure. Javno • \ jJc Do jutri, v soboto, ob 21. uri v gostilni Lectar v Radovljici. 0rgani?*/ tWHiT na Trati - Športno društvo Trata iz Škofje Loke PoSarnz,ra 25' in 26. junija odprto prvenstvo v tenisu za člane telefn!fZ^' Priiave sprejemajo do četrtka, 23. junija do 20. ure po nu 031-183. Informacije na isti številki. • V. S. Minulo soboto in nedeljo je v Litiji potekalo državno prvenstvo za kadete v kegljanju. Da se v Kranju z mladimi kegljači dobro dela, so potrdili tudi tokrat, saj je naslov in s tem zlato kolajno osvojil Kranjčan Dejan Zaje z 843 podrtimi keglji, 2. mesto je osvojil kegljač iz Postojne A. Hor 820 kegljev, 3. mesto pa je zopet pripadlo Triglavanu, sicer še kegljaču iz pionirskih vrst, Damjanu Skrjancu z 817 podrtih kegljev. Ostali kegljači iz Kranja niso veliko zaostajali za kolajnami, saj je bil G. Kavčič četrti z 816 keglji, 5. mesto je osvojil P. Dežman 811 kegljev in 7. mesto je pripadlo B. Penu z 800 podrtimi keglji. Ker so Triglavani to sezono že osvojili naslov ekipnega državnega prvaka in so pred tednom dni osvojili tudi najviš- ji naslov v dvojicah, Gorazd Kavčič in Primož Dežman s 1658 podrtimi keglji, jim je tudi v tretje uspelo osvojiti najvišji naslov med posamezniki, zaslužijo vse čestitke za željo, da to niso zadnje kolajne in da bomo v prihodnji sezoni še slišali o dobrih dosežkih mladih kegliačev iz kranjskega Triglava. • Tone Česen V NEDELJO KASAŠKE DIRKE NA BRDU SPOPAD DOMAČIH IN UVOŽENIH KONJ Brdo pri Kranj, 15. junija - To nedeljo bodo na svoj račun spet Erišli ljubitelji kasaških dirk. Servis za protokolarne storitve rdo s svojim rejskim centrom in konjeniškim klubom je namreč organizator konjeniške prireditve, ki se bo začela ob 14. uri. Na sporedu bo sedem točk, tekmovali pa bodo vsi najboljši slovenski in uvoženi kasači. Kot na Brdu vedno poudarjajo, bo tudi na tej 16. dirki, zanje najpomembnejša prva točka, saj bodo v tej dirki prvič startali dveletni kasači. "Osnovna dejavnost rejskega centra Brdo je zreja plemenskih konj, ameriških kasačev, v tej prvi točki nedeljske dirke pa bomo videli, kakšen naraščaj imamo in kako smo delali čez zimo, saj bodo na njej nastopili kar štirje naši dveletniki. Za ljubitelje kasaštva pa bodo zanimive tudi ostale točke, tako peta, ko bodo tekmovali 3- do 12-letni domači in uvoženi kasači, ter šesta in sedma, ki bosta pomenili kvalifikacije za derbi letošnjega leta," je pred prireditvijo povedal tehnični direktor Janez Stare. Nagradni sklad nedeljskih dirk je 800 tisoč tolarjev, dirka pa bo organizatorje stala okoli 20 tisoč DEM. Denar so si zagotovili od večjih in manjših sponzorjev, tako da so se na dirko dobro Eripravili. Letos pa so se organizatorji tudi odločili, da na vsako onjeniško prireditev (ena bo na Brdu še septembra) povabijo na brezplačen ogled krajane ene izmed sosedih vasi. Tokrat je to vas Ilovka - vhod za krajane Ilovke pa bo samo na vhodu pri hipodromu. Za ostale obiskovalce (ki niso prejeli posebnih vabil), bo vstopnina 300 tolarjev Organizatorji pa letos opozarjajo na prometni režim, saj je ovira za dostop tako gradnja mostu kot zaprta cesta skozi Kranj zaradi kolesarske dirke. Zato bo promet iz smeri Kokrica potekal izključno prek Bobovka, iz smeri Predoselj pa bo moč parkirati takoj za kompleksom Brdo desno. Policisti in gasilci, ki bodo urejali promet, bodo dajali potrebna navodila, že sedaj pa opozarjajo, da bo parkiranje možno izključno znotraj kompleksa Brdo in ne ob glavni cesti. • V. Stanovnik TRIGLAV m MIC0M V FINALU Kranj, 16. junija • Minulo sredo sta bih v Ljubljani in Kranju drugi srečanji polfinala DP v vaterpolu. Po pričakovanjih je Micom Koper v povratnem srečanju v Kranju še enkrat premagal Kranj 90, tokrat z rezultatom 4:17 (1:3,1:5,1:6, 1:3). Težje delo za uvrstitev v finale pa je imel Triglav, ki je v Ljubljani zmagal z minimalno prednostjo 6:7 (1:1,1:2, 2:2, 2:2). • V. S. ROČK MASTER Z NAJBOLJŠIMI Kranj, 15. junija - Športna zveza Kranj bo letos že sedmič po vrsti organizator mednarodnega tekmovanja v športnem plezanju Ročk Master. Kot je povedal direktor Športne zveze Borut Farčnik, se bodo na kranjski umetni plezalni steni ponovno predstavih najboljši plezala iz vsega sveta, zato se v Kranju prinodni petek, 24, junija, obeta res vrhunska Športna predstava. Se pred prireditvijo pa se bodo športniki m organizatorji predstavih na posebni tiskovni konferenci, ki bo v torek, 21. junija, v hotelu Astonja na Bledu. * VJS. ŠPORTNA ZVEZA KRANJ Partizanska 3? 64000 Kranj razpisuje prosti delovni mesti: 1. VODJE STROKOVNE SLUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev imeti: - višjo ali visoko izobrazbo športne, ekonomske, organizacijske ali pravne usmeritve - vsaj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih - organizacijske sposobnosti Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Z PROGRAMSKEGA VODJE BAZENA Kandidati morajo imeti: - višjo ali visoko izobrazbo športne, organizacijske ali ekonomske usmeritve - vsaj 3 leta delovnih izkušenj - sposobnost organiziranja dela in poznavanje organizacije športa Delovno razmerje bomo sklenili poskusno delo je 4 mesece. za nedoločen čas, Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na Športno zvezo Kranj - za razpisno komisijo. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonskem roku. RdČspOTtFABJAN VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO. BELJAK TREFFNERSTRASSE2 Tal.: 0043-4242-28413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKF POSTAJE) AL IT, HAL IT, GORENJSKI GLAS GLASOV KAŽIPOT 24 Naročila za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudba v rubriki: izredno ugodna. CVETLIČARNA RESA NAKLO tel 48-625 Stara c. 37, od poŠte proti Strahinju 200 m. Za vas imamo vedno sveže cvetje in lončnice. Izdelujemo vse vrste cvetličnih aranžmajev -poročni šopki, avto-šopki, namizni aranžmaji - ugodne cene, brezplačna dostava (žalne ikebane in vence pa že od 3.000 SIT). Na vašo željo vam vse to tudi brezplačno dostavimo. MI RABIL AN Dl 3 A GARDALAND JA-MI TOURS Kranj, organizira izlet v MIRABILANDIJO 18. 6. 1994 in v GARDALAND 19. 6. 1994. Cena izleta je 4.500,00 SIT, peljali se boste z dvonadstropnim avtobusom. Telefon: 213-160 in 328-602. PRENOVLJENA VIDEOTEKA Ponovno vabljeni v prenovljeno VIDEOTEKO TORO na Mlaki pil Kranju, od ponedeljka do petka, od 18. do 21. ure, tel.: 217-717 AVDIO - HI-FI SALON Demonstracija: JPW, ENERGY, ROTEL, FOCAL, kiti, VDH, Conrad-Johnson. Vsak četrtek od 15. do 19. ure ali po dogovoru. KAT d.o.o., Hotemaže 17/a, Preddvor, tel.: 43-391, fax: 43-388. Vablieoi na ooslusanis in raznovorl PREMOG - PREMOG Tako zadovoljen z našo ponudbo PREMOGA, kot je bil Vaš sosed, bodite zadovoljni tudi Vi. Zato pokličite "KGM" & KALAN Zapoge 3/ d, Vodice, tel.: 061/823-609, 081/824-424, fax: 061/824-420. LJUBITELJI PLANIN ŠPORT NUN AR AVT ELECTRONIC SERVIS VIDEO, TV, AUDIO KOLESA SCOTT USA LEKERO RAZSTAVNO PRODAJNI SALON Milje pri Kranju, tel:43-345 TRGOVINE LIPA KISARNA STRNIŠA Kranj, Tekstilna 16 QUEEN POLETNE MAJICE OB VESTIL O iz Pristave pri Tržiču Vam nudi najkvalitetnejša oblačila iz uvoženih materialov za prosti čas. - Pohodne hlače in pum parice iz SCHOELLER materialov (zračni, elastični, vodoodbojni) - Planinske srajce HUSKY z elastično membrano, ki vpija pot - Planinsko športno perilo EXOTEX - Kratke hlače za tenis. Naj Vam ne bo vseeno! Kvalitetno oblačilo - pol zdravja! Pokličite: 064/57-713 Servisiramo vse vrste video, TV, audio in SAT aparatov. Pogodbeni servis za SELEČO, TOSHIBA GOLDSTAR, FENNER, LOEWE,... Škofja Loka, Sp. trg 2a, tel./fax (064)620-205. Gorska, trekking (rekreacijska), dirkalna, Trgovina - Servis: Valv-Žagar, Betonova 16/a, Kranj - Kokrica, tel.: 215-750. Sestavljalnica in servis koles Tine Zupan, Mošnje 24/a, Radovljica, tel.: 738-224 Nudimo Vam keramične in granitogres ploščice, sanitarno opremo, kopalniško pohištvo in dodatke, lepila ter furnirne mase. Stavbno pohištvo: okna, vrata; senčila vseh vrst, poikna, rolete, ALU žaluzije, lamelne zavese. Lesne obloge: lamelni in klasični parket, opaž, ladijski pod in vse vrste zaključnih letev. SVETOVANJE, MONTAŽA, PREVOZ! vldmarjeva 8 in L. Hrovata 4/b v Kranju z živili in tekstilom se veselijo vašega obiska. Prepričajte se o založenostl in konkurenčnosti. VIDIMO se Vam med drugim ponuja ugoden nakup 9 % KISA za vkuhavanje z domačimi zelišči. Na voljo so Vam tudi ostali kisi. SE PRIPOROČAMO! T-SHIRT majice 350,00 SIT, tiskane 590,00 - 790,00 SIT ženske vezene 1.990,00 SIT, poletne obleke do 4.990,00 SIT; vse v peščenih in drugih barvah. QUEEN, Cankarjeva 12, Kranj (nad Svetom knjige) V petek, 17.6., bo na odseku Cankarjeve ceste v Tržiču od 18. do 19. ure zaradi otvoritve razstave čipk in kruhkov močno oviran promet Na odcepu med izogibaiiščem pri stolpnici in Kurnikovo hišo. Hitrost bo omejena na 40 km na uro, promet bodo nadzorovali redarji in policija. Voznike vljudno prosimo za razumevanje. Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič - enota tržiški muzej LklAJV_/LkL/ U po SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LABORE, LJUBLJANSKA 22 TEL:2n-225, 223-276 loči do uveljavitve višjih davkov imobile, zato pohititeI RENAULT ln - na 4-letni kredit s samo 14% letnimi realnimi obrestmi, - staro za novo, -dobava takoj, - preizkusne vožnje (6 testnih vozil). Deidvni časod Obvestila M Za srečanje upokojencev Slovenije Kranj - Društvo upokojencev Kranj obvešča vse tiste, ki so se prijavili za udeležbo na srečanju upokojencev Slovenije, ki bo v sredo, 29. junija, ob 10. uri na Rogli, da se najkasneje do 22. junija zgiasijo na sedežu DU Kranj in vplačajo del stroškov za izlet, sicer jim ne bodo rezervirali sedeža. • L.C. fcš Klub dobre volje Duplje - Klub ljudi dobre volje vabi na redni letni občni zbor društva, ki bo jutri, v soboto, ob 20. uri v dvorani GD Duplje. • L.C. Prireditve Mega žur Jesenice - V okviru akcije V srcu nosimo Gimnazijo, ki je namenjena pomoči pri obnovi jeseniške gimnazije, bo jutri, v soboto, z začetkom ob 20. uri v Hali Podmežaklja MEGA ŽUR. Svojo udeležbo so 100-odstotno že zagotovili Vlado Kreslin, Pero Lovšin, Andrej Sifrer, Jani Kovačič, Orion in še kdo. • L.C. ltl»I*Z4ltl»l»Z#X41»Z4X41t Dosežki naše šole Kranj - Kranjski gimnazijci bodo danes, v petek, ob 18. uri v Gimnaziji Kranj, v večnamenskem prostoru, pripravili zadnjo prireditev v tem šolskem letu. Na prireditvi, ki so jo poimenovali "Dosežki naše šole", bodo predstavili uspehe na državnih in drugih tekmovanjih, šolske aktivnosti, vse skupaj pa povezali z zanimivim kulturnim programom. • L.C. Tekmovanje s kolesi Tržič - V Bistrici pri Tržiču bo jutri, v soboto, na progi v Ročevnici tekmovanje z BMX in mountain bike kolesi. Start bo ob 10. uri. • L.C. Strelsko tekmovanje Kranj - Športno društvo Vodovodni stolp obvešča, da bo jutri, v soboto, od 7. do 10. ure v kletnih prostorih vrtca Janina tekmovanje v streljanju z zračno puško. • L.C. Zaključna prireditev Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na zaključno prireditev ob 9. spominskem pohodu partizanov in mladih na Triglav, ki bo v soboto, 16. julija, od 13. ure dalje pri Šport hotelu na Pokljuki. Prijave sprejema DU Kranj, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. • L.C. Proslava ob 100-ietnici Dražgoše - V nedeljo, 19. junija, bo ob 14. uri na igrišču ob šoli proslava ob 100-letnici šole v Dražgošah. Učenci bodo pripravili razstavo svojih izdelkov, Loški muzej o zgodovini šole, ŠD Dražgoše pa bo pripravilo veselico z bogatim srečelovom. Zabaval vas bo ansambel Obzorje. • L.C. Upokojenski piknik Društvo upokojence Brezje -Mošnje - Ljubno vabi svoje člane na upokojenski piknik, ki bo jutri, v soboto, ob 16. uri pred domom družbenih organizacij na Brezjah. Če bo vreme slabo, bo prireditev v dvorani doma. • L.C. Sedmi Groharjev teden Sonca - Z glasbeno prireditvijo v nedeljo ob 16. uri v dvorani doma v Sorici se začenja 7. Groharjev teden. Sredi tedna se bo začela tudi likovna delavnica, konec prihodnjega tedna pa pripravljajo kresovanje in otvoritev slikarske razstave. • (ai) Dan nogometa v Britofu Britof - V soboto ob 15. uri se bo na igrišču v Britofu začel dan nogometa. Z ekipo Stotinke s Primskovega se bodo najprej pomerili pionirji, ob 16.30 bo tekma med veterani in navijači 18. uri pa bo tekma z moštvom NK Britof in ekipo bivših članov NK, ki igrajo v različnih slovenskih ligah. • (až) uri na avtobusni postaji v Kranju. Hoje bo za dobre 3 ure. • L.C. Izleti Skozi Pokljuško sotesko Kranj - Sekcija za pohod ništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 23. junija, pohod čez Staro Pokljuko - skozi Pokljuško sotesko do Krnice pri Gorjah. Zbor udeležencev je ob 7.30 uri na avtobusni postaji v Kranju. Hoje bo za dobre 3 ure. • L.C. V Zasavje - Zagorje - Prvine Kranj - Sekcija za pohod ništvo pri DU Kranj bo ob dnevu državnosti, v soboto, 25. junija, organizirala pohod v Zagorju na čemšeniško planino in Prvin. Pohod ni zahteven in traja 4 ure. Prijavite se lahko na DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. • L.C. »24M24Z41»l»241rZ4Z+Z41* Jajčni piknik Kranj - Kolesarska sekcija pri DU Kranj organizira v torek, 28. junija, z odhodom ob 8. uri izpred zgradbe DU Kranj izredni kolesarski izlet, imenovan Jajčni piknik, ker si boste lahko postregli z jajci na vse načine). Če bo deževalo, bo izlet v petek, 1. julija. • L.C. Na Poldanšjo špico Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj vabi na planinski izlet v Italijo na 2.087 metrov visoko Poldanšjo špico. Izlet bo v četrtek, 30. junija, z odhodom posebnega avtobusa ob 6. uri izpred kina Center. Hoje bo za najmanj 5 ur. Prijave sprejema DU Kranj, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure • L.C Na Plec Kranj - Planinska sekcija Iskra vabi v soboto, 25. junija, na zanimivo turo na 2.026 visoki Palec nad Zelenico, če bo dovolj prijav, bo odhod posebnega avtobusa ob 6. uri izpred hotela Creina, sicer pa bodo organizirali prevoz z osebnimi avtomobili. Prijave sprejema Peter Globočnik po tel.: 221-321, int. 33-21 do četrtka, 23. junija, do 13. ure. • L.C. »2*I+lt»ZW»Z+lt»I4Z* V neznano P od na rt - V okviru prireditev AMD Podnart bo v nedeljo, 19. junija, tradicionalni izlet v neznano. Na prireditvenem prostoru bodo razne športne igre in spretnostna vožnja z avtomobili, start bo ob 10. uri pred domom AMD Podnart. če bo deževalo, bo prireditev naslednjo nedeljo. • L.C. »»»»»»»»»»»Mit V sanjski Gardaland Kranj - DU Žabnica organizira in vabi svoje člane in druge upokojence, predvsem pa njihove vnuke na izlet v Gardaland v Italiji. Izlet bo v ponedeljek, 11. julija, z odhodom ob 4. uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Prijave sprejemajo poverjeniki društva. • L.C. Koncerti Rosa Kovor - Dekliška vokalna skupina Rosa prireja danes, v petek, ob 19.30 uri v OŠ Kovor letni koncert. • L.C. Predavanja It O soji Naklo - Društvo upokojencev Nakio v sodelovanju z "Jerebiko" organizira v četrtek, 23. junija, ob 19. uri v Domu kulture v Naklem predavanje o soji in njenih izdelkih, uporabljanih pri zdravi prehrani. • L.C. »241+l+24Z4Z4Z424Z41tl41i> Stoletnica predilniških gasilcev Tržič - Jutri, 18. junija 1994, ob 11. uri bo slavnostna seja Industrijskega gasilskega društva Bombažne predilnice in tkalnice Tržič ob stoletnici delovanja gasilcev. Med svečanostjo v Paviljonu NOB v Tržiču bodo podelili priznanja članom društva, sledil pa bo kulturni spored. Ob 16. uri bo v gasilskem domu društva še družabno srečanje. Proslava gasilcev v Vogljah Voglje - Gasilsko društvo Vogljo.kl praznuje letos 95-letnico dela, pripravlja proslavo v nedeljo, 19-junija 1994, ob 15. uri. Pred prireditvijo, med katero bodo razvili in blagoslovili nov gasilski prapor, bo parada gasilcev. Zatem bo še veselica, na kateri bo za razvedrilo skrbel Boris Kopitar z ansamblom Nika Zajca. Z4Z4Z4Z4Z4Z4Z4Z4Z4Z4Z4** Jubilej kranjskih vodnikov Kranj - Danes ob 15. uri odpirajo v klubu Planinskega društva Kranj razstavo ob 20-letnici odseka za planinsko hojo in vodništvo, ki bo na ogled še jutri med 8. in 13. uro-Jutri zvečer bo v Domu Kokrškega odreda na Kaiišču pogovor o planinskem vodništvu in družabno srečanje. V nedeljo ob 10. uri bo tam proslava ob 52-letnici ustano; vitve Kokrškega odreda, ob 11 ■ Hf] pa začetek vaje kranjskih gorski"1 reševalcev v grebenu Malefl8 Grintovca. Po vaji bo še spominski vzpon na Storžič. Srečanje v Planici Planica, 17. junija - OK Planica jutri, 18. junija, ob 10. uri, ob zaključku sezone pripravlja srečanje svojih članov in sodelavcev, predstavnikov sponzorjev in dona-torjev ter vodstva reprezentance v nordijskih disciplinah. Po pozdravu Franca Premka bo Janez Goriše* ocenil kongres FIS v Rio o* Janeiru, podelili pa bodo tu«' priznanja sodelavcem in sponzor jem. Posebej bo podana ocena sanacije poti v Tamarju. Obrtniški sejem Tržič - Jutri, 18. junija, od 8. dalje organizira Zbornica obrti ^ podjetništva v sodelovanju z Občino Tržič drugi obrtniški sejem, S katerim želijo oživiti Trgovski cen* ter Deteljica in popestriti turistični ponudbo Tržiča. Na več kot 20 stojnicah bodo ponujali obutev, usnjene izdelke, tekstil in športno opremo po ugodnejših cenah. Z* razvedrilo bodo skrbeli plesal^1 tržiške folklore in Duo X, na og^ pa bo tudi čevljarska delavnicav Kurnikovi hiši in tržiški muzej. Priznanja malim planincem Tržič - Junijsko slabo vreme )» preprečilo načrtovani pohod fj? Bistriško planino, kjer bi pode'' varovancem trških vrtcev priponke Ciciban - planinec. To se i Novo HIŠO 280 m2 povrjHjj1 PARCELO 610 m v Ljubnem ("L, Kranjem in Radovljico) zelo "95^ prodam. «061/1255-022, ob d*», nlkih do 17. ure___> Koroška Bela v izrdedno laPj$ okolju na parceli 1348 m2 po ud^. ceni oz. dogovoru prodam STAJJ, VANJSKO HIŠO (podkleteno z Jft I ažo in CK). Informacije šmidova . | Koroška Bela _ PONUDBA TEDNA ugodno Pj*§> mo polovico hiše v Britofu 'nj^ hišo z vrtom v Britofu. K 3 f, KRANJ, D.O.O., Komenskeg*,! «221-353 PONUDBA TEDNA na Zlatem^ prodamo večjo hišo z ureja vrtom. K3 KERN KRANJ, «221-353 ----w\ V Snakovem pri Tržiču prodami n ^ v IV. fazi, primerno za obrt"' >: menjam tudi za manjše stanovanj dopolačilom. «76-067____J> V Kranju prodam dvostarKJvani^ HIŠO z večjim vrtom, Škofjeloška «061/267-572 _____J5| GARAŽO v garažni hiši za gimnjf1! na Jeseničan, prodam aH d™4y najem. « 880-645, zvečer. Julija in septembra oddam večjo VIKEND HIŠO pri Dvoru na samem bregu reke Krke, primerno za kopanje, ribolov, kajakaštvo, gobar-jgnje. tt 068/315-000 int. 299 um Prodam HIŠO v V. gr. fazi z veliko dodatnega materiala, relacija Podlju-belj -Tržič, cena po dogovoru. 053- 004 14105 Zamenjam PARCELO na štajerskem za parcelo na Gorenjskem. «77-815 V okolici zagorja prodam takoj vseljivo skoraj novo HIŠO, zelo ugodno. «0601/63-440 14158 TRAVNIK v Šenčurju 3760 m. 045- 655 14216 Pri Žužemberku Dolenjska prodamo kmečko hišo in 4000 m2 zemlje. «212-706 14378 Prodam zazidljivo PARCELO z lokacijskim dovoljenjem v bližini Kranja. «212-135 14393 Ob 4. obletnici trgovine od 15. do 30. junija 20% POPUST pri nakupu nad 1.500 SIT. Trgovina je izredno dobro založena z bombažnimi P^jami in volno za ročno pletenje ter pleteni nemi priznanih proizvajalcev. Obiščite nas! V najem oddam STAREJŠO HIŠO s centralno, 5 km iz Kranja. Naslov v oglasnem oddelku._ V Naklem prodam starešo DVOS-' ANO VANJSKO HIŠO, z dvema garažama in vrtom, šifra: 170.000 DEM 14433 P" CERKLJAH, na lepi lokaciji, Prodamo na parceli 1.240 m2, staro nišo (6x22 m2) primemo za nado-njestno gradnjo. APRON « 331-292 v ŠK. LOKI ali KRANJU kupimo enodružinsko hišo ali nadomestno gradnjo. APRON, « 331-292 14462 APRON « 331-292, 331-366 v Ponudbi imamo hiše različnih cenoven razredov, parcel, vikend parcel in Kjnatijskih zemljišč na Gorenjskem. PRIREDITVE Glasbo za ohceti in zabave nudi ^nlO BONSAJ. O 421-498 12712 TRIO PRAPROTNIK igra na ohcetih, v lokalih ali sam s harmoniko na gletih. «70-015 14051 POSLOVNI STIKI Prodam lastninske CERTIFIKATE, poceni. «802-547, zvečer 14100 POZNANSTVA Takoj sprejmem žensko z otrokom ali °rez, zaradi trajne vezi in kasnejšega Rovanja. Fant 30/175. Zagotovim lijgi službo. Šifra: DOGOVOR i44se RAZNO PRODAM Prodam bukova DRVA in BUTARE. ■421-345 9190 Prodam VIDEORECORDER akai, Siektrjčni RADIATOR in starejše t^jSKO kolo. « 212-263 13526 £2S*m moško kolo, otroško kolo, j^njnik, nove avto gume 145x13. g^Ol-120_ 14072 kn^ZO. dobro mlekarico z dvema Oa ££ma> 28 nadaljno rejo In BUKO-I^PPVA, prodam. « 736-379 14097 J^*jam Drva. «70-380 um r»feam bukova drva cena 48 utM/m3. «65-128 um Uspešno trgovsko podjetje v družbeni lasti s sedežem v Ljubljani išče TRGOVSKE PREDSTAVNIKE (potnike za promocijo in prodajo predvsem prehrambenih proizvodov za območje - Ljubljane - Domžal - Kranja Vse, ki želite skleniti delovno razmerje za nedoločen čas in imate višješolsko izobrazbo ekonomsko-komercialne smeri ali ste ing. živilske tehnologije oz. imate srednješolsko izobrazbo ustrezne smeri, vas vabimo, da pošljete svoje ponudbe pod oznako "STALNA SLUŽBA". Ugodno prodam HIDROFOR in moško KOLO. «621-387 14152 Kostanjeva in smrekova drva, prodam. «421-441 14160 Prodam strojeno GOVEJO KOŽO in NARODNO MOŠO. « 77-620 14193 Prodam mlade ZAJCE in FORD vozen, neregistriran. Javornik 5 a, Kranj 14223 Prodam garažna VRATA in MIVKO, tt 312-259 14241 Strešno opeko, električno omarico, šivalni stroj in novo žensko kolo, prodam, tt 242-787 14247 Zlatarna Tatjana Rangus Žerovec Prešernova 18, Kranj Tt 222 - 337 Prodam ŠOTOR za 4 osebe in otroško posteljico. 0401-018 14309 Ugodno prodam ŠKODA 120L, letnik 1988 in SAMOHODNI OBRAČALNIK Vbogel, primeren za hribovite predele, tt 695-084 14345 Prodam GOLF JXD. letnik 1987/88 in OKNO 120 x 140 termopan. tt 422- 809 14361 Prodam krompir za krmo in PUHAL-NIK GRIČ. Velesovo 23 a, O422-012 14377_ Prodam krmilni krompir In smrekove prizme, tt 421-696 14391 Prodam balkonsko leseno garnituro » 332-417 Prodam podvozje primerno za izdelavo večje avtoprikolice. 070-728, popoldan 14394 Prodam 4 kom kolektorje sončne energije (novi) IMP SSE 87-2, reg. blagajno, Irton Swedo. 0714-140 14405 Ugodno prodam malo rabljeno 500 litrov zamrzovalno skirnjo in 300 kom porolit 8 cm. O57-969 14407 STAN. OPREMA Prodam KOPALNO KAD belo Suita. O212-032, od 17. ure dalje 13935 Kotno sedežno garnituro, raztegljivi trosed, kot in dva fotelja, prodam. «41-436 14128 Prodam rabljeno sedežno garnituro in pet furniranih vrat. 0324-468 14133 Prodam komplet spalnico. 0327-113 dopoldan, 242-178, popoldan 14171_ Prodam 5 delno OMARO in pisalno mizo. 0622-234 14234 ŠTEDILNIK (2+2), s pečico, vgradni, nov in rjav, prodam. O 70-770 14251 Prodam rabljeno ohranjeno KOPALNIŠKO GARNITURO. 0216-707 Prodam omaro dim. 210x250, s policami in stekleno vitrino v črni barvi, primerno za trgovino. Cena izredno nizka. 0714-042, 715-918 14324 Prodam KAVČ in 2 fotelja. 0422- 086 14381 Poceni prodam polkrožni šank temno rjave barve s tremi barskimi stoli za samo 300 DEM. Vllhar, Plavški rovt 7A, Jesenice 14395 Poceni prodam kavč, fotelja in klubsko mizo. 0217-405 14415 ŠPORT ČOLN GT 402 z prikolico In motorjem Craisler 35 KS, prodam. Odo-poldan 65-702, popoldan 218-115 13937 Prodam ČOLN MAESTRAL 9-SD in MOTOR TOMOS - 4 za 960 DEM. 0217-107_14042 JADRALNO PADALO EDEL ZX prodam za 1500 DEM. 067-234 14114 LOVSKI LOK in klasični LOK ugodno prodam. 0326-574 14135 Prodam SURF (200 DEM), brako prikolico (400 DEM). 077-386 14167 Prodam malo rabljene JAHALNE ŠKORNJE št. 42. 0331-382 14279 Poceni prodam ČOLN Elan 402, motor T 18. 0323-045 14322 Prodam rabljeno BRAKO PRIKOLICO z opremo. O 403-859 14353 OKVIRJANJE SUK Jezerska 42, KRANJ Tel.241-352, od 15. do 20. ure ROLETARSTVO NOGRAŠEK obvešča cenjene kupce, da ne poslujemo več na Miljah 13. Lamelne plise zavese, žaluzije in rolete lahko naročite na našem NOVEM NASLOVU v Notranjih goricah, kjer imamo tudi razstavni prostor. 0061/651-247 Iščem vsa zidarska dela, grobe omete, zidava fasade, manjša in večja dela. Cena ugodna. 0401-316 SATELITSKE ANTENE, montaža klasičnih anten, dograditev A kanala, M MTV kanala. 0310-223 13926 VODOVODNO NAPELJAVO V HIŠI (novo kot tudi razne predelave), ter manjša popravila, vam naredimo strokovno in po zmernih cenah. Delamo po celi Sloveniji. 0218-427 Izdelujemo zaščitne in okrasne kovinske mreže za okna, stopniščne ograje... tt 82-104 14054 Na vašem domu vam IZDELUJEM STRESNO OPEKO, valovitno, gladko ali peskano 32 x 42, cena 20 SIT, garancija 100 let Fila Jože, Klim. zdravilišče Tone čufar, Dvorska vas 37, Begunje, »733-227 i4oei Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in Izvedbah. Naročila na «213-218 14077 STROJNO IZDELOVANJE TLAKOV-ESTRIHOV. KLEMENC NAKLO, TEL.: 47-813 STORITVE Izdeljujemo in prodajamo suhe smrekove, macesnove in borove OBLOGE (OPAŽ), raznih dolžin in širin, LADIJSKI POD, smreka, bor, macesen, ter KLASIČNI PARKET hrast, macesen, bor. « 64-103 12638 TIK - TAK trgovina urarska popravila, modne ure. Gorenjska 33 c, Radovljica 14137 Ugodna popravila gospod, aparatov ter izvedba ele. inštalacij. Sašo, 0880-067, ne bo vam žal ui46 Ugodno izvajamo vsa mizarska dela. 0311-344 14177 Zdravstveni delavec nudi starejšim osebam nego na domu, masažo, razgibavanje, merjenje krvnega tlaka, pedikuro. 046-355 uib4 Prodam 1-sobno STANOVANJE na Kresu ali zamenjam za večje. 067-596 14120 Nujno vzamem v najem GARSONJERO ali sobo s kuhinjo. 0214-046 14126 Na deželi oddam enosobno STANOVANJE s posebnim vhodom, samski osebi. 0421-248 uiei Oddam 2-sobno STANOVANJE 80 m2, cela etaža, samostojen vhod, primerno za mirno obrt ali druge poslovne namene. Mirni predel mesta Kranja. 048-687 14178 ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju Planina I ali II, takoj vseljivo, kupim za gotovino. 0 061/348-595 14195 Atraktivno dvoinpolsobno STANOVANJE 75.3 m2, nizek blok, v Kranju - Planina III, vseljivo 5/1995, prodamo. Plačilo v dveh obrokih. O 329- 447 14254 Mlada družina najame v Kranju ali bližnji okolici 1-sobno stanovanje. Po možnosti delno opremljeno. 0215- 103 14262 3-sobno STANOVANJE v Radovljici oddam. 078-350 14295 Dekletu nudim stanovanje s souporabo kuhinje in kopalnice. 0217-915 14384 2 sobna stanovanja prodamo: na JESENICAH, I nad. 57 m2, s CK; v ŽIREH I. nad. 57 m2 brez CK; v Kranju - Vodovodni st. III. nad. 53 m2 brez CK in v VI. nad. 54 m2 s CK; v Šk. Loki III. nad. 62 m2. APRON, 0 331-292, 331-366_14457 Enosobno stan. s kabinetom 53 m2, PL III - nizek blok zamenjamo za manjše enosobno ali garsonjero. APRON, 0 331-292, 331-366 144S8 V KRANJU, ŠK. LOKI, RADOVLJICI, BLEDU in drugje na Gorenjskem menjamo stanovanja in stan. hiše. APRON, O 331-292,_14459 KRANJ Planina II v nižjem nad. prodamo zelo sončno komfortno 2-sobno stan. z dvema kabinetoma, 97 m2. APRON, O 331-292 14480 PRODAJA, ODKUP, rabljenih vozil in prenos lastništva! 0325-981 4734 PRODAJA ODKUP rabljenih vozil. 0064/217-528 ali zvečer po 20. uri 325-659 1216o Prodam ŠKODA FAVORIT 135 L, letnik 12/1990, prva reg. 2/1991, bele barve, ohranjen. O 57-996 ali 401- 557 12766 Prodam ZASTAVO 101 comfort, letnik 1979, red. do 31.10.94. Britof 186, Kranj 13473 ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko dne 25.6.94. 049- 442 13722 Prodam JUGO 65, letnik 1989, srebrne barve, 4000 DEM. 078-824 PEUGEOT 405 Ml 16 150 KS, letnik 12/90, 67000 km, prvi lastnik, odlično ohranjen, serijska oprema, ABS, servo volan, lita platišča, strešno okno, alarm, za 27000 DEM. 051- 298_13948 Prodam FIAT 750, letnik 1981, cena 300 DEM. 0692-570 ali 691-960 14035 Prodam R 5 CAMPUS PLUS. 5 vrat, 5 prestav, letnik 7/1992, barva rdeča dvoslojna, tonska stekla, 22.000 km, nekaramboliran, garažiran, prvi lastnik, nekadilec, cena 11300 DEM. 0710-596 ali 715-323 MOM SATELITSKI sisTKMi" Amstrad" 1 «> K. /vrvi AIX)V tv IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI K AN Al J ZA ASTRO ID GARANCU A OBROKI ^fJ/V^rti Z MONTAŽO SAMO DOT ' VARSTVO Iščemo prijazno gospo za varstvo leto in pol starega malčka. 0623-090, od 16. do 19. ure 13974 Enoletni fantek išče prijazno teto, da bi ga Čuvala (od avgusta dalje). 041 - 688 14325 ZADRUŽNI DOM PR1MSKOVO SN0929 DIMNIKI - če imate problem z dotrajanim dimnikom in je potreben obnove, vam hitro in kvalitetno vstavimo tuljave iz nerjaveče pločevine (rostfrai). 0063/701-709, zvečer H653_ NOVO! MORSKE SPECIALITETE Pl BIP DOSTAVA. 0221-051 PIZZER-IJA DARE, VABLJENI - POKLIČITE! Dostava od 8. do 02. ure 12296 Sprejmemo vsa zidarska dela, delamo poceni in kvalitetno. 0310- 601 13080 STROJNE NOTRANJE OMETE vam izdelamo hitro in kvalitetno. Naročila za mesec julij in avgust in informacije po 0062/724-707 13700 Rolete, žaluzije, lamelne zavese, izdelujemo, montiramo, popravljamo. 0621-443, zvečer 13337 jfMM SERVIS IN TRGOVINA ŠIVALNIH A » STROJEV £TOLAR Koroška c. 26, KRANJ, TCL064/211-286 Po zelo ugodnih cenah vam nudimo gospodinjske, industrijske šivalne stroje in rezervne dele. Del. čas:od 8. do 12. ure, od 14. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure. SERVISIRAMO TUDI VSE VRSTE ŠIVALNIH STROJEV. NOVO! Specializirani servis za televizorje Gorenjena vašem domu! 0331- 199 14220 Izoliram cevi centralnih kurjav z aluminijasto pločevino in stekleno volno, cena ugodna. 0329-37414261 VODOVODNE INŠTALACIJE hitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. 0332- 061 14267 Odkupujemo ter obnavljamo vozila v okvari Servis Pelcel. 0 46-083 14350 KOMBI PREVOZI tovora do 1500 kg. 0215-211 14373 STANOVANJA PONUDBA TEDNA: prodamo 3-sobno stanovanje v Kranju v šoriije-vem naselju, nudimo popust pri takojšnjem plačilu. K 3 KERN Kranj, d.0.0., 0221-353 13940 PONUDBA TEDNA: prodamo starejše 3-sobno STANOVANJE na Zlatem polju, ni CK. K3 KERN KRANJ, D.O.O., 0221-353_13942 V Škofji Loki prodam 3-sobno sončno STANOVANJE v starejši hiši s^podstrešjem. 0324-432, po 17. uri VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni rezervni deli in odkup osebnih avtomobilov Citroen. 0692-194 14012 Prodam vse dele za LADO 1300 S, 1200 S (rabljen) 0323-235 14132 Prodam več rezervnih delov za VW, pločevino in meh.dele. 0061-841- 285 14143 126 P za dele in kabino za GOLF cadi, prodam. Dolenc, Zg. Lipnica 19, Kamna gorica 14145 Prodam P 126, letnik 1982 po delih in veliko rez. delov Z 101. 053-176 14153 Prodam zavorne ploščice ATE za gOLFA, NOVEJŠI TIP. 0311-198 T4278_ Za Z 750, prodam bate z obročki, lamelo. 0311-198 14321 Prodam JUGO 45 po delih. 065- 198 14409 AVTODELI - prodajamo vse rabljene rezervne dele za Z 750. 064-438, po 15. Uri 14423 VOZILA Dvosobno opremljeno STANO- Prodaja novih vozil: DAEVVOO in VANJE Kranj Planina oddam. Pre- MITSHUBISHI. Vse informacije dplačilo, 0211-463, popoldan uns 0242-300, 242-600 ali 325-981 4733 Z MONTAŽO SAMO 007uuv * SISTEMI ZA VTČ STRANK* .•VRI!JIVI SISTEMI* SAT-VRHt >VTMIK, SK.IOKA, (.ODISK 125 TKI.: 064 633-425 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1992, rdeče barve. 0741 -411, od 9. do 19. ure 14041 Prodam GOLF, letnik 1981, registriran celo leto ali menjam za JUGO do 3000 DEM. Cankarjeva 40, Radovljica 14046 Prodam JUGO 45, letnik 1987, reg do 27.5.95, 60.000 km, za 2000 DEM. 053-678_14047 Prodam JUGO 45, letnik 1986, reg. do 4/95, cena po dogovoru. 0327-497, po 15. uri 14062 GOLF diesel S paket, letnik 1984, prodam, cena 5600 DEM. 046-450 14065 Poceni prodam R 4, letnik 1985. 0225-625 ali 061/621-128 uoee Z 101 GTL, letnik 1983 in Z 101 SKALA, letnik 1988, prodam. 0217- 814 14068 AUDI 50, letnik 1976, registriran prodam ali zamenjam. Kovač, Šutna 23 14070 Prodam JUGO 55, letnik 1989. 076-739, od 15. ure dalje u071 Prodam ŠKODO 120 L, reg. 18.6.95., ohranjena. 046-097 14074 Prodam ZASTAVO 101 GT, letnik 1984, cena 1000 DEM. 0260-214 v soboto od 7. do 12. ure, Kuhlang, Snakovška 36, Križe 14075 Prodam Z 101 GTL 55. 045-207 14079 LADA NPVA, letnik 12/87, prodam. 0 85-140 14085 Prodam DIANO 6, reg. celo leto, 1200 DEM. Q311-619_i4M7 Prodam TOVORNJAKA ZASTAVO 645 AD, letnik 1979. 041-567 14090 Prodam FIAT 127, letnik 1979, reg do 5/95, soliden, cena 1900 DEM. Kovor 74, Tržič, od 16. ure naprej 14098 Prodam OPEL CORSA letnik 1990 z veliko dodatne opreme, možna menjava. 0325-543 14099 Prodam 126 P, letnik 1985, 55000 km, reg. do septembra, prvi lastnik, za 95000 SIT. 078-782 Bled 14102 Prodam FIAT PANDO, letnik 1990. Brezje pri Tržiču 38, Tržič 14104 Prodam ŠKODO 105 S, letnik 1981, reg. do 26.8.94. 070-380 14107 Prodam R 4, letnik 1983, reg. do 4.95, rahlo karamboliran. 046-083 14110_ ZASTAVO 750, letnik 1984, prodam. 0623-147_14111 UNO 60 S, letnik 1987, reg. celo leto. prevoženih 85000 km, prodam. 0311-675 14116 Prodam R 5 CAMPUS diesel, 5 vrat, letnik 1991. O57-684_14118 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1981 cena 400 DEM. 065-458 14139 Prodam R 4 GTL,letnik 1990. «422-028 14141 Prodam AUSTIN 1300, neregistriran. 0311-228 14142 R 5 CAMPUS. letnik 1990, 5 vrat, tonirana stekla, prodam. 0311-877 V centru KRATUA to ŠKOFJE LOKE najamemo POSLOVMl PROSTOR za trgovino do 40m2.Ponudbe pod šifro "PREDPLAČILO" Prodam Z 750,1981, reg. do 3/95 za 550 DEM. Stark, Zg. Gorje 26 14147 Prodam FIČOTA, letnik 1983, reg. do 10.3.95 šučur Tomislav, Groharjevo 5, Sk. Loka uu6 Prodam R 4, letnik 2/1990, bel, prevoženih 58000 km, cena 4800 DEM. «85-228_ui« Prodam Z 101. letnik 1978 in klavirsko harmoniko po ugodni ceni. •66-441 int. 321, dopoldan 14163 Prodam FORD ESCORT CLX, letnik 1991 za 17500 DEM. «622-517 Za 5000 DEM ali kredit prodam avto TAVRIJA moč motorja 1100 poraba na 100 km 4,6 I do 5,6 I, letnik 10/ 1992, prevoženih 18000 km, reg. do 10/94. Robert Tomašič, Zlato polje 3 a, Kranj 141M Prodam Z 101 GTL 55, bele barve, letnik 1985, reg. do 11/94, 95000 km, cena po dogovoru. «061/823-577, PO 15. Uli 14167 JUGO 45 KORAL, rdeče brave, letnik 1990, prodam. «51-179 uiea HOVO V GORENJ. VAM FORTUNA DOM ROMAN PORTUNA 64224 GORENJA VAS 77 tol.064/681-234 NUDIMO: - keramične ploščice in granitoresi - topli podi, širine 2,3 in 4m - itisoni, tapisoni, tekači, preproge - kopalniška oprema in mešalne baterije ODPRTO: VSAK DAN od 9. do 19. ure, OB SOBOTAH od 8. do 12. ure. Prodam 126 P, letnik 1990, cena 2000 DEM. Ovsenek, Misače 12, Kamna gorica_ i4i7o HYUNDAI PONY GLS Sedan, letnik 12/90, ugodno prodam, m 242-677 Prodam JUGO 45, letnik 1967, dobro ohranjen, registriran do junija 95. «327-035_um Prodam VW1200 J, letnik 1975, bde barve, reg. do 2/95. «801-147 %*m OPEL ASCONA. letnik 1978, prodam. Sifrer Ludvik, Žabnica 38 um Prodam JUGO SKALA 55, letnik 1991 odlično ohranjen 35000 km. «326-904, 217-020_ui66 barve, 3 vrata, dodatna oprema, prvi lastnik, prodam za 9400 DEM. «76-079, dopoldan, 82-846, popoldan Prodam FIAT UNO 75 I, letnik 1987, VW HROŠČ 1303, letnik 1976 In nemške OVČARJE, z rodovnikom, odličnih staršev. «632-361 i4ita Prodam Z 101 komfori, letnik 1982, reg. 6.5.95. «310-308 14203 Enoosno prikolico za tovornjaka poceni prodam. «421-722 Ivanu** Prodam V1SO , letnik 1986 za 3700 DEM in konfori, letnik 1982, ohranje-no. Kričkovič, Zg.Bitnje 3_14206 Prodam OPEL RECORD, letnik 1980 aH zamenjam za R 4 ali Jugo. «061/ 823-475_14214 Prodam LADO 1500, letnik 1982, reg. do 9/94. Žkjanja vas 71, Duplje, «58-385_14217 R 4 neregistriran v vonem stanju, letnik 1978, prodam. «714-877u222 Prodam zelo dobro ohranjen JUGO Ugodno prodam COMFORT, letnik 1982, reg. do marca 95, «329-143 14225_ Ugodno prodam Z 101, letnik 1989, reg. do 8/d96. «328-137 um Ugodno prodam Z 750, letnik 1977, reg do I6 7M. «70-109 um Prodam Z SKALA 55, letnik 11/88, za 3100 DEM. «331-858 um Prodam ŠKODO FAVORIT GLX. «52-270 K231 Ugodno prodam Z 101, letnik 1979, reg. do 5/95. «332-406 14233 Prodam LADO SAMARO 1300, nov 88, 63000 km, 3 vrata za 6000 DEM. «324-182_14236 R 4 GTL, letnik 1984, ugodno prodam. «70-287, popoldan 14240 Z 101, letnik 1979, reg, do 5/1995, ugodno prodam. Predoslje 46, Kranj Prodam ŠKODA FAVORIT 135 LS Forman, letnik 1991. Ogled v petek popoldan. « 45-694 14248 Prodam YUGO 55, letnik 1989, cena 3.800 DEM. « 212-686 14255 Ugodno prodam karambolirano Z 101, letnik 1988. «332-161 14256 Zelo ugodno prodam Z 101 comfort, letnik 1979. «41-245 ali 41-238 R 5 diesel, letnik 1991, metalik, prvi lastnik, prodam. «214-072 14200 Prodam FLORIDO, letnik 1989, modre barve. «681-449 14263 Prodam R 4 GTL, letnik 88/4. 991 1214- 14329 Prodam OPEL KADETT KARAVAN 1.8, lepo ohranjen. «715-608 14330 Karambolirano vozilo novejši letnik kupim. «061/823-168_14331 Prodam Z 101, letnik 1979, dobro ohranjeno. Josifovski Dragan, T. Vidmar 10, Kranj_ 14333 MOSKVIČ, letnik 1986, reg. do 5/ 1995, ugodno prodam. « 83-043 14336 Z 750, letnik 1984, obnovljen, prodam. « 733-504 14337 Prodam GOLF, letnik 1982. 160 620- 14342 Prodam YUGO 45, letnik 12/1990 in Z 750, obnovljeno. « 622-581 14343 Prodam Z 101, letnik 1978, vozna In reg. še en mesec, za 300 DEM in R 5, letnik 1979, reg. celo leto. « 46-507 "VT080SNI PKtUOZ! KRANJ ORGANIZIRA 5-DNEVNI IZLET V DEŽELO LEGO KOCK IN ANDERSEN0V1H PRAVLJIC LEG0LAND IN 0DENSE na Danskem od 20.-24. julija 1994. Cena izleta je samo 45.000 SIT, za otroke 30.000 SIT. Vožnjo boste uživali v dvonadstropnem avtobusu. Informacije dobite po tel. 213-160 ali 328-602 Prodam R 5 GTL, letnik 1986, prevoženih 120.000 km, 6000 DEM. «332-480 14266 Poceni prodam Z 101, staro 7 let, 67000 km. «48-708_uzn Ugodno prodam ŠKODO FAVORIT staro dve leti. Ogled petek popoldan, sobota dopoldan. Dolinar, Pot na Močila 17, Križe_um Prodam OPEL ASTRA GSI, letnik 1993. «214-231_umi Prodam FORD ESCORT 1.3, letnik 1968, reg. 25.3.95, zelo lep, kot nov, prev. 85000 km. Sp. Gorje 202, stan. 2 14265 Ugodno prodam 126 P, letnik 1982, reg. 2/95. «682-704 u»i Prodam R 4 GTL, letnik 1989, odlično ohranjen, prodam. «713- 002_14292 DIANO, letnik 1979, v odličnem stanju, prodam. «58-118 u2s6 ASTRO GS116 v, letnik 1993, z vso možno opremo, prodam za 35000 DEM «632-485_usoa GOLF III 14 GL, letnik 1992, 23000 km, šibedah, ele. stekla, katalizator... prodam za 23000 DEM. «632- 465 14303 Prodam R 4 71, letnik 1980, reg. do 4/95, cena 900 DEM. Koroška c. 96, Cegtšče, Tržič 14327 Prodam YUGO SKALA 55, letnik 1990, garažiran, reg. do 3.4.1995. « 802-072 14347 Prodam R 4 GTL, letnik 1983. « 216-842 14349 RENAULT TRAFIC diesel, ietnik 1982, povišan, ugodno prodam. « 621-256_14361 Prodam AUDI 80 TD CC, letnik 1985, v odličnem stanju, reg. 3/1995. O 327-685 popoldan 14355 AX 1.4 RD, letnik 1990, reg. do 8/ 1995, kot nov, poceni prodam. Šlibar, Zgoša 15, Begunje 14359 Prodam R 4 TL, letnik 1986, reg. do 5/1995. « 329-853 popoldan 14362 Prodam YUGO 55, letnik 1988 in 126 P, letnik 1987 obnovljen. « 621-860 Prodam YUGO FLORIDO, letnik 1990, « 633-277 po 19. uri 14364 Prodam dobro ohranjeno OPEL ASCONA 1300 S, letnik 1982. « 50-251 14365 Prodam YUGO 45 KORAL, letnik 1988, reg. še 3 mesece, za 2.700 DEM. Femič, Kalniška 14 (stan. 1), Kranj 14366 Prodam YUGO 45, letnik 1991, reg. do 24.5.95. S. Žagarja 40, Kranj 14359 Prodam R 4 GTL, reg. do 10/94, letnik 1985. «49-429 14375 UVOZ - STROJI ZA OBDELAVO LESA; NOVI, RABLJENI ZELO UGODNO PRODAM - CENEJE KOT DRUGI + SERVIS Kombinirka SCM - Mini max CU 30/7 operacij - NOVA Kombinirka kot nova "SICAR" 360/7 operacij - RABLJENA Kombinirka "GIBEN" 500/6 oper. - RABLJENA Kombinirka 400/7 operacij - 2000 d. in SICAR - RABLJENA Debelinka poravnalka vrtanja 400 LITA - RABLJENA Debelinka poravnalka vrtanja 500 SCM 2250 - kot nova Debelinka SCM - 63 Formatna žaga SCM S115-3 m, nagib + predreznik - rabljena Žaga rezkar Mini max, voz hod 600 - rabljena Žaga rezkar VOZ 260 m - rabljena Tračna brusilka 2,5 in 3 m - rabljena Robilnik - žaga pomična 4 in 5 m - rabljen Preše za furniranje 2 x 1 m - 2,5 x 1,3 m - 3 x 1,3 m - rabljene Nova sušilnica AL ali samo oprema za zidane komore - elektro ali vodno gretje Brusilni stroji - razni - VOLMER Hlodarke, 0 koles 1000 do 1600 mm Oprema za decimirnice Ketenfrezer - verižni rezkar Tračna žaga 0 600, 700, 800, 900 Žage prenosne Tip COMPA, podajalniki, odsesovalne naprave - Pendel žaga - nemška s transporterji - rabljena _ Tel.: 067/51-304; BOLE stroji - UVOZ Prodam GOLF, letnik 1981, bencina/, cena ugodna. «217-167 useo Ugodno prodam GOLF CL diesel, letnik 1988, temno rdeč. «324-692 14382 Prodam Z 101, letnik 1984, reg. do 28. aprila 95. «331-388 14353 Prodam JUGO 45 AX 1987, prvi lastnik za 2200 DEM. «217-138 Jugo 45, letnik 1989, 2900 DEM in R 5, ietnik 12/83, prodam. Miro, Delavska 19, Kranj usee Prodam GOLF J, letnik 1978, rdeč, prvi lastnik, cena 2300 DEM. «324- 641 14368 Prodam LADO SAMARO 1300, letnik 1987, rdeče barve. «212-554 14392 Prodam belo LADO SAMARO 1300, 3 v, 10/87, dobro ohranjeno, po zelo ugodni ceni. vllhar, Plavški rovt 7 a, Jesenice 14395 Prodam GOLF JGL, letnik 1982, reg. do 9/94. «64-284_14399 Prodam JUGO 45, letnik 1964, reg. do 11/1994. «714-506 14399 Prodam 126 P, letnik 1987, zelene barve. «77-985 14401 Prodam GOLF, letnik 79/80, reg. do 23.1.95. «325-166_u4io Prodam KADETTA, letnik 1983 in GOLFA DIESEL, letnik 1980. «46-735 14411 Prodam JUGO 45, letnik 1983, 79000 km, za 1600 DEM, reg. celo leto, lepo ohranjen. «733-173 14418 Prodam 126 P za rezervne dele, v celoti ali po delih. «403-04-, od 16. ure dalje 14419 AX 11,TRE, letnik 1987, metalna barva, radio, prevleke, 5 p., prodam za 7300 DEM. «733-038 um JUGO 45 A ietnik 1986, 85000 km, prodam za 1900 DEM. «733-038 14421 Prodam VISO SUPER E, letnik 1983, reg. do 4/95. Suljanovič, Gradnikova 7, Kranj 14422 Prodam R 4. «65-703 14427 EUROPIZZA DOSTAVA PIZZ del. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure Ob nedeljah od 12. do 22. ure POHIŠTVO HAT AN VELIKA IZBIRA IN UGODNE CENE! SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSLJE 34 /Mi Avl/% (kulturni dom), tel.: 241-031 Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure Samostojna FRIZERKA dobi zaposlitev. Staneta Žagarja 40, Kranj uaes Zaposlimo delavce in delavke za čiščenje poslovnih prostorov. Pogoj: slovensko državljanstvo. Prošnje na naslov: HRIBAR - BLESK, Planina 3, Kranj 13474 AMERIKANKA Intemt. Business in računovodja, obvlada nemščino in angleščino, Word Processing, išče delo v banki ali mednarodnem pod-jetju. «064/736-610_13477 NATAKARICO ALI NATAKARJA zaposlim. «061/627-113n 13721 Zaposlim trgovko za polovični delovni čas alf pripravnico. 9 45-522 K sodelovanju vabimo gradbenega tehnika - projektanta z znanjem autocada. Pismene prijave zbiramo 14 dni po oglasu, na naslov: CREA-TIM inženiring, d.o.o, Sučeva 23, 64000 Kranj 13757 Redno zaposlimo 20 zastopnikova za delo po kmetijah. «341-542, od 16. do 18. ure 13755 AVTOKLEPARJA zaposlim ali vza-mem v uk. « 718-064 13552 M K nudi redno zaposlitev na področju zastopništva. «632-330, 0609/620-475 13977 N0V0*N0V0 'DRUŽINSKA PIZZA ZA 3 DO 4 OSEBE 1T064/331 511 Redno zaposlimo 15 prodajalcev za delo po kmetijah. «061/341-542, od 16. do 18. ure_i4ff* Zaposlimo pripravnika za delo v trgovini z mešanim blagom. «725- 225 1429« Za opravljanje komercialno računovodskih del zaposlimo žensko delovno moč, s srednje šolsko izobrazbo ekonomske smeri, z nekaj letno prakso. Željeno znanje tujega jezika. Poskusno delo 3 mesece. Šifra: TEHNIČNA TRGOVINA_i<*j Redno zaposlitev dobi zastopnik MK za delo po določenih naslovih. Plačilo je vedno tedensko «212-260 aii 0609/620-560_ Iščemo prodajalko z znanjem dveh tujih ježkov za delo v hotelski trgovini na Beldu. «323-986, od 7. do 15. ure u*o* Prodajna mreža Mladinske knjig« Išče nove sodelavce za predstavljanje našega zelo atraktivnega programa. Zaslužek je zelo dobrem, P° enem meseu pa je možna tudi redna zaposlitev. Vabljeni tudi študentje-«218-402_J*^ Za pomoč v gospodinjstvu honorarno zaposlimo mlajšo upokojenko samo iz okolice Radovljice. »214-140 u*W Prijazno trgovko v živilski trgovini redno zaposlimo v Škofji Loki. «633-152 in 623-090_1**« Zaposlimo osebo v bifeju. « 43-583 Stavbnega kleparja in krovca, zaposlimo v LJubljani. • 0608/617-617 Prodam JUGO 55, ietnik 1989, reg. do 6/95. «46-122 int. 274 14428 Prodam Z 101 komfori, letnik 80, prva barva, reg. do 15.6.95. Kaltene-kar, Zoisova 14, Kranj 14434 Prodam LADO SAMARO letnik 1989, GOLF GTI 1.8 16 V, letnik 1986, JUGO 45, letnik 1986, R 5 letnik 1990, Z 101, letnik 1989, OPEL OMEGA letnik 1988, HONDA CRX letnik 1990. Možen krediti «217-528 alf po 20. url zvečer «325-659 14435 JUGO KORAL 45, letnik 1990 oktober, prodam. «326-142 14437 Prodam FIAT T1PO 1,7 D. letnik 1992. Žeje 19, Duplje 14441 Prodam GOLF, letnik 1980. 704 56- Prodam YUGO 45, letnik 1988, cena dogovoru. Debevc, Kovor 106, rŽIČ 14445 Prodam ZASTAVA KOMBI 900, letnik 1987, prvi lastnik. « 733-625 14446 Prodam Z 101, letnik 1987. Zg. Duplje 80, « 47-190_mso Prodam OPEL KADETT, letnik 1978, reg. celo leto, zelo ohranjen, cena ugodna. Vranje«, Polica 19 pri Naklem 14482 R 18, letnik 1982, reg., metalna barva, ohranjen, poceni prodam, ffi 45-170_14464 Prodam YUGO 55 SKALA letnik 1989. « 421-244_14466 Prodam GOLF JXB, letnik 8/1987. tt 329-783 po 15. uri 14466 ZAPOSLITVE Objavljamo prosta dela in naloge RAČUNOVDSKO-ADMlNISTRATIVNIH DEL Pogoji: znanje nemškega jezika, ekonomska srednja šola ali). stopnja. GITAS Kranj, d.o.o. Kalinškova 26, Kranj Prodam JUGO 45, ietnik 1986, reg. do 6/95. Žirovnica 57 14304 Prodam NISSAN SONY, letnik 1988 za 9300 DEM. «622-723 14308 JDUGO 55 KORAL, letnik 1988, rdeč, prodam. «215-545 14311 Uspešno avstrijsko podjetje se širi na področje Slovenije, kjer bo v kratkem odprlo grosistično trgovino. Za potrebe dejavnosti v Sloveniji iščemo: - zunanje sodelavce in tiste, ki to želijo postati - nudimo stimulativni OD - provizijo na uspešnost dela Kontaktna oseba: 064/76-172 g. Bere od 20. do 22. ure, ali 0043 463 281558 g. Koraschnig V PIZZERUI ZAPOSLIM dekle in fanta za strežbo in delo v kuhinji. 043-502 14048 ZASTOPNIKI IN VODJE SKUPIN (Izkušeni) vabimo vas, da se priključite pri prodaji zanimivih knjig (Elektrotehniški priročnik - prevod, Naselbinska kultura na Slovenskem - si. in angl. jeziki - lepo poslovno darilo. POKLIČITE NAS na «061/ 313-028 14060 Arhitekturni biro išče dva TEHNIČNA RISARJA šifra: TAKOJ_uo73 Za terensko delo rabimo potnike. Pokličite zvečer, «215-041 14076 Vzamem delo na dom (šivanje aH drobna dela. «422-703 i4oeo Rabimo pomoč v Kranju. Kličite v soboto popoldan ali v nedeljo na «53-218 14162 Dekle simpatične zunanjosti In z veseljem do dela v Kava baru v centru Kranja, dobi redno ali honorarno zaposlitev. «331-654 u179 Zaposlim samostojnega avtokle-parja. «211-325 um VOZNIKA C kategorije iz Kranja aH okolice honorarno zaposlim. • 224- 169 14197 Delo dobi pripravnica v živilski trgovini, možna kasnejša zaposlitev. «327-087_umi Zaposlimo dve TRGOVKI na Jesenicah. Pogoj: obvezna trgovska šola in najmanj 3 leta delovnih izkušenj. Vse informacije na «57-254 14200 Zaposlim v slaščicami Medeniak, honorarno aii redno NATAKARICO. •311-704 14210 Modna prodajalna na Bledu sprejme prodajalca za določen čas aH pripravniško delo. Pisne ponudbe na «741-110 int. 32 Šifra: BLED U2n Rodno zaposlimo KV NATAKARJA z znanjem tujih jezikov, ter čistilko. «45-038 14212 V Škofji Loki dobi delo ŠIVILJA. «622-830 14218 Redno zaposlimo KV NATAKARJA z znanjem tujih ježkov, čistilko in kuhinjsko pomočnico. «45-038u226 PRFŠIVALKA s svojimi stroji, išče redno ali honorarno delo. « 49-462 14243 V živilski trgovini dobi delo PRODAJALKA. «78-095_ 14272 Gostilna MANGART, Bled, Kolodvorska 2, tel.: 741-713, takoj zaposli samostojno NATAKARICO za medo-ločen čas. OD po dogovoru. U276 ŽIVALI BIKCA simentalca, starega od 1-* tednov kupim, tt 061/613-025 13510 Prodam PRAŠIČE vseh velikosti za rejo ali zakol. Prešeren, Gorica 1'< «714-376__i** PURANE težke 2,5 kg za rejo. prodam. «241-189__i** Kupim teleta simentalca starega do 14 dni. «421-774_J*g Prodam visoko brejo TELICO mentalko. «45-457__J*j2 Prodam KRAVO po izbiri s teličko* ali brez, menjam za jalovo. Vtrmas" 42. Škofja loka_ Kupim 100 kg težkega BIKCA simentalca. «49-002__J*2 Ljubiteljem živali oddam tri ljubke PUDEUCKE. «421-397 i*g Poceni prodam ZAJCE - madagaf kar ovnaee, mladiče - lepe, menske samice. «45-532 ^ Kupim TELETA 100 kg težkega * 46-675_ Prodam enoletne KOKOŠI, nesnic«; 100.00 Sit/kom. Prebačevo 35, Kffl Prodam KOZLIČKA, starega t meseca, je samček. «682-049jd* Kupim do 70 kg težkega simentak* «70-593__^ Prodam BIKCA črni 100 kg in kupi") 50 kg teleta. Trstenlk 15, Golnik^ Kupim TELETA simentalca teža & 100 kg. «802-023__j4^ Prodam KOZO In KOZLIČKA «311-811_ Prodam KOZLIČKA za rejo alf i*** •65-458 ^Z- Ugodno prodam LEGLO čistokrvnj ŠPRINGFRŠPANJELOV , cena lj* DEM. Službeni tel «725-405 J'Jg SAMOJEDE z rodovnikom prodam. «713-064___j£> Podarim dva meseca stare KU2^ Mati mali nemški špic. šime^ Češnjevek 10, Cerklje _J£* Mladiče ROTVVEILER odličnih JJf šev z rodovnikom, prodamo. «J m 188_ _J^> Prodam 3 mesece starega SIMENTALCA. Poklukar, Žeje Duplje Kupim BIKCA simentalca, »ta^*, do 10 dni. «421-817 —~~......■.....■-...... i. ....... Prodam malo rabljene kletk« . kokoši. «327-279 1 Kupim BIKCA simentalca, starega gd 10 dni do 5 tednov. «45-307 Čebelje družine, točilo za med in zaščitno obleko, poceni prodam. O 242-787_ 14246 Prodam 8 mesecev brejo TELICO -fRlZIJKO. « 70-227 14249 Prodam KOZI molznici. «59-113 Kupim TELIČKA simentalca, starega 7-14 dni. «70-273_14271 NUJNO, ugodno prodamo KOZE. •621-462 14274 Prodam KOZO z mladičema. «76- 908 14260 AKVARISTI: prodam dve zelo veliki PlRANHI. «324-149_i«« LABRADORCE rodovniške črne in rJave, vrhunsko leglo, prodamo. «45-372 14300 1pUTKE cvergle, kupim. «46-038 Podarimo prijazne mlade MUCKE. «324-457 14323 Prodam 2 PRAŠIČA po 50 kg in 7 tednov stare PUJSKE. Tomažin, Bukovščlca 20, Selca 14333 V domačiji v Globokem pri Mošnjah N dobijo PURANI, cepljeni, težki £.80 kg po 1200 SIT, PURICE 800 SIT, JARKICE, GOSI In enodnevna ^ERUTNINA. «738-037 14374 Dobije se PURANI 2 - 3 kg za "»daljno rejo. «217-128 14375 .Prodam PSIČKE NEMŠKE OVČARJE. «401-322 14367 Dobrim ljudem podarim mlada MUCKE, navajane čistoče. « 802- 083 14341 Dobrim in osamljenim podarim pet maldih MUCKOV. « 329-834 14346 Prodamo čistokrvne NEMŠKE BOKSARJE, stare 8 tednov, cepljene. O 623-160 14348 KOZE, različnih starosti prodam. « 692-761 14350 Kupim do en mesec starega TELETA SIMENTALCA. « 403-686 14354 Kupim TELIČKA simentalca, starega do 10 dni. « 631-440 14355 Prodam 150 kg težko TELICO SIMENTALKO. Pivka 7, Naklo 14357 Prodam čistokrvne DOBERMANE brez rodovnika. • 310-842 Prodam nemške ovčarje z rodovnikom (psičke). «632-135, po 20. uri 14412_ Prodam KRAVO s teletom in enoletne kokoši in kupim dva teleta od 120 - 150 kg. Visoko 5, Visoko 14413 Prodam 10 tednov stare ISTRSKE KRATKODLAKE GONIČE, odličnih staršev. «65-752 14414 Prodam KOZO staro 15 mes z mladičem kozico 6 tednov. «311- 617 14438 ROTVVEILER psičke z rodovnikom, odlično leglo, ugodno prodam za 400 DEM. «633-152, 623-090 14439 ŠNAVCARJE, srednje, mladičke z rodovnikom, barve poper - sol, cepljene, ugodno prodam. « 83-115 14447 Oddam mlade MUCKE. « 311-064 SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka iz Tovarne avtopnevmatike Sava Semperit - Prodaje NATAŠA JENKO rojena 1969 Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 17. junija 1994, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in strica EMILA BLATNIKA Se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč. Posebna zahvala Patronažni sestri Meliti Lukanc, dr. Marčunu, dr. Pavlinovi, podjetju Navček, pevcem, gospodu župniku in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala. VSI NJEGOVI Duplje, 13. junija 1994 OSMRTNICA Glej, tista daljna zvezda iz misli mi ne gre, ki je čez dan ne vidim, a vendar vem, da je. (Svetlana Makarovič) Pretreseni sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil JANI ŽAGAR učenec 3. a razreda Učenci in učitelji Srednje gradbene iole v Kranju V SPOMIN Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več! Minilo je leto dni, odkar nas je zapustila draga mama ANTONIJA ZATLER Vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu, ter se je spominjate s prižganimi svečami ter Šopki rožic in postojite ob njenem grobu, najlepša hvala. VSI NJENI Brode, 16. junija 1994 ■ m ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica ALOJZA ŠMIDA se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo sosedi Zofki, za pomoč v času bolezni, hvala gospodu Jelenu za tople poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Naklega za zapete pesmi in zaigrano Tišino, ZB Vodovodni stolp, KS Vodovodni stolp, ter medicinski negovalki Anki za pomoč pn negi. Žalujoči: žena Ana, sinova Brane in Janez ter hčerka Nevenka z družinami Kranj, Sindelfingen, 7. junija 1994 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage žene in mamice OLGE ZUPAN roj. Berač se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so nama v teh težkih trenutkih stali ob strani, še posebej družinam Bogdanič, Jeršin, Velikanje ter sodelavcem Iskre SSD. Zahvaljujeva se tudi sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Iskratel in znancem za izrečena sožalja in cvetje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Mož Milan in hči Anita Zg. Bitnje, 14. junija 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage ZORI LEVIČNIK se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za darovano cvetje, sveče in izraženo ustno in pismeno sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna hvala tudi gospodu župniku kakor tudi pevcem iz Nakla. VSI NJENI Kranj, 9. junija 1994 ZAHVALA Ob boleči, prerani izgubi našega dragega JANEZA ČADEŽA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem za izraze sožalja, za podarjeno cvetje. Posebna zahvala kolektivu Osnovne šole Predoslje, duhovniku in pogrebcem za lepo opravljen pogrebni obred, ^ govorniku za lep poslovilni govor, pevcem za zapete žalostinke. Zahvala tudi medicinskemu osebju Hematološke klinike UKC. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA V bolečini in praznini, ki jo občutimo ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta FRANCA JAMNIKA iz Gabrovega 4 se prav lepo zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in zancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, molitve in ostalo pomoč. Posebej smo hvaležni dr. Andreju Šubicu, ker mu je lajšal hudo bolezen, hvala tudi Kopačevim iz Mavčič, ter njihovim znancem, g. župniku Alfonzu Grojzdku za lepo opravljen pogrebni obred, Sinkovim iz Breznice za zvonjenje, pevcem iz Naklega za lepo petje, ter vsem ostalim še enkrat iskrena hvala in Bog povrni. Žalujoči: žena Mici, sin Andrej in hči Pavla z družinama Gabrovo, Mavčiče 1994 ZAHVALA Vsi ljudje so prah, nekateri so zlat prah. (Shedd) Ob tragični, mnogo prezgodnji izgubi dragega MARKA OBLAKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Tanja z Rokom in Janom v imenu vsega sorodstva Gorenje Brdo, 9. junija 1994 Dopolnitev občinskega "pasjega" odloka Na sprehod s psom in smetišnico Če se bodo kužki in mucki na javnih površinah "spozabili", bodo morali lastniki za njimi pospraviti Kranj, 16. junija - Zeleni Slovenije so na zadnjih sejah skupščinskih zborov predlagali dopolnitev odloka o javnem redu in miru. Besedilo dopolnitve je občinski izvršni svet ie sprejel, na junijski skupščini pa se bodo o njem izrekali tudi odborniki. Gre za to, da bodo morali lastniki psov, mačkov in drugih ljubljencev iztrebke odstraniti z vseh javnih površin (ne le otroških igrišč in zelenic), v nasprotnem primeru bodo za prekršek kaznovani. Za prekršek je zagrožena kazen do 19.000 tolarjev. V občinskem sekretariatu za notranje zadeve, kjer so dopolnitev odloka pripravili, ugotavljajo, da je predlagana rešitev usmerjena bolj v gašenje posledic kot vzroka. V blokovno pozidanih naseljih, kjer so živalski iztrebki najhujše zlo, namreč pogosto niti ni drugih možnosti, kot da se kužki in mucki podelajo na javnih površinah. Zato bi kazalo najprej odgovoriti na vprašanje, ah psi in mački sploh sodijo v bloke ali ne. Tako občinski odlok o javnem redu in miru kot odlok o reji psov namreč že zdaj dokaj podrobno določata obveznosti lastnikov domačih živali. "Pse in druge živali je prepovedano voditi na otroška igrišča in na zelene površine", prepovedano pa je tudi "imeti živali, ki s hrupom, smradom, iztrebki ali kako drugače motijo okolico". (Ne)spoštovanje odlokov v praksi preverjajo komunalni redarji, ki ugotavljajo, da se lastniki živali na njihova opozorila požvižgajo, nočejo se jim legitimirati, da bi proti njim sploh lahko uvedli postopek o prekršku. V letih od 1991 do 1994, kar so pasji in mačji kakci pogost predmet delegatskih vprašanj, so občinski komunalni redarji opravili 29 obširnih akcij nadzora nad vodenjem psov (devet skupaj s policisti). Ugotovili so 79 kršitev, opozorili 59 lastnikov živali, dva lastnika psov pa prijavili sodniku za prekrške. • H. Jelovčan KKIML\AL Kolesa menjajo lastnike Kranj - Sezona motorjev in koles prinaša s seboj tudi kraje. Kranjski policisti se zadnje čase ubadajo z več primeri kraj koles, žal, bolj ali manj neuspešno. Kolesa, ki jih lastniki puščajo na raznih krajih tudi nezaklenjena, večkrat zamenjajo lastnike. Pred dnevi pa so policisti enega od tatov vendarle prijeli. 27-letnega Kranjčana R. B. utemeljeno sumijo, da je 20. maja odpeljal gorsko kolo, vredno najmanj 25 tisočakov. Skorja Loka - Prejšnji petek popoldne pa sta otroka v stanovanjski stolpnici v Podlubniku ukradla moped. Policisti bodo na tožilstvo poslali poročilo. Kradla po celovških trgovinah Kranj - V soboto zvečer so celovški kriminalisti pripeljali na mejni prehod Ljubelj dva mladoletna Kranjčana, stara 16 in 17 let, ter ju predali kranjskim. Fanta sta osumljena več tatvin po trgovinah v Celovcu. Kradla naj bi kasete, parfume, copate, oblačila in podobno blago, vredno skupaj 2000 šilingov. V eni od celovških trgovin ju je trgovec zalotil in prijel. Mlajši se mu je sicer iztrgal in ga pošprical s solzilcem, vendar so ta kasneje ujeli. Proti najstni-oma bodo tako celovški kot naši možje postave napisali kazenske ova dbe. Kdo je odpeljal BMW? Kranj - V soboto ob dveh ponoči je v Čirčah izginil BMW corado kranjske registracije. Istega dne zvečer pa se je na policijski postaji oglasil lastnik in povedal, da je avto našel pod Šmarjetno goro. Kdo ga je odpeljal in zakaj, še raziskujejo. Loparjev ni prodal Škofja Loka - V petek popoldne so loški policisti izprašali 53-letnega domačina J. Š., Čigave loparje za badminton Erodaja po 300 tolarjev. Dogna-so namreč, da je iz odklenjenega osebnega avtomobila vzel tri komplete loparjev in jih sklenil takoj spraviti v promet. Na njegovo nesrečo so ga pri tem zalotili. • H. J. Po nesreči umrla Kranj - V ponedeljek popoldne je v Kliničnem centru zaradi posledic prometne nezgode umrla 25-letna Nataša Jenko iz Hrastja. S petko se je 4. junija popoldne v bližini Trboj zaletela v drevo ob cesti . (foto bobnar) ODDIH MED PRIJATELJI TE1RME LEM1DIM. 69220 Lendava Hotel Lipa Tel.: 069/75-721, 75-722 Tel. / Telefax: 069/75-723 NAGRADNA AKCIJA, UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI Srečna številka: Ovsiše 13 Trinajstica prinesla srečo Ontše - Čeprav trinajstica veljav izročilu za nesrečna številko, je Stularicvim, ki stanujejo na Ovsiiak pri Podnartu, prinesla srečo, natančneje » nagrado Gor* Iskega glasa v vrednosti dvajset tisoč tolarjev. V akciji našega Časopisa "Hišna številka ~ vsak teden ena srečna ornima" smo v torkovi številki v prilogi Deiela objavili hišno Številko Ovsiše 13. Čeprav pri hiši niso naročeni na Gorenjski glas, je dopoldne v naše uredništvo poklicala Vida Stular in povedala, da kliče z Ovsiš 13. te zgodaj zjutraj so jo drug za drugim po telefonu poklicali trije neznanci iz Kranja in ji svetovali, naj takoj poklice na Gorenjski glas, če hoče dobiti nagrado. "I* zakaj bi morala jaz klicati, bodo ie poklicati,'1 sem si mislila, "No, potem so me le prepričali* da je vse odvisno od nas, ki stanujemo na Ovsišah 1$, in sem poklicala. Potlej sc nasM nagrado opozorili še sosedje, znanci iz Podnarta, iz Podbrezij... Bilo je več kot deset telefonskih klicev," je povedala Vida, ki je še do nedavnega delala v Kemični tovarni Podnart, zdaj pa je upokojena, in ima malo več časa za delo na vrtu, za klepet s sosedi, za izlete... ♦ C. Z, Fant utonil v Kokri Kranj - Čeprav je bil 17-letni Janez Žagar z Visokega pri Kranju dober plavalec, ga je v ponedeljek popoldne vzela reka Kokra. Nekaj pred sedmo uro sta se s prijateljem, 26-letnim Primožem Kn šljem, z gumijastim čolnom podala po narasli Kokri od Brega pod Preddvorom proti domači vasi. Čoln se je prevrnil in Primož je takoj začel reševati Janeza. Dvakrat ga je že spravil v čoln, ki ga je voda pod srednjim jezom na Kokri vrtinčila in zalivala, vendar ga je spet potegnila vase. Primož je izplaval in obvestil policiste, na kraj nesreče so prišli potapljači in dežurna zdravnica. Janeza so dobro uro kasneje našli mrtvegaJulojneterjru^^ Kranj, 16. junija - Predsednik kranjske vlade Peter Orehar ie j« teden sprejel učence kranjskih osnovnih Sol, ki so se udeležil) državnega tekmovanja v tujih jezikih. Mladim poliglotom je ob tej priložnosti podelil tudi priznanja: trije učenci so jih prejeli za uspeh na tekmovanju v nemščini, trinajst pa v angleškem jeziku. * Foto: G. Šinik ^MERKUR Teden gradbenih materialov od 13. do 18. junija mešalec za beton AL-KO, 120 I 39.000 SIT 33.000 SIT nasajena lopata metača 1.019,20 SIT ^ * V soboto, 18. junija, bo TC DOM izjemoma odprt do 18. ure! Obiščite naš gradbeni oddelek! Z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4% in največ 8 % ceneje. VSI ROADSfiATERJI - DOBIMO SE jutri, v soboto, 18. junija, ob lO.uri na tekaški stezi na Kokrici. VABI VAS RADIO KRANJ i