KURILNO 1 OLJE 1 ECO OIL 03/4902440 INAKUULA 00 /. 00 18. ure EDO d.o.o, Tržaška 37, Maribor | KDO JE LAŠČ ANKI ZAŽGALAVTO? Stran 27 ČOKOLADNE POLETNE NOROSTI Stran 28 ROBERT HOSTNIK: »PRODAJAJMO SLIKE IN NE LESA!« Stran 9 ZGORNJESAVINJSKI GOZDOVI V PRECEPU Stran 5 PONESREČENO VREME LETOŠNJEGA POLETJA Stran 10 29 - LETO 59 - CELJE, 22.7.2004 - CENA 350 SIT - 22,5 HRK eafte ' jj UŽITEK V DOBRI KAVI ! PmŽARNA: 08/713-2666 i PUBLIKUM Z GRŠKIM PRVAKOM Stran 25 UVODNIK Šola za življenje Čeprav smo že krepko v poletnih počitnicah, je bil pretekli teden pri nas spet v znamenju šole. Maturanti so izvedeli, kako uspešni so bili v spomladanskem roku mature, fakultete in visoke šole so vpisovale novo generacijo študentov. Je vsem. uspelo tako, kot so si želeli? Zagotovo ne, vprašanje pa je, kako uspešni so bili v šolskem ministrstvu s sprejetjem novega pravilnika ----------------, _ o pravicah in dolžnostih šolarjev, s ka- 'VANA STAMEJCIC terim so ob spoštovanju otrokovih pravic vendarle želeli narediti več reda v šolah. Da imamo v Sloveniji trenutno tak šolski sistem oziroma red, ki sili učence in njihove starše v laži in goljufanje, jejired kratkim brez dlake na jeziku povedal ravnatelj I. Gimnazije Celje Jože Zupančič. In najbrž je med starši današnjih srednješolcev in tudi že osnovnošolcev le malo takšnih, ki bi to trditev lahko z mimo vestjo zavrnili kot neutemeljeno ali vsaj kot pretiravanje. Slovenija želi postati učeča se družba, šolstvo pa, žal, za to odločitvijo še vedno le caplja. Učni programi so neprečiščeni, mlade silijo v učenje faktografskih podatkov, le tu in tam pa se najde učitelj, kije ob tej poplavi zahtevanih znanj sposoben učence še animirati k razmišljanju z lastno glavo. Naši otroci se učijo za ocene, za točke, zato, da se po osnovni lahko vpišejo v izbrano srednjo šolo, po tej pa v želen študijski program. Starši jim, hočeš nočeš, stojimo ob strani in jim dajemo potuho s tem, ko napišemo kakšno opravičilo in ostane otrok doma, namesto da bi v šoli pridelal slabšo oceno. Ne le, da mu je prihranjen cvek, tako se izogibamo tudi dvojkam ali trojkam ... Temu naj bi z novim pravilnikom ministrstvo naredilo konec, saj je zaukazana 85-odstotna obvezna prisotnost učenca pri pouku. Pa bo zgolj to dovolj? V srednje prihajajo zdaj iz naših osnovnih šol 9-letkarji, ki so že vajeni rahlo drugačnega dela; na osnovni ravni je vse več projektnega dela, učenja i> manjših skupinah ... česar srednješolski učni programi ne poznajo, z njihovo temeljito prenovo pa se že krepko zamuja. Letošnji najuspešnejši maturanti so poudarjali, da bi bib za dober uspeh zgolj učenje v zadnjih tednih premab, rezultate (in točke, seveda) je dab le sprotno deb v vseh štirih letih šolanja. A če želi Sbvenija res biti učeča se družba in kot takšna uspeti, je zdaj na plečih tistih, ki krojijo naše šolstvo, da zgradijo takšno šob, ki bo dajala znanje za življenje in ne zgolj za ocene. KRATKE-SLADKE Kava ali čaj? Celjanka Andreja Rihter, aktualna ministrica za kulturo, je v soboto s povabilom na kavo ali čaj v gostilico Tartini povabila medije, prijatelje in znance, da bi javno oznanila svojo odločitev za kandidaturo na oktobrskih volitvah v državni zbor. Pred kavo ali čajem so zbranim postregli z zlato peni-no, v kateri so se kopale češnje in s Fructalovim sokom. Da bi se izognili zadregam s cezijem, sok ni bil borovničev ... Šmarske kure V Šmarju pri Jelšah po zelenici občinsko-upravne stavbe zelo radi pohajkujejo petelin ter njegove kokoške. Zanimiva živalska klapa uživa s posebnim blagoslovom, saj je, kot je znano, dobro obveščenim občanom v župnijski lasti. Nekdanji koklji, ki ji je najbolj godilo pod policijskimi stopnicami, so možje v modrem gostoljubje odrekli, pred šmar-sko »občino« pa verjetno želijo dokazati, da je kraj še vedno velika, prijetna vas. Sosedi, slatinski občinarji, bi zanesljivo ravnali podobno, kot so policisti. Dosežek brez primere Internet je lahko najhitrejši in najbolj neposreden dostop do najrazličnejših informacij, zakon zanj pa je - aktualnost. Poseben dosežek je te dni uspel celjskim občinskim informatorjem. V rubriki novice so 15. julija objavili govor, v katerem se je 11. aprila celjski župan Bojan Šrot, med drugim, obregnil ob zavist, ki je v mestu ne bi smelo biti. Pa je in bo. Malo zavistni smo tudi uporabniki interneta, saj je tri mesece, kolikor so potrebovali za objavo županovega doneska, več kot zavidanja vreden rezultat. mA Najbolj slovenska občina Celje bo zanesljivo postalo najbolj slovenska od vseh slovenskih občin. Potem ko bodo v prizidek k občini preselili upravno enoto, bodo namreč v njenih pritličnih prostorih uredili kavarno, pod njo, v kleti, pa še gostilno. Pa kaj drugega potrebujemo Slovenci kot občino na gostilni ... Triperesna maturantska deteljica Letošnji maturanti uspešnejši od lanskih postati zlati maturant Letošnja letina je bila precej dobra, kar se uspehov na spomladanskem roku mature tiče. V Celju sta vseh 34 možnih točk dosegli Nina Fokter in Alenka Natek z Gimnazije Celje-Center, kjer imajo 15 zlatih maturantov in tako najboljšo generacijo maturantov doslej. Na I. gimnaziji Celje je 11 zlatih maturantov, na ekonomski šoli ena in na Šolskem centru Celje trije. Na splošni in strokovni gimnaziji v okviru Šolskega centra Velenje so zlati trije maturanti, med njimi pa je vse možne točke dosegla Lidija Ažman. Vsa tri omenjena zlata dekleta odlikuje odličen uspeh skozi vsa leta šolanja, vse so Zoisove štipendistke, brez njih pa ni minilo nobeno šolsko tekmovanje, pa naj gre za družboslovne ali naravoslovne predmete. »Ne vem, če obstaja recept, kako postati zlati maturant. Po mojem je najbolj pomembno, da delaš sproti vsa štiri leta, ker se v zadnjem trenutku ne moreš naučiti vsega,« nam je zaupala Nina Fokter, ki jo je misel na junijsko maturo spremljala skozi celo šolsko leto. »Ves čas sem si govorila, da se moram dosti zgodaj začeti učiti, ampak se nisem. Prav za maturo sem se začela učit dva tedna pred začetkom, vendar sem redno in sproti delala vsa štiri leta, tako da učenja na koncu ni bilo prav veliko.« Da se je matura zdela lažja, kot so jo strašili profesorji, je še priznala bodoča zdravnica, ki gre po stopinjah staršev. Celjanka, ki svoj prosti čas najraje preživi med dobrimi knjigami, prijatelji in v družbi mlajše sestre, bi se po končanem študiju najraje videla v kakšnem Prodajna mesta Novega tednika na Hrvaškem Med dopustom nas lahko najdete v Ppreču, Novigradu, Umagu, Rovinju, Pulju, Labinu, na Reki, v Moščenički Dragi, Medveji, Lovranu, Ičičih, Zavratnici, Stinici, No-valji, Makarski, Šibeniku in Zadru. raziskovalnem laboratoriju, »biomedicinskem ali kaj podobnega, vendar prepuščam času čas, saj bom poskušala izkoristiti čim več, kar mi bo življenje ponudilo,« razmišlja Nina Fokter, ki je kar pri treh predmetih dosegla najvišje ocene na državnem nivoju. Letošnji rezultati splošne mature so boljši od lanskih, uspešno jo je končalo 89,61 odstotkov od 8.678 tistih, ki so maturo opravljali prvič. Izpite je letos uspešno opravilo 7.776 kandidatov, neuspešna sta bila 902. Povprečno število točk tistih, ki so prvič opravljali maturo, je letos 19,22 točke. Povprečna ocena pri slovenščini je 3,18, pri matematiki in angleščini 3,35 ter pri nemščini 3,59. 1\idi Alenka Natek ni pričakovala, da bo na maturi dosegla vse možne točke, saj je bila najbolj zaskrbljena nad matematiko. »Najboljši občutek sem imela za kemijo, čeprav sem družbosloven tip,« pravi Alenka, ki bi rada čez nekaj let pred svoje ime dodala priponko diplomirana komunikologinja. In zakaj se je odločila ravno za ta študij? »Ker naravoslovje ni to, kar bi v življenju rada počela. Zanima me družboslovje, komunikologija se mi je zdela najbolj zanimiva, ko Nina Fokter Recept, kako sem gledala predmetnik, pa tudi odprte možnosti pri opravljanju poklica so me pritegnile.« Alenka se v prostem času najraje posveča glasbi. Kar sedem let je namreč igrala klavir v glasbeni šoli, zdaj pa so jo bolj zamikali bobni. Rada ima tudi tuje jezike, z užitkom si ogleda kakšen umetniški film, predvsem francoski in italijanski so ji pri srcu, pa ven hodi s prijatelji, »zelo rada in precej pogosto«, pristavi. Navdušena glasbenica je tudi Lidija Ažman, saj igra orgle in klavir, ki ji vzameta kar precej prostega časa. Matura se ji ni zdela preveč težka (z izjemo matematike), vendar pa je bila zelo stresna. »Želela sem si samo, da bi zbrala dovolj točk za izbrano fakulteto. Po tihem sem upala, da bom zlata maturantka, tolikšnega števila točk pa vendarle nisem pričakovala,« pove najboljša maturantka v Savinj-sko-Šaleški regiji, ki se je za maturo učila kar nekaj mesecev. Največ časa ji je vzela matematika, medtem ko je imela najslabši občutek za slovenščino. V življenju bi rada počela marsikaj, zato je bila izbira študija zanjo zelo težka. »Odločala sem se med različnimi študiji, nazadnje pa je zmagala medicina. Študij medicine se mi zdi zanimiv, možnosti zaposlitve so Na Gimnaziji Celje-Center je maturo opravljalo 181 dijakov, od katerih sta jo več kot dve tretjini opravili z odličnim in prav dobrim uspehom. Dosegli so tudi zelo visoke povprečne ocene, in sicer pri angleščini na osnovni ravni 3,96 in na višji 4,45, povprečna ocena pri matematiki je bila na osnovni ravni 3,80, na višji 4,46, pri slovenščini pa je bila povprečna ocena 3,75, na višji ravni pa kar 4,46. Med izbirnimi predmeti je bila najvišja ocena pri biologiji: 4,20. Lidija Ažman zelo široke. Kot zdravnici bi rada delala v razvijanju in proizvodnji zdravil ali pa morda na področju mikrobiologije,« se Lidija vidi čez nekaj let, trenutno pa ji največ pomeni to, da so pred njo zaslužene počitnice. Preživela jih bo na morju, udeležila se bo tabora za Zoisove štipendiste, septembra pa jo bo verjetno mahnila v Grčijo. Ker zelo rada potuje, si želi tudi čez lužo in ? deželo vzhajajočega sonca Iztrošene baterije si najlažje napolni v družbi prijateljev, ob dobri knjigi, filmu ali s svojim psom, zaokroži kratek klepet Lidija, ki si naziv najboljša maturantka deli še z dvajsetimi slovenskimi dijaki in dijakinjami. BOJANA AVGUŠTINClČ Popolna zapora Mariborske Na Mariborski cesti v Celju hitijo z zaključnimi deli pri izgradnji cestnega podvoza. Zaradi zahtevnih del pri povezavi vseh komunal- Vcrjcfnosf, 4a b«>s-f« nekomu f*»naga1i zanenjafi gwn» is % nih vodov v križišču s Kidričevo (pri vojašnici) pa bo ta in še dva naslednja vikenda (24. in 25. julij, 31. julij in 1. avgust ter 7. in 8. avgust) tam popolna zapora prometa. Rekonstrukcija bo predvidoma končana do 15. oktobra letos, ko bo tretja faza Mariborske ceste predana prometu, že pred tem pa bo v času mednarodnega obrtnega sejma omogočen! promet po tem delu Mariborske ceste pod posebnimi pogoji. bS Bohinc in Anželj na Celjskem Za obnovo policijskih objektov in za opremo na območju PU Celje bo do leta 2006 iz schengenske-ga sklada v okviru schen-genskega akcijskega načrta namenjenih nekaj manj kot 1,5 milijarde tolarjev, pravi minister za notranje zadeve Rado Bohinc. Skupaj z generalnim direktorjev policije Darkom Anželjem in vodstvom celjske policije je pretekli četrtek obiskal obmejno območje na Celjskem. Največje naložbe so v ustanovitev policijskih postaj v Rogatcu in Bistrici ob Sotli ter razširitev policijske postaje v Šmarju pri Jelšah in 'graditev policijske postaje v Rogaški Slatini. V novih prostori naj bi do leta 2006 delovali tudi vodniki policijskih psov v Bukovžlaku. Bohinc je omenil tudi, da so v okviru schengenskega akcijskega načrta od leta 2000 do danes na Celjskem za varovanje meje že zaposlili 108 policistov, do leta 2006 pa jih morajo še 136. Večina teh bo razporejena na varovanje zele-jie meje oziroma policijska patruljiranje in nadzorovanje izven mejnih prehodov. Slovenija naj bi tako čez dve leti in pol izpolnila obveznosti za učinkovit nad-'zor na bodočih zunanjih mejah Evropske unije. Že minuli teden pa so na obmejnem območju na Celjskem začeli tudi z mešanim patruljiranjem. Gre za dogovor ministrstev za notranje zadeve oziroma slovenske in hrvaške policija na podlagi sporazuma o Čezmejnem policijskem sodelovanju. Namen mešanega patruljiranja je povečati varnost, preprečevanje nedovoljenih migracij in čezmejne kriminalitete. Takšna patrulja je sestavljena iz dveh domačih in enega gostujočega policista. Pri opravljanju uradnih nalog policisti uporabljajo nacionalno zakonodajo tistega pogodbenika, na državnem območju katerega delujejo. Gostujoči policisti pri tem nosijo uniformo svoje države. Mešane policijske patrulje delujejo na Celjskem na območju policijskih mejnih postaj Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina. SŠ Do avtoceste preko Lopate Danes otvoritev zahodnega celjskega avtocestnega priključka S priložnostno slovesnostjo bodo danes, v četrtek, ob 13. uri predali v uporabo zahodni celjski avtocestni priključek na Lopati in novo navezovalno cesto, ki se proti avtocesti odcepi z magistralne ceste Celje-Ljubljana v Medlogu. Tako navezovalno cesto kot priključek so zgradili slab mesec pred rokom, čeprav je bila gradnja izjemno zahtevna. Dobre tri kilometre dolga navezovalna cesta teče namreč po vodovarstvenem pasu, kar je zahtevalo posebne zaščitne ukrepe tudi v štiri-metrskem pasu ob cesti, ki so ga zaščitili s posebnimi bentonitnimi polstmi in varovalnimi bazeni. Vsi ti ukrepi preprečujejo, da bi morebitno izlitje nevarnih snovi onesnažilo podtalnico. Dars je za izvedbo gradbenih del sklenil dve pogodbi v skupni vrednosti 3,7 milijarde tolarjev, kolikor je znašala tudi vrednost gradbenih del. Priključek in povezovalni cesto so kot partnerji zgradili GIZ Gradiš, CM Celje, NGR, Cestno podjetje Maribor, SCT in Primorje. Z gradnjo so pričeli aprila lani. 11* ~ JaS i' » y Navezovalna cesta proti Lopati se od magistralne odcepi v novem križišču v Medlogu. V območju avtocestnega skupno zgradili 21 premosti- priključka sta zgrajeni dve krožni križišči, ki sta povezani preko nadvoza čez avtocesto. Na povezovalni cesti so zgradili štiri križišča, dve krožni in dve nivojski. Promet v nivojskem križišču, v katerem se povezovalna cesta navezuje na glavno cesto Ljubljana - Celje, je urejen s semaforji. Na trasi povezovalne ceste, krakov na priključku iz avtoceste, de-viacijah in regulacijah so tvenih objektov, med gradnjo pa so prestavili in prilagodili tudi energetske in telekomunikacijske vode, na križiščih pa so uredili tudi javno razsvetljavo. S sodobno povezovalno cesto in priključkom na avtocesto je Celje dobilo izjemno pomembno pridobitev, ki bo izboljšala tudi pretočnost prometa v mestu. BRST Foto: GREGOR KATIČ Smrtonosna življenjska tekočina? Zelo majhna možnost okužbe pri transfuziji krvi -Najbolje je pred operacijo darovati kri samemu sebi Nedavno je presenetila novica, da so na Hrvaškem odkrili dva primera, ko sta se pacienta med transfuzijo krvi okužila z virusom Hl V. Kako je to mogoče in ali so v nevarnosti tudi bolniki pri nas, smo preverili pri Janji Pajk, dr. med., specialistki za transfuzijsko medicino iz transfuziološ-ke službe v celjski bolnišnici. Zanimalo nas je, kakšni testi se uporabljajo v Sloveniji in kako zanesljivi so. Izvedeli smo, da se pri nas uporabljajo enaki testi kot na Hrvaškem, ki so praviloma zelo zanesljivi in ustrezajo vsem evropskim kriterijem. Hidi nasploh sodi Slovenija po tej plati v sam evropski in s tem svetovni vrh. Težava je v tem, da zaradi specifike virusa takšen test ne zazna okužbe v prvih dneh po njej. Zato v transfuzio-loški ambulanti pozivajo vse krvodajalce, da ne darujejo krvi, če menijo, da sodijo v rizično populacijo. V ta namen že dlje časa uporabljajo tudi posebne vprašalnike, katerih namen je ravno odkrivanje morebitnih rizičnih krvodajalcev in je del širše osveščevalne akcije. V skupino rizičnih sodijo predvsem ljudje, ki so pred kratkim imeli nezaščitene spolne odnose z nestalnim partnerjem ter narkomani, ki si delijo iglo. Vseeno pa je možnost okužbe z virusom HIV preko transfuzije zelo majhna. Ocena je, da test ne odkrije le enega primera okuž- Verjefnosf, 4a b°sfe danes sinu pomagali pri domači nalogi zz % be v petih milijonih, kar pomeni teoretično možnost okužbe enega človeka v dvajsetih letih. Pajkova je povedala tudi, da sicer obstajajo še bolj zanesljivi, tako imenovani PCR testi, ki pa so zelo dragi. Odločitev, katere teste bodo v zdravstvu uporabljali, pa je predvsem politična in tako nanjo posamezni zdravniki nimajo veliko vpliva. Da bi se čimbolj izognili možnim okužbam in zapletom pri transfuziji krvi, pa zdravniki zadnje čase vse bolj spodbujajo avtotransfu-zijo. To pomeni, da pacient, ki čaka na operacijo, daruje kri samemu sebi, kar je seveda za transfuzijo idealno, prav tako pa za pacienta. Vendarle pa je takšen postopek možen le pri načrtovanih operacijah, na poškod-benem oddelku to pač ne gre. In ker je nezgod veliko, rdeči križ redno vabi na krvodajalske akcije. Te so v celjski bolnišnici vsak teden od ponedeljka do srede med 7.30 in 10.30. Izven Celja pa prav tako zbirajo kri vsak teden, kje in kdaj, pa sproti objavljajo v občilih. S G KJE SO NASI POSLANCI? Na zadnji seji Novi predsednik državnega zbora Feri Horvat je prav danes še zadnjič zbral svoje poslanske kolege na 49. izredni seji v tem sklicu državnega zbora, saj morajo imenovati štiri nadomestne poslance namesto odhajajoče »evropske« četverice. Razprave o smiselnosti imenovanja poslancev, ki se bodo odpravili naravnost na počitnice in pravzaprav sploh ne bodo okusili parlamentarnih čarov, nato pa bodo lahko še leto dni uživali ob poslanski plači, so se pač ustavile ob določilih poslovnika. Ko tudi veliki modni kritik Zmago Jelinčič odveže kravato in ko se zableščijo gole poslanske nožice, je jasno, da je parlamentarna sezona zaključena. Zadnja seja je resnično le še izpolnjevanje nujne formalnosti, saj so poslanke in poslanci uradno od prejšnjega petka na počitnicah. Letos pa so tudi te bolj formalnost, saj so nekatere poslanske skupine skoraj dobile živčni zlom, ko je parlamentarna matrona, generalna sekretarka DZ Jožica Velišček razglasila vzdrževalna in obnovitvena dela v templju slovenske demokracije. Zaradi volilnega leta bodo avgusta strankarske mašinerije z vso paro poganjale predvolilno kampanjo, ki se uradno sicer začne šele 3. septembra, v resnici pa se nam politiki kot trgovci od vrat do vrat na vse kriplje prodajajo že zadnjih nekaj mesecev. Jožica Velišček Letošnja obnova bo davkoplačevalce stala 178,46 milijona tolarjev, generalna sekretarka pa zagotavlja, da bo potekala »po načelu dobrega gospodarja«. Podobno kot lani se bodo lotili pleskanja s kredo, v delu na Šu-bičevi ulici bodo obnovili okna (ki so nekaj posebnega zaradi svojega načina odpiranja), del denarja bo namenjen obnovi poslanskih stanovanj. Na vhodu v poslopje državnega zbora so se lotili restavracije skulptur na portalu, saj so raziskave pokazale, da je 51 bronastih kipcev potrebnih nujne obnove. Obnove so potrebne tudi kamnite površine, obsto- ječi nosilci ter železna sidra v fasadi. Posege bo opravil restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki naj bi z deli začel ta ponedeljek, dokončno pa bo obnova portala predvidoma končana v petih mesecih. Zanjo bodo po prvih računih porabili dobrih 22 milijonov tolarjev. Začetek del in izginotje ene od skulptur je sprožilo govorice, da je nekdo ukradel eno od figur kiparja Zdenka Kalina, utišalo jih je šele pojasnilo Veliščkove. Drugi večji poseg letošnjega poletja je prenova električnih napeljav in telekomunikacij na Tomšičevi 5. V stavbi, ki je stara okrog sto let, namreč prihaja do izpadov električnih mrkov v pisarnah in na hodnikih, saj obstoječe električne napeljava ne zadoščajo povečanemu odjemu zaradi bistveno povečanega števila električnih potrošnikov. Parlament so poslanci sedanjega sklica obrabili na 87 sejah, poleg ustanovne jih je bilo še 37 rednih in 49 izrednih. Na njih so eni govorili brez predaha, drugi bolj malo, tretjih pa skoraj nismo opazili. Med temi je zagotovo šoštanj ski župan Milan Ko-pušar. medtem ko je recimo njegov vranski županski kolega Franc Sušnik sodil bolj med prve. A čez dobra dva meseca bo vse jasno, ko bo ljudstvo ocenilo svoje izbrance. SEBASTUAN KOPUŠAR Foto: IGOR ZAPLATIL Parlamentarna statistika • državni zbor je zasedal 303 dni oziroma 1.563 ur; • obravnavali só 1.390 točk dnevnega reda; • poslanci so se oglasili 14.077-krat; • sprejeli, spremenili ali dopolnili so skupaj 675 zakonov oz. ratifikacij, 248 po hitrem postopku, 164 jih je nosilo prednostno oznako EU-zakon; • 170 zakonov je bilo novih, sprejeli so štiri ustavne zakone in se pri 258 zakonih odločil za njihovo spremembo oziroma dopolnitev; 94 zakonov so predlagali poslanci (predvsem opozicijski), od tega jih je bilo sprejetih 40; • ratifikacij je bilo 243; • parlament se je ukvarjal s 23 pobudami za referendum, razpisali so jih sedem; • poslanci so v štiriletnem obdobju zastavili 2.338 poslanskih vprašanj in pobud, dobili pa so le 1.426 odgovorov, medtem ko je 912 vprašanj ostalo brez njih. Zdravilišče Laško bo le gradilo Dolgo usklajevanje vejic in pik z okoljskim ministrstvom Načrtovana podoba bodočega zdraviliškega kompleksa v Laškem. Po skoraj letu dni pregovarjanj, najprej z laškimi svetniki, nato pa še z okoljskim ministrstvom, bo Zdravilišče Laško vendarle začelo z gradnjo že nekaj časa napovedanega turistič-no-trgovskega in kongresnega centra. Tako je v torek napovedal direktor Zdravilišča mag. Roman Matek, danes pa bodo dokončno odločitev o tem sprejemali še na seji vlade. Glavna ovira, ki jim je vzela kar nekaj mesecev dragocenega časa, je dejstvo, da bodo s širitvijo zdraviliškega kompleksa posegli v 15-me-trski priobalni pas Savinje, kjer je po Zakonu o vodah gradnja strogo prepovedana. Poleg tega sodi Laško med poplavno najbolj ogrožena mesta, kar je Agenciji RS za okolje še otežilo odločitev v prid zdravilišča. Pristojno ministrstvo je investitorju zato naložilo kar nekaj dodatnih pogojev, med drugim tudi nujno soudeležbo pri ureditvi struge Savinje. Zdaj so očitno le našli skupni dogovor. Sanjske številke o 200 novih delovnih mestih in 100 tisoč nočitvah so pomagale, da se je v zgodbo vpletlo tudi ministrstvo za gospodarstvo. »V naši strategiji slovenskega turizma do leta 2010 načrtujemo investicije v ravno takšne kapacitete, kot so wellness, termalni in kongresni centri, s katerimi želimo domači turizem dvigniti na malo višnji nivo,« pravi državna podsekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Darja Radič. Direktor Zdravilišča Laško mag. Roman Matek v torek ni mogel skrivati zadovoljstva, čeprav takrat v rokah še ni imel konkretnih zagotovil, pač pa zgolj ustno obljubo Gabrijele Grčar z ministrstva za okolje, prostor in energijo. Septembra, ko bodo odloči- tev vlade potrdili še Jaški svetniki, naj bi po sedanjem planu začeli s pripravo projektne dokumentacije, »s prvimi gradbenimi deli bomo po optimističnem scenariju, če se vmes zopet ne zgodi kakšna administrativna nevšečnost, začeli čez leto dni, končali pa konec leta 2006 ali vsaj v začetku leta 2007,« je poudaril Matek. Celoten kompleks bodo zgradili v dveh fazah. 30 milijonov evrov bodo najprej vložili v gradnjo wellnessa in termalnega dela kompleksa s pripadajočimi nočitvenimi zmogljivostmi. V naslednji fazi bodo skupaj z Mercatorjem zgradili še seminarske dvorane ter trgovski kompleks v skupni vrednosti 5 milijonov evrov, za pripadajoče nastanitvene zmogljivosti pa bodo odšteli 7 milijonov evrov. Za skupaj 192 sob ali 414 postelj, 6.000 kvadratnih metrov bazenov, dobrih 8.000 kvadratnih metrov velik wellness s savna in masažnim centrom, več gostinskih objektov, parkirišč in kongresnih prostorov bodo plačali manj, kot so sprva ocenili. Namesto 56 milijonov evrov znaša vrednost naložbe zdaj 42 milijonov evrov. Pokrili jo bodo z najetjem dolgoročnega posojila za 35-od-stotni delež, četrtino bodo dodali iz lastnih sredstev, 40 odstotkov denarja pa pričakujejo iz naslova evropskega regionalnega razvojnega sklada za razvoj turističnih destinacij. Trenutno kaže, da so v Zdravilišču Laško prebrodili največje zapreke do zavidljive naložbe. Vendar jih čaka še bolj naporen del projekta - financiranje. Za denar iz naslova strukturnih skladov se bodo morali pošteno potruditi, poleg tega pa tudi pohiteti, si- Vsi, ki se v Sloveniji s pitno vodo oskrbujejo iz lastnih zajetij, morajo v skladu z novim Zakonom o vodah najkasneje do 10. avgusta zaprositi za t. i. vodno pravico oziroma dovoljenje za uporabo pitne vode iz teh zajetij. Čeprav je bilo na voljo 2-letno prehodno obdobje in je kot skrajna sankcija za tiste, ki dovoljenja ne bodo dobili, zagroženo zaprtje zajetij, so do prejšnjega tedna v Agenciji RS za okolje (Arso) do prejšnjega tedna prejeli le nekaj več kot 100 takšnih vlog. V oddelku za varstvo okolja, urejanje prostora in gospodarske javne službe občine Šentjur so na Celjskem eni redkih, ki so svoje občane, ki se s pitno vodo oskrbujejo iz lastnih zajetij in vodnjakov, tudi javno pozvali, naj vloge pravočasno oddajo. Občane opozarjajo, da morajo za dovoljenje zaprositi v vsakem primeru - tudi če je vodno zajetje oziroma vodnjak na zemljišču, ki je v njihovi lasti - to pa morajo storiti tako posamezniki kot tudi skupinski uporabniki zajetij. V primeru, ko je na vodno zajetje priključenih več uporabnikov, lahko v njihovem imenu za dovoljenje zaprosi le eden, vendar mora posredovati tudi natančne podatke o vseh gospodinjstvih, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz zajetja. Vloge za pridobitev dovoljenja morajo občani poslati na Arso, kjer bodo po strokovni preverbi odločili, kdo vse bo upravičen do vodne pravice, ki naj bi bila po zdajšnjih predpisih brezplačna. Zakonodaja pa za vse, ki za vodno pravico ne bodo zaprosili, predvideva tudi kaz- cer ga bo zmanjkalo že prej. Zaplesti pa se zna še pri dogovorih o sofinanciranju urejanje struge Savinje, kjer naj bi sodelovali država, občina in investitor; kolikšen bo posamezni delež, pa še ni določeno. ROZMAR1 PETEK ni, najstrožja je zagotovo prepoved uporabe pitne vode iz zajetja in njegovo zaprtje oziroma odstranitev. »Vloge za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo« lahko občani s Celjskega dobijo v celjski pisarni Arso ali pa si jih stiskajo s spletne strani www.ar-so.gov.si, kjer so shranjene pod rubriko Vode/Obrazci. Čeprav v Sloveniji ni natančnega registra, kako se prebivalstvo oskrbuje s pitno vodo, pa velja ocena okolj-skega ministrstva, da je približno 80 odstotkov prebivalcev priključenih na javne vodovode. Še desetina naj bi se jih na javno omrežje priključila v prihodnjih petih letih, preostali pa živijo zlasti na območjih razpršene pozidave, kjer priključki na javni vodovod še dolgo ne bodo mogoči. V celjsko pisarno Arso so se doslej občani z območja od Rinke do Sotle po besedah Alenke Zupančič največ oglašali z vprašanji, kako ravnati v primerih, ko se iz skupnega zajetja oskrbuje s pitno vodo več uporabnikov, do prejšnjega tedna pa so prejeli le deset vlog, ki so jih takoj preposlali na sedež Arso v Ljubljani. IVANA STAMEJČIČ Cecilija Zidanšek: »Želela sem rezervirati izlet pri turistični agenciji, pa sem še cene pogledala, ker so takšni popusti. Kupila bi si eno majč-ko, zapraviti pa ne mislim veliko denarja, ker ga nimam.« Štefka Podgoršek: »Nakupuj em predvsem poletne majice za sina. Koliko denarja naj bi zapravila na razprodajah, nisem načrtovala, če pa bi kaj pametnega videla, bi kupila.« Albina Jazbec: »Ne naku-pujem načrtno, želela sem si kupiti le majico, ko pa sem videla, da je razprodaja, sera si kupila kostim, majico in hlače za moža.« ffv i i ! M. Dušan Zevnik, trgovina Volna: »Cene oblačil smo znižali do 50 odstotkov. V primerjavi s prejšnjimi dnevi se je obisk povečal za približno 100 odstotkov.« ANJA LAZAR Foto: ALEKS ŠTERN ^Olektro Mariborska c. 86 3000 Celje -r h . ------ — Tel: 03/42-88-000 ^^ T U R N S E K Fax: 03/42-88-115 2akqj «e bi potnagali pri uspešnejše»» oKonec je, sirena ka- gre.< Pokal je bil naš.« terimi je dosegel izjemne us- Pohajačevi so zaljubljeni v pehe na domačih in tujih gasilstvo, saj mu je zvesta že tekmovanjih, zlasti gasil- peta generacija. Začel je stari skih olimpiadah od Berlina oče Franc pa Štefanov oče, preko Arka v Italiji, Danske brat, sinovi in vnuki. Žene sido Francije. Mladi z Dobr- cer niso gasilke, vedno pa pone so se z vseh tekmovanj magajo, ko gre za večjo pri-vračali z zlato značko, mladinke iz Francije pa s srebrno medaljo. Na domačih tekmovanjih deset let niso poznali poraza! Mladinke so kandidatke za gasilsko olimpiado prihodnje leto v Varaždinu. .. Štefan Pohajač je tudi »od- I NASI GASILCI . I kril« štiri prvine, s katerimi I Glasujem za:............................................................... | je dopolnil tekmovalno vajo I mladincev in mladink. Ttijci ' Stanuje:..................................................................... ' so nastop njegove ekipe po- . I sneli in se na naslednjih tek- I Aktiven v gasilskem društvu:.......................................... | movanjih že pojavili s Poha- I jačevimi izumi, ki so pripo-. . mogli do boljših rezultatov. ' Moje ime in naslov: ..................................................... ' Štefan se pohvali tudi z mo- I kro vajo za devet tekmoval-L- -—■ ™■__■ u:—i cev s sklapljanjem sesalnih ce- m-š*-29-22- reditev. Nikoli se mu ni izpolnila želja, da bi nastopilo devet Pohajačev, ker je oče, žal, prej umrl. Naš današnji sogovornik se rad spominja začetka gradnje gasilskega doma leta 1984, ko so domala vsa dela opravili prostovoljno, brez ene same plačane ure. »Albanski delavci so ometali dom za makarone,« se nasmeji ob spominih na delo, na katero so danes ponosni. Njihova dvorana je edina take vrste v kraju, zato je tudi vselej zasedena z gasilci, krajevnimi prireditvami in zborovanji, dogodki ob rojstvih, porokah in smrtih. Pozimi so dom obnovili in dozidah garažo za novo vozilo, ki bi ga Izbiramo »naj« gasilce Ivan Zupane st., PGD Šmarje pri Jelšah (2.612) Ivan Buser, PGD Ponikva (2.317) Jože Gajšek, PGD Lokarje (2.000) Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (1.103) Mirko Lešar, PGD Lopata (678) Olga Lešar, PGD Lopata (637) Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem (289) Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (253) Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (222) David Krk, PGD Andraž (190) Nagrajena bralka, ki je glasovala v akciji Naši gasilci, je tokrat Silva Kozinc, Planina pri Sevnici. Hišno darilo bo dobila na oglasnem oddelku NT&RC. Ostali še vedno lahko glasujete za svojega »naj« gasilca. ij 2004 Radio kot statusni simbol Tone Brinovšek iz Andraža se ponaša z zbirko starih radijskih aparatov Pri Tonetu Brinovšku v idiličnem okolju Andraža nad Polzelo smo spoznavali nekdanjo radijsko tehniko. Tone zbira predvsem stare radijske aparate, čeprav so v manjšem muzeju na ogled tudi starejši televizorji, fotoaparati, ure, gramofoni in še marsikaj. Če rečemo stare, mislimo predvsem na letnice izdelave. Vsi aparati so urejeni v podobi izpred davnih let, skupna pa jim je še ena lastnost - velika večina jih namreč zaradi mojstrske Tonetove roke deluje. »V zbirki je približno 300 radijskih aparatov, nekaj starejših, drugi pa čakajo, da se bodo postarali. Najstarejši je telefunken iz leta 1934,« je povedal Tone, ki je izučen radio-mehanik, z zbiranjem pa se ukvarja zadnjih osem let. Več kot 18 let je bil zaposlen v Gorenju in na ta čas ga vežejo lepi spomini. Sedaj dela pri velenjskem Toplovodu in se veseli upokojitve čez dve leti, ko se bo v celoti posvetil svoji veliki strasti. »Radijske aparate spravim v prvotno stanje, kolikor se le da, največja ljubezen pa so aparati z elektronkami -bolj je star, raje ga imam, bolj se mu posvetim. Danes se na tem področju pojavljajo prava čuda. Čeprav se avtoradia, na primer, sploh ne splača popravljati, ker je nov cenejši. Kot da je današnja tehnika bolj kot popravilu podobna stran metanju,« je omenil Tone. Kot je značilno za zbiratelje starih predmetov, se tudi Tone srečuje s težavami zaradi pomanjkanja rezervnih delov. »Še danes me grize, ko se spomnim leta 1967, ko je v smeteh končal cel tovornjak starih radijskih sprejemnikov. Sicer imam nekaj rezervnih delov od prej in jih skrbno hranim, nekaj pa jih dobim iz Nemčije. Včasih so elektronke iz EI Niš stale pol škatle cigaret, danes pa 5, 6 tisoč tolarjev. Spomnim se trgovine v Velenju, kjer mi je prodajalka cel predal elektronk skoraj podarila, saj jih ni nihče več kupoval.« Tone dobiva aparate z vseh vetrov. Nekatere mu podarijo prijatelji, druge dobi po kakšni drugačni poti. »Zdi se mi, da ljudje radi podarijo stare predmete potem, ko vedo, da ne bodo končali v smeteh. Včasih kakšen poseben primerek tudi kupim ali pa me nanj opozorijo prijatelji z velenjskega odlagališča. Možnosti je veliko.« Veliko časa je Tonetu vzelo tudi urejanje muzeja, manjšega prostora v bližini stanovanjske hiše, kamor je zbiratelj znosil svoje aparate pred petimi leti. »Tako lahko obiskovalcem vse predmete pokažem na enem mestu. Prav zanimivo je, kako ljudje iščejo po spominu stare slike in se večkrat spomnijo, da so imeli takšen aparat tudi doma.« Tone je dobro znan med domačini Andraža, kjer že več let popravlja stare radijske sprejemnike. »Posel sem prevzel za Stankom Plaskanom. Včasih peš s torbo na rami, tudi pozimi v visokem snegu sem pomagal ljudem, da so lahko spet poslušali radio. To sem počel zaradi veselja, vča- NENAVADNI ZBIRATELJI Tone Brinovšek bi lahko o vsakem primerku v zbirki povedal posebno zgodbo. sih je padel tudi kakšen dinar, čeprav od tega nisem živel. Veste, radio je bil nekdaj statusni simbol, več, kot je danes avto. Doma smo imeli radio, ki ga je podaril oče Mira Cerarja, že leta 1950. Stal je na prtičku v posebni stalaži. Ko ga je oče prodal, smo vsi otroci jokali. Čez dolga leta mi je prijatelj prinesel točno takšnega in takrat so se mi skoraj solze ulile. Popravil sem ga in sedaj >špila kot le kaj<.« Hidi Tone bi podobno kot mnogi drugi zbiratelji lahko katerega od aparatov prodal, toda o tem niti ne razmišlja. »Potem bi se počutil, kot bi mi odrezali prst na roki,« je končal pogovor Tone Brinovšek. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR Pišite nam! V tej rubriki predstavljamo ljudi, ki v svojem prostem času zbirajo najrazličnejše predmete ah živa bitja. Da b: jih lažje našli, se na vas, bralce, obračamo z vabilom za sodelovanje. Če ste sami med njimi ali poznate koga, ki se s tem ukvarja, nam pišite, sporočite ime in naslov zbirala in z veseljem bomo prišli pogledat zbirko ter jo predstavili še drugim. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vašo pošto bomo vsak teden izžrebali tistega, ki bo nagrajen s hišnim darilom NT&RC. radi dobili prihodnje leto, kc bodo praznovali 130 let d ruš tva, ki je edino gasilsko društvo v občini in deluje v G2 Vojnik-Dobrna. Vsako leto za 1. maj pripravijo šaljivo nogometno tekmo poročeni proti neporočenim, za 25. maj pa se srečajo gasilci Dobrne in Nove Cerkve za »šef-lo golaža in pir«. Trenutno ima čin višjega gasilskega častnika 2. stopnje, dobil je več priznanj, je podpredsednik GZ Vojnik-Dobrna, mentor, predavatelj in sodnik gasilskih disciplin. Štefanova največja želja jť ustanovitev društva Mladi gasilec na šoli, s katero sicei dobro sodelujejo. Dobro sodelujejo z vsemi krajevnimi društvi, zavodom za usposab ljanje mladine, vrtcem in ob čino, katere podžupan je bil v prejšnjem mandatu, zdaj pa je svetnik. Je tudi član Planinskega društva Dobrna ifl lani se je z gasilci prvič odpravil na Triglav. Zaposlenje v ERI Zaščita v Celju, doma! pa malo kmetuje, saj ima vinograd, sadovnjak in ovce. Vse te in še druge aktivnosti zapolnjujejo njegov prosti čas. Čez tri leta bo dočakal gasilskega abrahama: »Če bi bil ponovno mlad, bi znova postal gasilec. Sicer je vedno tež-1 je, vendar vseeno lepo.« ' TONE VRABl Prodajajmo slike in ne lesa Robert Hostnik vidi gozd kot prvinski ekosistem s silovito močjo So mu usodo in poklicno pot s priimkom določile že rojenice? Morda. Bolj bo najbrž držalo, da sta mu jo široka duša in inteligenca, s katero je znal na svet okoli sebe pogledati skozi drugačne oči. Robert Hostnik, »prvi celjski gozdar«, kot mu mnogi v šali rečejo, vidi v gozdu drevesa, a hkrati tudi gozd. Kot celoto, kot 'pradavni, ednini še prvinski zemeljski ekosistem. In hkrati vidi v mestu drug, od človeka do vrhunca izpopolnjen in do skrajnosti stehniciran ekosistem. Verjame v njuno sobivanje, ki lahko tako gozdu kot mestu da novo kakovost. :• »Že pred letom 1996, ko se je tulii uradno začel projekt urejanja mestnih gozdov v Celju, smo se zavedali, da je prav gozd v okolici mesta pomemben del urbanega prostora, a zaradi drugačnih razmer, zlasti zaradi silovitega onesnaževanje zraka, poprej kaj bolj resnega ni bilo mogoče začeti. Zato sp se moji predhodniki bolj ukvarjali s sanacijo razmer,« pravi Hostnik in ^pda, da se je v začetku devetdesetih let zrak izboljšal in gozd se je začel obnavljati. Kako doživljate gozd? Gozd je tako močan organizem, tako silovit sistem, življenjska združba, ki skoraj nima meja. Lani jeseni sem bil na strokovnem srečanju gozdarjev v Porurju, kjer zapirajo stare topilnice in rudnike. Tam je v nekaj letih povsem spontano nastala divja vegetacija in gozd zdaj zarašča nekdanje tovarne. To je neverjeten pogled. Na kako nemogočem rastišču, sredi jalovine, so pognale breze in nastaja gozd. Gozd je res prvobiten zemeljski ekosistem s silovito močjo. Posebej pomembni so mestni gozdovi, saj so pljuča mesta, mar ne? To je bolj stereotip. Res imajo mestni gozdovi pomembno ekološko vlogo. A najpomembnejša je v tem, da zmanjšujejo ekstreme v temperaturah v samem mestu. Zaradi velikih betonskih in asfaltnih površin je mesto kot nekak vroč otok, ki dodatno segreva ozračje. V gozdovih je temperatura znatno nižja in ko se obe mešata, se tudi mesto hladi. Po drugi strani gozd tudi zvišuje vlago v ozračju in boljša bivalne pogoje. Tu je glavni čar so-bivanja dveh velikih ekstremov našega planeta - gozda na eni in produktov človeške civilizacije na drugi strani. Prav to me najbolj zanima. Delo z mestnimi gozdovi ni le normalno gozdarjenje, vsebovati mora tudi socialne, sociološke in družbene vidike, ki jih moramo pri gospodarjenju še kako upoštevati. Vam je to uspelo s projektom sprehajalnih poti. Kakšen je odziv meščanov? Preseneča me in potrjuje v prepričanju, da so ljudje samo čakali. kdaj se bo to uresničilo. Največ smo se ukvarjali z gozdom med Mestnim parkom in Anskim vrhom. Zaradi precej strmih naklonov je bil ljudem praktično nedostopen. Že pred sto in več leti so tam urejali poti in razgledne ploščadi. Ko so meščani postali v sedemdesetih bolj mobilni, so začeli bežati iz mesta, tudi zaradi slabih ekoloških razmer. Poti so se zarasle. Prelom je prinesla obnovljena Srčna pot, ki je bila, na pobudo koronarnega društva, prvi pravi spodbujevalec urejanja gozdnih poti nad parkom. V zadnjih štirih, petih letih pa smo ustvarili mrežo gozdnih poti in tako omogočili meščanom dostop do gozda. Pa to gozdu škodi? Gozd sam po sebi bolje funkcionira brez obiskovalcev, toda ker je tako blizu mesta, se pohodom vanj ne moreš izogniti. Možnosti sta dve, da si ljudje stihijsko sami najdejo poti, kar povzroča erozijo, ah pa urediš poti in ljudi načrtno usmeriš tudi do mest, kjer imajo kaj videti. Tako tudi ostale gozdne površine ostanejo manj uporabljane. Gozdno območje, o katerem govoriva, je plazovito. Nastaja zato več škode? •Preprečevanje erozije tal, plazenja, je še ena od funkcij mestnega gozda. Če na tem območju ne bi bilo dreves, ki s svojimi koreninami zadržujejo zemljo, bi bile te površine že zdavnaj ogolele, saj bi vode sprale vso prst in bi imeli podoben primer, kot je v »dolini smrti« na Koroškem, kjer se je gozd posušil zaradi topilnice svinca in voda je odnesla vso prst. Brez zemlje pa se tudi gozd ne more več obnoviti. Je s tem projektom delo opravljeno? Še zdaleč ne. Zgledno sodelovanje med zavodom za gozdove in Mestno občino Celje postavlja pred nas nove izzive in zagona tudi ne manjka. Nad Mestnim parkom manjka le še oprema: klopi ob poti in označbe posebej zanimivih delov poti, kjer bi lahko ljudje veliko izvedeli o gozdu. Ne gre za klasično krožno gozdno učno pot. Osem kilometrov poti na 11 stezah je mreža, ki jo je treba označiti na nevsiljiv način. Gozd je kvaliteta sam po sebi in le z manjšimi posegi vanj ga moramo skušati še obogatiti, zlasti v smislu umetnosti, ki mu lahko da še dodamo razsežnost, vsaj v sociološkem in kulturnem smislu. Gozdu nenehno nekaj jemljemo, čas je, da se vprašamo, kaj mu lahko damo. Najčistejša oblika takšnega darila je umetnost. Kaj pa ostali gozdovi v bližini Celja? Izkušnje iz gozdov nad parkom bi radi prenesli k Šmartinskemu jezeru, ki je pomembno območje za Celje, prebivalce in turiste. Tam bi radi v gozdnem prostoru vpeljali neke nove vsebine. Drugo je ob- močje Pečovnika, Vipote, Celjske koče in Grmade, kjer ima mestna občina v lasti gozdove že 500 let. To je gozd z bogato tradicijo načrtovanja, pri čemer je treba vedeti, da je Grmada v območju programa Natura 2000. Je izjemen, zelo ohranjen potencial, zaključeno območje, ki si zasluži status krajinskega parka ah vsaj zavarovanega območja. l\idi tam razmišljamo o mreži gozdnih poti in označitvi obstoječih, v to mrežo pa bi vključili vse znamenitosti od arheoloških najdišč na Vipoti do hiše Alme Karlin. To bi radi ponudili kot zanimivo obliko pohodništva tako za meščane kot tudi za turiste, predvsem za šolske skupine. Zelo pomembna naloga se nam odpira tudi ob obnovi Lunove domačije. Ob etnološkem in etnografskem muzeju bi se tam lahko našel prostor tudi za naš izobraževalni center za mlade, kjer bi predstavili gozdove z zbirko in razstavo, hkrati pa bi bilo to tudi izhodišče za vodene pohode po poteh nad mestnim gozdom. Kako sploh sodelujete s šolami? Dobro. Je pa res, da pravega sistema še ni. Pričakujemo, da bo spoznavanje gozda postalo sestavni del učnih načrtov. Vizija je, da bi sledili zgledu Dunajčanov, kjer je vsak osnovnošolec v 2. ali 4. razredu vsaj enkrat letno v gozdu na vodenih izletih. Zakaj ste se sploh odločili za poklic gozdarja? Pravzaprav sem srednjo gradbeno šolo končal le zato, da bi ugotovil, da to ni tisto, kar sem iskal. Takrat sem precej hodil v hribe, plezal, smučal... Ob tem sem >ujel< nek globok stik z naravo. Iskal sem poklic, ki bi mi omogočil dnevno doživljanje narave, z ne preveč pisarne. Med služenjem vojaščine sem študiral in nato tudi naredil nekaj dodatnih izpitov in sprejemne izpite in tako sem prišel v gozdarstvo. Te odločitve nisem nikoli obžaloval. Uživam pri delu in mislim, da sem med tistimi, ki so res zadeli svoj poklic. Ste rojen Celjan, kako je živeti v mestu? Trenutno mi povsem odgovarja življenje na Polulah, kjer smo s soprogo in tremi otroki. Logistično je to odlično, čeprav s soprogo vseskozi načrtujeva umik iz urbanega okolja ... Ko bodo otroci starejši. Stik z naravo je bolj globok, če živiš v njej, ne ob njej. Kako se počutite, ko vidite polomljeno drevo, vandalizme ... Če vidiš suho, mrtvo drevo sredi gozda, je to naraven proces. Če pa ga vidiš v mestu, je hudo. Sčasoma sicer postaneš odporen, a ko bi se ljudje zavedali pomena mestnih dreves ... Po drugi strani pa ostaja zavest, da je narava sama tako močna... Če bi vsi prebivalci danes za- pustili mesto, bi ga zelo hitro v celoti zarasel gozd ... In kaj počnete v prostem času? Še vedno zelo rad smučam, a cik-cakanje po naših smučiščih mi ni prav zelo blizu. Iščem kakovost, tako da me tudi pri smučanju bolj zanimajo divja, neokrnjena smučišča. Rad imam turno smučanje. Sicer pa lep del prostega časa vzame družina, otroci, ki so stari od 7 do 13 let. Zelo rad tudi potujem. Vsake toliko časa začutim nekakšen klic, da moram na pot. A predvsem zato, da spremenim okolje in ob vrnitvi vidim, kaj imamo doma. Zaenkrat še nisem videl kraja, ki bi ga zamenjal z domovino. Pred kratkim sem bil na konferenci na Švedskem. Ko se pelješ s severa do naše dežele, vidiš, kaj sploh imamo. Zal se tega ne zavedamo. Slovenija je po deležu gozdov tretja v Evropi, za Finsko in Švedsko. Toda tam so gozdovi skrajno enolični. Imajo smreko, brezo in bor... Vse je enako in pokrajina je dolgočasna. Zal naših gozdov še ne znamo ponuditi, a upam, da bo bolje. Zadeva se razvija v pravi smeri in Slovenija bo enkrat v prihodnosti postala turistični hit... A ne zgolj zaradi Bleda in Postojnske jame ... Zanesljivo ne. Zavedati se moramo, da smo zeleni košček Evrope in to zelenje predstavljajo predvsem gozdovi. To je naša prednost za mehki, zeleni turizem. Les ima slabo ceno in gozdovi nam bodo dali, tudi v gospodarskem smislu, bistveno več dohodka, če bomo prodajali slike in ne lesa. Gozd kot naravno okolje, v katerem se ljudje dobro počutijo. Kako pa na stanje v gozdovih vplivajo velika denacionalizacij-ska vračila? Večji lastniki, kot je na primer cerkev, ki dobivajo velike površine, na stanje v gozdovih ne bodo vplivali bistveno. Obstaja zakon o gozdovih, vsak lastnik pa mora gospodariti v skladu s tem zakonom. Gozd je javna dobrina, dostop do njega je omogočen vsakomur, lastnik pa seveda v njem išče svoj ekonomski interes, a v okviru začrtanih meja, kar je ena osrednjih nalog zavoda za gozdove. Usklajevanje javnega z zasebnim interesom, torej. S tem ohranjamo pestrost gozda in vrst ter rodovitnost rastišč. Temeljno načelo je, da skušamo samo usmerjati naravo, brez velikih posegov, s čimer se ohranja delovanje ekosistema. Goloseki in za njimi velike pogozditve se ne obnesejo več, ne le zato, ker s tem gozd prisilimo, da začne od začetka, tudi zato, ker je to bistveno predrago. Ne le zaradi dragih sadik, tudi zato, ker ga je treba dvakrat, trikrat letno negovati, da se odstranijo konkurenčne rastline. BRANKO STAMEJČIČ Suša vzame en, moča dva kosa kruha Le kaj nam bo tokrat prineslo vreme? skem obdobju in vplivu na rastline nam je odgovorila Andreja Sušnik iz oddelka za agrometeorologijo Urada za meteorologijo Agencije za okolje (MOP). Ugotavlja, da sta aprilska ohladitev s snegom in pretežno deževno vreme povzročila poznejši razvoj rastlin, ki je v povprečju zamujal za deset dni. Ohladitev se je odražala tudi na podaljšanem obdobju cvetenja, kar so posebej občutili tisti, ki imajo težave z alergijami. Po ohladitvah so sledile vročinske nevihte in neurja s točami. »Pogost dež je pogojeval razvoj številnih bolezni in škodljivcev, pogosto onemogočal pravočasno košnjo in kasnil dozorevanje pridelka.« In kakšni so kratkoročni obětí? »Obeti za zadnje dni julija kažejo na dokaj poletno vreme, vročina bo nekoliko popustila,« nam je še povedala Andreja Sušnik. Kako kaže hmelju, koruzi, pšenici? Odgovore na ta vprašanja smo poiskali v Kmetijski zadrugi Celje, kjer so nam najprej povedali, da so lani obiskovali polja, vinograde, hmeljišča in travnike ter najpogosteje poročali o posledicah, ki jih je povzročalo izjemno dolgo, vroče in sušno poletje. Iz dneva v dan so se kmetijski strokovnjaki ozirali v nebo in čakali na spremembo, odrešilni dež. Drugače pa je bilo letos, ko seje razmeroma dolga zima prevesila v hladno in mokro pomlad, takšno, za kme-tijce neugodno vreme, pa se je nadaljevalo še na začetku poletja. Direktor Kmetijske zadruge Celje Marjan Kovač je takole pokomentiral razmere: »Ljudje nam marsikdaj očitajo, da smo kmetje ved- no nezadovoljni; nezadovoljni, če sije sonce, in nezadovoljni, če dežuje. Letošnje vreme žal ni ugodno za mnoge poljščine. Pšenico smo začeli žeti šele po 20. juliju, kar pomeni tritedenski zamik. Posledice bodo občutili strniščni posevki. Slabše uspeva tudi koruza, ki je posejana na trdi, ilovnati zemlji, ki ne prepušča vode. Težave imajo tudi na hmeljiščih, ki so na enaki zemlji, kot je koruza. Spomladansko hladno in deževno vreme je tudi zavrlo pravočasno rez hmelja. Na Celjskem je bilo letos kar nekaj nalivov, ko je padlo 35 do 40 litrov dežja na kvadratni meter, kar je zemljo močno razmočilo. Še najbolje jo je doslej odneslo travinje, ki se je po lanski suši neverjetno lepo obnovilo, tudi zaradi naše organizirane akcije z dodatnim jesenskim sejanjem posebej pripravljenih travnih mešanic. Sicer pa še velja stara kmečka modrost, da suša vzame en kos kruha, moča pa dva.« Kako hladen je bil julij v preteklosti? V Ljubljani je bil najbolj hladen julij leta 1975, le nekoliko manj hladno je bilo julijsko vreme v letih 1956,1974 in 1989. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila takrat komaj 21,8 oziroma 21,9 stopinje C. Ko je 12. julija letos Slovenijo zajel val hladnega zraka, se je popoldanska temperatura v Ratečah spustila na 4 stopinje C, v Ljubljani so ob 14. uri tega dne namerili le U stopinj. Peronospora! Zaradi posledic letošnje toče in preobilice dežja so zaskrbljeni tudi vinogradniki, bojijo se večjih okužb, zlasti peronospore, ki se je ponekod (tudi na Celjskem) že pojavila. Da bi obvladali okužbe in preprečili nadalj- dežju razmišljal o dopustu? S strokovnjaki o letošnjem poletnem vremenu in posledicah razmeroma mokrega obdobja, ki je zdaj na srečo že mimo Turistični delavci prav gotovo! Dež jim namreč odganja potencialne goste, sploh tiste, ki dopust enačijo zgolj z namakanjem v odprtih bazenih ali na morju. Termalna zdravilišča, ki imajo dobro urejene notranje bazene, se nad vremenom sicer ne pritožujejo, tarnajo le zaradi izpada dnevnih gostov. Lanska poletna sezona se je za turistične delavce začela že 27. aprila, letošnja šele pred tednom dni. Termalnim zdraviliščem sta tako iz rok spolzela skoraj dva vroča meseca, po drugi strani pa so se jim ravno zaradi slabega vremena, ki tudi Obali ni prizanašalo, napolnile hotelske sobe. »Junija se je v zdraviliščih za slab odstotek celo povečalo število gostov,« pravi sekretar Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč magister Rudi Rumbak, »tako da so zdravilišča glede na vremenske razmere (koncev tedna brez ploh skorajda ni bilo) s številom gostov zadovoljna, seveda pa letošnje številke ne moremo primerjati z lanskim rekordno vročim letom.« . V Termah Olimia je Aqualuna slaba dva meseca samevala, šele prejšnji konec tedna pa so v njej našteli že tri tisoč kopalcev, kar je pravzaprav maksimum vodnega parka. »Kljub temu ne moremo reči, da smo razočarani nad letošnjo sezono, saj smo bili predvsem na račun notranjih bazenov ves čas dobro zasedeni,« pravi Mojca Korpar. Tudi v Termah Dobrna ne tarnajo, saj so morali zaradi gradnje prehoda med zunanjim in notranjim bazenom zapreti tudi notranjega v hotelu Vita, »tako da bi letos v vsakem primeru beležili malo slabše rezultate,« meni Helena Rošer. »Pri nas na splošno beležimo celo boljše rezultate kot lansko leto, sploh v savnah se nam je obisk povečal za osem odstotkov,« pravi direktor Zdravilišča Laško magister Roman Matek. Bolj slabe volje so najemniki odprtih bazenov, ki so še pred tednom dni sedeli križem rok. Njim namreč v dobrem mesecu dni ne bo uspelo nadomestiti zamujenega ali »skompenzirati« z izredno dobro zimsko sezono kot v Termah Zreče oziroma z zapolnitvijo ostalih zmogljivosti. ROZMARI PETEK njo širitev plesni, strokovnjaki iz opazovalno-napove-dovalne službe za varstvo rastlin Kmetijskega inštituta Slovenije svetujejo redno čiščenje trsov v območju grozdov in pa temeljito škropljenje. Priporočajo uporabo pripravkov s siste-mičnim ali delno sistemič-nim delovanjem, kot so: ri-domil gold, ridomil plus, galben M, galben C, mikal flash, verita, acrobat MZ, aviso DF, antracol combi, curzate M, curzate R, melody duo, equation pro, eclair ali podobne pripravke. »Kjer je nevarnost pojava peronospore manjša, lahko uporabite tudi enega izmed dotikalnih fungicidov. Upoštevajte navodila glede največjega števila škropljenj s posameznim pripravkom. Proti oidiju dodajte triazol-ni ali strobilurinski pripravek, karathane ali mikro- Doslej najvišja izmerjena julijska temperatura zraka (podatek za Ljubljano) je bila 38,8 stopinj C v letu 1950, najnižja pa 5,1 v letu 1948. kapsulirani pripravek na osnovi žvepla. V vinogradih, kjer se je že pojavil oidij, priporočamo še dodatno prašenje trsov z žveplom v prahu v obdobju med dve-; ma škropljenjema. Pri temperaturah nad 30 stopinj C je zaradi nevarnosti ožigov potrebno žveplo posipati po tleh. V vinogradih z oidijern priporočamo za varstvo pred peronosporo izbiro pripravka, ki vsebuje baker. Količino porabljenih škropiv obvezno prilagodite bujnosti vinograda.« MARJELA AGREŽ, TONE VRABL Foto: GREGOR KATIC ANKETA Ponesrečeno vreme letošnjega poletja Kaj se dogaja z letošnjim poletjem, smo se spraševali, ko smo bili že sredi julija, a nas je še vedno bolj ali manj zeblo, predvsem pa si brez dežnika skorajda nismo upali od doma. Hladen in moker je bil že domala ves junij in pravzaprav kar pretežen del pomladi. Kakšne so ali še bodo posledice takšnega vremena na vremensko najbolj občutljivo gospodarsko panogo, nas je zanimalo, ob tem pa: je bil letošnji začetek poletja oziroma mesec junij res tako zelo drugačen, tako izjemno hladen in moker? Na to vprašanje nam je odgovorila meteorologinja Tanja Ceg-nar iz Agencije za okolje v Ljubljani: »Letošnji junij je bil tak, kot so bili v povprečju juniji v obdobju 1961-1990. V pretežnem delu države je bil malo toplejši od dolgoletnega povprečja, ki ga po priporočilih Svetovne meteorološke organizacije še vedno uporabljamo za primerjavo. Res pa je, da je bil mnogo hladnejši od lanskega, rekordno vročega junija, ki je bil marsikje najbolj vroč mesec doslej. Junij je bil torej temperaturno povprečen, nad oblačnim vremenom so se upravičeno pritoževali na Koroškem in Celjskem, nad padavinami pa so zares upravičeno negodovali na severu države.« Julij nam je v preteklih letih prinesel že tudi dneve s temperaturami krepko nad 30 stopinj C, v prvi polovici letošnjega julija pa nas je zajela močna ohladitev. Zakaj? »Vzrok je bil močan prodor hladnega zraka nad Evropo proti jugu, ki je segal vse do severnega Sredozemlja, kar poleti ni običajno,« je odgovorila Tanja Ceg-nar. Vpliv na rastline Na »vremenska« vprašanja s poudarkom na vegetacij- Kdo bi v Večina Celjanov ne pomni, kdaj je bilo nazadnje poletje tako hladno. S takšnim vremenom večinoma niso zadovoljni, saj slabo vpliva na posameznike, pa tudi na rastlinstvo. Tatjana iz Celja: »Letošnje vreme se mi zdi čudno, tako kot vse ostalo. Ne spomnim se, kdaj je bilo nazadnje takšno vreme. Včasih je bilo sončno, drugič deževno, zdaj pa niti zjutraj ne veš, kakšno bo vreme do konca dneva. Sicer pa nisem vremensko občutljiva.« Romana iz Celja: »Z vremenom to poletje nisem zadovoljna. Takšno vreme na mene vpliva slabo, prav tako na rože, saj zaradi tega zbo- lijo. Takšno slabo vreme je bilo dolgo let nazaj, mislim, da pred 50 leti, kot sem izvedela iz medijev.« Hana iz Celja: »Vreme letošnjega poletja se mi zdi grozno. So tudi dobre strani takšnega vremena, ker trenutno nimam časa nikamor iti in je to prav fino. Kdaj jel bilo nazadnje takšno slabo vreme ne vem, vem samo, da je bilo lani zelo vroče.« ANJA LAZAR Foto: ALEKS ŠTERN Mark iz Celja: »Letos se mi zdi grozno vreme, niti se ne spomnim, kdaj je bilo nazadnje takšno, ker prejšnja leta sploh nisem bil v Sloveniji. Vreme na mene vpliva predvsem delovno, zato ker pač nimam kaj zunaj početi.« g Dojenčke že pregledujejo z novim aparatom V novi dvorani Splošne bolnišnice Celje so pripravili zaključek dobrodelne akcije zbiranja sredstev za ultrazvočni aparat za pregled novorojenčkov. Direktorica bolnišnice Štefka Pre-sker, predstojnik ginekološ-ko-porodniškega oddelka primarij Vladimir Weber in vodja Odseka za neonatal-no pediatrijo prim. dr. Zlata Felc so predstavili začetek in potek akcije ter se zahvalili vsem, ki so v dobrega pol leta zbrali in prispevali 11.145.446 tolarjev za nakup ultrazvočnega aparata Alo-ka SSD-3500 s pripadajočo opremo, ki na Odseku za neonatalno pediatrijo gine-kološko-porodniškega oddelka že uspešno deluje. Letno v celjski bolnišnici oskrbijo približno 1.800 novorojenčkov in pri njih opravijo približno 2 tisoč ultraz-nočnih pregledov, ambulantno in koziliarno pa še dodatnih 500 pregledov letno. Do sedaj so neonatalni pediatři Znižanje tudi ¥ Centru Interspar V ponedeljek se je tudi v trgovinah celjskega Centra Interspar začela posezonska razprodaja tekstilnih izdelkov in obutve. Popusti, ki znašajo tudi do 60 odstotkov, so kot vsako leto privabili mnogo kupcev; najbolj zagreti so že pred začetkom delovnega časa čakali pred vhodom centra. Četudi je bil v prvih dneh obisk zelo velik, je na izbiro še več kot dovolj artiklov tudi za tiste, ki se bodo za nakupovanje odločili v naslednjih dneh. Seveda pa je to potrebno storiti najkasneje do 8. avgusta, ko se posezon-ske razprodaje tudi v Intersparovem centru zaključijo. te preiskave opravljali na zastarelem ultrazvočnem aparatu, ki je prvenstveno namenjen pregledovanju ginekoloških paciantk. Ta pa jim ni nudil vseh možnosti, ki jih zahteva kakovostna ultrazvočna preiskava novorojenčka. Ker Splošna bolnišnica Celje nima dovolj finančnih sredstev za vse potrebne investicije, so se za pomoč obrnili na širšo javnost. Akcija se je uradno začela 2. januarja letos ob tradicionalnem novoletnem obisku Novega tednika in Radia Celje v celjski porodnišnici. Željo po novem aparatu je posredovala Zlata Felc in s pomočjo naše medijske hiše je akcija stekla in se v šestih mesecih tudi uspešno končala. Vključilo se je 116 večjih in manjših donatorjev, vsi pa v želji, da pomagajo pri nakupu potrebnega aparata. Denar so dobrotniki prispevali na različne načine: od prispevkov darovanih na za to akcijo posebej odprt ra- čun (tudi naše hiše), z nastopom na dobrodelnem koncertu, ki smo ga pripravili skupaj z glasbeno agencijo Petan in podobnim. Veliko denarja so prispevali nekateri letošnji občinski nagrajenci, ki so denarni del nagrade prispevali za aparat. Svoje so dodali obiskovalci kinopredstav v Koloseju ter obiskovalci sejma cvetja na Golovcu. Od 1. januarja do 14. julija letos se je v celjski porodnišnici rodilo 922 otrok, od tega 452 dečkov in 470 deklic. Trinajstkrat so se rodili dvojčki. Po uradnem delu so si dobrotniki ogledali še praktično predstavitev novega ultrazvočnega aparata v za to priložnost tudi na novo urejeni sobi na Odseku za neonatalno pediatrijo. V pogovoru pa so ob zahvali za uspešno sodelovanje v končani akciji zaposleni na ginekološko-po- Akcija zbiranja denarja za nov ultrazvočni aprat za preglede novorojenčkov se je uspešno zaključila tudi s pomočjo naše medijske hiše NT&RC. Na sliki prim. dr. Zlata Felc med predstavitvijo aparata. rodniškem oddelku omenili —— še nekatere naprave, ki jih po- 90f6 i¥ « "I F VI J 11 jïl 95,9 trebujejo za dobro delo z no- 11 '#1111 III I BI II I vorojenčki. 95,1 lll'll ÍL111 Il| 100,3 TM nv _—_ 1? FOTO RIZMAL foto botlque Maribonkal, Celle tel.: 03 493 00 40 mmma Španci odhajajo z dobrimi vtisi Danes končuje svoj obisk v Celju skupina desetih španskih študentov, ki so jih gostili člani Rotaract cluba Celje. V Celje so prišli v okviru programa EU Mladina. Razdeljen je na več različnih akcij, vi katerih lahko sodelujejo neprofitne organizacije ali združenja. Rotaract club Celje sodeluje v projektu mladinske izmenjave, ki je namenjen mladim med 15. in 25. letom starosti. Glede na to, da je Rotaract mednarodna organizacija, katere cilj je tudi mednarodno sodelovanje mladih s poudarkom na spoznavanju drugih kultur ter pridobivanju novih prijateljev in izkušenj, so celjski rotaractovci z veseljem privolili v partnerstvo v mladinski izmenjavi. V desetih dneh, ki so jih gostje iz Španije preživeli v družbi z gostitelji iz Celja, so si ogledali Slovenijo in njene lepote, se pobliže spoznali z našo kulturo, običaji ter kulinariko, sodelovali pa so tudi na nekaj okroglih mizah in delavnicah na različne teme. BS Na svoji zemlji Letos je ŠOU že tretjič pripeljal izseljensko mladino v Slovenijo - Nekaj dni v Celju in okolici Kmalu nova stanovanja Te dni je Gradbeništvo Božičnik začelo graditi nov stanovanjski blok na Dolgem polju v Celju. 552 milijonov tolarjev vredno naložbo v polovičnem deležu sofinancirajo Nepremičnine Celje in Stanovanjski sklad Republike Slovenije. V novem bloku ob slovitih hrastih na Dolgem polju bo 46 neprofitnih stanovanj na dobrih 3.300 kvadratnih metrih površin. Blok bo imel pritličje in štiri nadstropja, rok za izgradnjo pa je eno leto. Celje bo tako poleti prihodnje leto dobilo prepotrebnih 46 neprofitnih stanovanj, za katera je, po ocenah v Nepremičninah, med 80 do 100 zainteresiranih bodočih najemnikov. BS Prizidek v gradnjo Ob Narodnem domu v Celju se začenja gradnja prizidka, v katerega se bo selila upravna enota V podjetju Nepremičnine Celje so v ponedeljek podpisali pogodbo o gradnji prizidka k Narodnemu do-I v Celju. Za 600 milijonov tolarjev bo prizidek gradil velenjski Vegrad. S tem je tudi konec dveletnih zadreg, ko so za gradnjo prizidka objavili kar dva razpisa, prvega razveljavljenega in drugega neveljavnega. Izvajalca del so zatem našli šele v neposrednih pogajanjih z zadnjimi tremi ponudniki, s čimer so se izognili novemu razpisu, ki bi gradnjo po nekaterih ocenah podražil za skoraj 100 milijonov tolarjev. Soinvestitorja pri naložbi sta Mestna občina Celje in Skupni servis služb Vlade RS, ki sodeluje s 37 odstotki sredstev. Prizidek je izjemno pomemben, saj bo s 1.500 kva- dratnimi metri površin omogočil preselitev upravne enote iz sedanjih prostorov v občinski stavbi. Konec prihodnjega leta, ko naj bi bil prizidek zgrajen, se bodo vanj preselile vse upravne službe, tudi za občane najpomembnejši del z okenci za izdajo najrazličnejših potrdil ter osebnih in drugih dokumentov. V izpraznjenem pritličju Narodnega doma bodo zatem uredili kavarno, v kleti1 pa naj bi uredili gostišče, ki bo imelo pomembno funkcijo po končani obnovi Knežjega dvora. Prizidka bodo veseli tudi vsi uporabniki velike dvorane Narodnega doma, saj bo del prostorov namenjen tudi prepotrebnim garderobam za izvajalce, cate-ringu in oskrbovanju dvora- a Vedno z Vami za čisto in prijazno okolje OBVESTILO DELOVNI ČAS ODLAGALIŠČA KOMUNALNIH ODPADKOV IN ZBIRNEGA CENTRA V BOKOVŽLAKU: O delavniki - od 6. do 20. ure O sobote - od 6. do 14. ure & nedelje in prazniki - zaprto Nudimo vam tudi odvoz večjih neuporabnih kosovnih odpadkov (pohištva, bele tehnike ipd.). Le-te vam lahko pomagamo odstraniti iz stanovanja in izvršimo odvoz na odlagališče. Storitev lahko naročite na telefonski številki 03 42S 64 00. Prejšnji teden so bili na obisku v Celju letošnji udeleženci Štirinajstdnevnega programa povezovanja izseljenske mladine, ki ga že tretje leto pripravlja Študentska organizacija Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije. Ogledali so si mestno jedro in grad, v Domu sv. Jožefa pa so imeli pouk iz slovenščine. V tem programu skušajo organizatorji v Slovenijo vsako leto privabiti do osemnajst tujih študentov slovenskega porekla, da bi ti spoznali deželo svojih prednikov. Študentje so iz vsega sveta, največ pa iz Argentine, ZDA, Avstralije in Kanade, kjer je tudi najmočnejša slovenska skupnost. Vodja projekta Robert Strah je povedal, da je namen predvsem omogočiti mlajšim pripadnikom slovenske izseljenske skupnosti spoznavanje slovenske kulture in izročila ter učenje jezika. Projekt je letos pripravljen že tretjič, traja pa štirinajst dni. S projektom želijo nadaljevati, v ŠOU pa si želijo, da bi mlade izseljence tudi čimbolje informirali o možnostih študija v Sloveniji. Tokrat šteje skupina osemnajst udeležencev, stanujejo pa v hostelih, študentskih domovih ali hotelih. Tudi prehrana je organizirana bolj po študentsko, vsak večer pa skušajo popestriti s pristno slovensko zabavo - harmoniko, folkloro ali pa obiskom kakšne veselice. Udeleženci si bodo tako na obisku piva in cvetja že znali naslovno pijačo naročiti sami. Da bo temu tako, skrbi Nina Anžekovič, ki skupino petnajstih študentov uči osnove Za srečo je treba skrbeti EKOS CELJE d.o.o. Ribarjeva 3, 3000 Celje VAŠ NOVI KONCESIONAR ZA OPRAVLJENJE DIMNIKARSKIH STORITEV Med poukom slovenščine v Domu sv. Jožefa. slovenskega jezika. O svojih učencih in slovenščini pravi, da so zelo motivirani, saj si želijo ponovno odkriti jezik in kulturo svojih prednikov, da pa je slovenščina seveda težek jezik. Tako je precej udeležencev zmedenih zaradi jezikovnih posebnosti, na primer dvojine. Vendarle pa so mladi, marsikateri je bil v svoji skupnosti izbran zaradi zagnanosti in delavnosti, kar hitro obvladali vsaj osnovne fraze, besede in pravila. Učenci, vsi stari okrog dvajset let, so nad obiskom Slovenije in programom navdušeni. Tako ali drugače se je slovensko kulturno izročilo ohranilo pri vseh, bodisi preko pozdravov, kot je recimo »lahko noč«, bodisi preko goveje juhice in harmonike. In vsi znajo plesati polko! Nekateri so nad lepotami Slovenije celo tako navdušeni, da jo imajo za lepšo od vseh evropskih biserov - Pariza, Londona ali Prage. Pravijo, da niso mogli niti sanjati o takšni lepoti. Jezik, pravijo, da je težek, ampak to se jim ne zdi takšna težava, saj se znamo skoraj vsi Slovenci, gotovo pa vsaj mlajši, zelo dobro sporazumevati v angleščini. Po znanju jezika izstopajo trije Argentinci, vsi iz Buenos Airesa, kjer imajo zelo močno slovensko skupnost. Čez vikend slovenski otroci tam obiskujejo šole v slovenščini, imajo svoje medije, doma pa pogosto govorijo slovensko. Matija Marolt je povedal, da je nad Slovenijo navdušen, tako zaradi prečudovite narave kot zaradi prijaznih ljudi ter da misli tukaj študirati - želi se usmeriti v slovenščino in grafično oblikovanje. Pravi, da se mu zdi prav možno, da bo tukaj tudi ostal. Njegova someščanka Karolina Žnidar pa pravi, da sicer v Sloveniji ne bi študi- rala, da pa je zelo vesela, da je že drugič obiskala deželo svojih prednikov. Tokrat je celo videla nekaj znamenitosti, saj so jo prvič pravzaprav le priganjali od ene tetke do druge. Mnoge od njih mamijo nazaj tako naravne lepote Slovenije kot tudi stik s kulturo, ki so jo ohranili v njihovih skupnostih. Nekateri bodo nemara tako kot Matija res ostali, spet drugi se bodo raje vrnili domov. Vendar pa, kot kaže, polka in potica zunaj slovenskih meja ne bosta nikoli izumrli. SG POZOR, HUD PES Leteča krsta Nekdo ga je poimenoval leteča krsta. Kar nekaj časa sem preučeval to trditev, seveda z vsem psihoavtološkim metodološkim instrumentarijem, da bi nekako prodrl v srž te trditve in koliko je na njej, še bolj pa sem si na skrivaj želel, da bi ta trditev ne držala, pa... Govorim o lastnikih suzuki swifta, enega izmed najbolj »navitih« avtomobilov, ki so zaznamovali devetdeseta leta. Swift je bil svoj čas nekakšen prehodni avtomobil, ki so si ga še z zmernim kreditom lahko privoščili predstavniki srednjega razreda, danes pa je bolj kot ne postal predmet plebejskega kupče-vanja, pa še to pretežno na podeželju. Swifta je težko ugledati, saj mimo zmeraj zdrvi s hitrostjo zvoka, se pa tudi zgodi, kar je še posebej primerno za nas psihoavto-loge, da lahko preučimo lastnike, da se mimo pripelje hrupno in počasi, ker je njegov motor že v zadnjih zdih-ljajih. Takrat ga uzreš, mladega lastnika, ki se s swiftom nerad vozi sam. Lastnik swifta se naokoli vozi s prijatelji. Običajno jih je v avtomobilu pet, zato bi jih lahko poimenovali pet prijateljev. Ti tvorijo neko pootročeno verzijo človeštva. Prepoznamo jih po tem, da imajo radi isto glasbo, roke imajo zamazane z avtomobilsko mastjo, odrgnine na prstih se jim gnojijo, nosijo enake opanke, gratis kratke majice uspešnih ali manj uspešnih slovenskih podjetij, najraje pivovarn, katerih pivo pijejo. Njihove najpogostejše bolezni so dermatološko-venero-loškega značaja. V zvezi z njimi krožijo bizarne legende, ki imajo več skupnega s svetom živalskega kot človeškega. Običajno gre za hiperbole o čudežnih preživetjih, ki jih včasih zasledite v Slovenskih novicah v smislu: »Čudežno preživel padec z osem metrov visoke hruške, čeprav padel na tilnik«, »Spil meta- MOHOR HUDEJ sistox in preživel«, »Medvedki odgriznil uho«. Zdi se, da so nesmrtni, kot nekakšni ho-merski junaki 21. stoletja. Čudeži se jim dogajajo tudi v zvezi z njihovim swiftom. Pri dvesto na uro jim raznese zli-zano gumo, pristanejo na strehi, se trikrat prevrnejo, šestnajstkrat prekopicnejo, padejo šest metrov globoko v reko, ki jih odnese kilometer daleč, kjer izstopijo in čudežno preživijo. Skupaj v nesreči, skupaj pri delu, v mesecu dni popravijo svojega priljubljenega swifta, ki je sedaj le nekoliko bolj pisan, saj niso dobili vseh delov rdeče barve, kakršna je karoserija, toda vseh pet prijateljev pozna nekoga, ki jim bo bel blatnik, moder pokrov, zadnja zelena vrata ... že pobarval na rdeče. Navidez neraz-družljive prijatelje lahko loči zgolj ena stvar, to je ljubezen. Takoj, ko iz prijateljske bratovščine izstopi kakšen zaljubljenec, ko ga pravzaprav iztrga iz objema swifta kakšno dekle, noro na kakšen ug-lednejši avtomobil, se družba raztepe. Ni namreč mogoče, da bi obstajali štiije prijatelji ali pa celo kaj manj. Številka pet je namreč zanje magična, ima čarobno moč. Znotraj petice so varovani s posebnim, skupnim angelom varuhom. Swift je do tega trenutka neuničljiv, ko pa se zruši red petice, šele lahko govorimo o swiftu kot leteči krsti. O slednjem piše v svoji razpravi Swift in rešitev sfingine uganke znameniti avstrijski psihoavtolog Herbert Scheis-singer, ki je preučeval vedenje petih prijateljev med sinovi tirolskih in vorarlberških dr-vaijev. Torej resnica o leteči krsti ni tako enostavna. Razstavljeni športniki V razstavnem prostoru mednarodnega društva Otroci otro- Mladi na lovu Robert Bevc ponuja v trgovini Pro Montana vso opremo za alpinizem, jamarstvo, kampiranje in pohodništvo. Pro Montana za profije in ljubitelje Na Glavnem trgu 5 v središču Celja je v ponedeljek Robert Bevc odprl franšizno trgovino verige Pro Montana. Gre za specializirano športno trgovino, eno od približno desetih, kolikor jih je v Sloveniji in na Hrvaškem. V njej bodo poklicni in ljubiteljski alpinisti, pohodniki, planinci, jamarji, turni smučarji in drugi našli vso potrebno opremo, kar je izjemno obogatilo tovrstno ponudbo v Celju. V kratkem bodo v trgovini odprli tudi klub ljubiteljev gorništva in pohodništva, v katerem bo mogoče najti specializirane revije s tega področja prostoča-snih dejavnosti, hkrati pa bo tudi zbirališče istomislečih. V Pro Montani se bodo ukvarjali tudi z izletništvom in gorništvom, saj bodo strankam ponudili organizirane planinske ah Pohodniške izlete na izbrane ture in vrhove. BS ---Št 29 -22. kom v Gosposki ulici 7 b je bila v soboto otvoritev razstave otrok vrtca Anice Čer-nejeve. Otroci so iz žice in v risbi ustvarjali športnike na temo letošnje olimpiade. Jeseni se bo razstava selila še na ministrstvo za obrambo, kjer bodo na ogled tudi ostala dela otrok v društvu, narejena v različnih tehnikah (keramiki, glini, brušenem kristalu), julij 2004 - za zaslužkom Poleti tudi dvakrat več izdanih napotnic študentskih servisov - Razlika v plačilu med Celjem in Ljubljano tudi do 500 tolarjev na uro Poleti študentski servisi zaradi dopustov dobijo več ponudb kot čez leto, a je hkrati tudi povpraševanje po delu večje, zato se ponudbe hitro oddajo. Marko Vuk, vodja poslovalnice Celje Študentskega servisa Ljubljana, opozarja, da se število izdanih napotnic poleti podvoji v primerjavi z ostalimi meseci. Še vedno pa nekatera podjetja zaposlijo le otroke svojih delavcev, kot zatrjuje direktorica študentskega servisa Študent Marijana Volf in dodaja: »Zaradi tega nas podjetja ne kličejo in ne sporočajo potreb po delu, ker je to že vnaprej dogovorjeno. To je v zadnjih letih postala že stalna praksa.« Ponudbe študentskih servisov so raznolike, največkrat pa se še vedno pojavljajo strežba, delo v proizvodnji in skladiščih, pomožna dela v gradbeništvu, administrativna dela, sledijo pa strokovna dela, kot je računalniško oblikovanje, pre- vajanje in lektoriranje. Kot pojasnjuje Sonja Zabasu, zadolžena za stike z javnostmi pri Študentskem servisu Celje: »Ni tako pomembno za kakšno delo gre, glavno je, da je dobro plačano. Takšna dela najhitreje oddamo.« Študenti pa se največkrat odločajo za dela, ki so povezana z njihovim študijem, saj imajo po besedah Urške Grobelšek, referentke za posredovanje del v poslovalnici Celje Študentskega servisa Maribor, tako tudi možnost za kasnejšo redno zaposlitev v istem podjetju. Še vedno pa obstaja razlika v plačilu za isto delo v različnih regijah po Sloveniji. Po besedah Grobelško-ve so v Mariboru razmere primerljive s Celjem, medtem ko so študenti in dijaki v Ljubljani za isto delo plačani tudi do 100 tolarjev več na uro. Vuk pa opozarja, da ta razlika pri visoko strokovnih delih naraste tudi do 500 tolarjev na uro. Izbirčni pa niso le študenti, temveč tudi delodajalci, ki poleg ponudbe za delo pripišejo tudi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za delo. Tako je pri pomoči pri prodaji obvezna končana srednja trgovska ali ekonomska šola, drugače pa delodajalci zahtevajo tudi izpit iz varstva pri delu ter opravljen higienski minimum. Največkrat pa postavijo pogoje o starosti in izobrazbi dijaka oziroma študenta, za strokovna dela pa je obvezno tudi znanje tujih jezikov in računalniških programov. Zaradi velike konkurence so študentski servisi v zadnjem času razširili ponudbo. Tako svojim članom ponujajo obveščanje o nakazilih preko elektronske pošte in SMS-sporočil, na isti način pa člane obveščajo tudi o trenutnih prostih delovnih mestih. Članom nudijo popuste za kopanje in smučanje, vse več servisov pa se v bitki s konkurenco odloča tudi za celotno vnaprejšnje plačilo študentom. MAŠA BOHNEC Dostopnejši muzej V Muzeju novejše zgodovine Celje bodo do sredine septembra končali te dni začeto naložbo, po kateri bo muzej postal še bolj dostopen. Na dvorišču za muzejsko stavbo so namreč porušili zid z obokom, ki je zapiral dostop v muzej s te strani. Zdaj bodo na tem prostoru zgradili dvigalo in zunanje stopnišče. Z dvigalom bodo do muzejskih zbirk lahko prišli tudi invalidi, služilo pa bo tudi za lažjo dostopnost do muzejskih depojev, ki so na podstrešju. Naložbo, vredno 24 milijonov tolarjev, financirajo v ministrstvu za kulturo. BS Rihterjeva za parlament V soboto je v atriju gostilnice Tartini v Celju ministrica za kulturo in članica Združene liste socialnih demokratov, Celjanka Andreja Rihter, medijem, prijateljem in «omišljenikom sporočila odločitev, da bo kandidirala za poslanko v novem sklicu državnega zbora. Zavzemala se bo predvsem za Celje kot tretje državno središče, ki bo mladim ponudilo več zaposlitvenih možnosti, in za Celje v Evropi, ki je bilo v zgodovini že zelo pomemben igralec na politični sceni. »Celje mora mladim ponuditi več zaposlitvenih možnosti, da se ne bo več dogajalo,« kot je dejala Rihterjeva, »da več Celjanov srečujem v Ljubljani kot v Celju.« BS VRANSKO LJUBNO VELENJE MOZIRJE GORNJI GRAD POLZELA i Za odrasle in mladino Konec tedna se v številnih krajih Savinjske in Šaleške doline obeta več prireditev, v pripravo katerih številni organizatorji vlagajo kar nekaj napora. Že sedmo leto zapovrstjo bodo veliko prijetnih trenutkov prinesli Vranski poletni večeri. Prva v nizu letošnjih prireditev bo v soboto pod imenom Poletni večer na Taboru in bo edina izven velikega šotora, v naravnem okolju ob cerkvi Tabor nad Vranskim. Večer srednjeveške in ljudske glasbe bo s svojimi nastopi pričarala skupina Prima Vista, pri organizaciji pa sodelujejo Zavod za muzejsko, kulturno, turistično in športno dejavnost Vransko ter turistično društvo, klub mladih, aktiv kmečkih žena in gasilci PGD Vransko. Zadnjo soboto v juliju pripravljajo Vransko summer night 2004, tridnevni vrhunec Vranskih poletnih večerov pa se bo začel v petek, 6. avgusta. V tem tednu se začenjajo tudi prireditve 44. Flosarske-ga bala na Ljubnem. Ljubenci ob pomoči Kluba zgornjesa-vinjskih študentov začenjajo sklop dogajanj z drugim Flosfestom. Gre za žurko na prostem, na idilični lokaciji ob Savinji, sodelovali pa bodo Siti hlapci, Duwai Orchestra, TUja vrsta, Dolly Bell in DJ Brlee. Prireditev bo multimedijsko podprta s projektorjem, prisotni pa bodo tudi pihalci ognja in žonglerji. Drugačen bo sobotni večer v gostilni na Produ, kjer se bodo predstavili narodnozabav- Ena izmed novosti na Ljubnem bo ogled zeliščarskega vrta pri Mlakeiju v Teru, kjer bodo obiskovalcem med drugim ponudili tudi »županjin čaj«. ni ansambli, nedeljsko popoldne pa bo v znamenju ljudskih godcev in pevcev. Flosarski bal ponavadi združujejo s številnim prikazi nekdanjega življenja, športnimi tekmovanji ter seveda praznovanjem občinskega praznika. Slavje ob prazniku pripravljajo Ljubenci prihodnji petek, zadnji julijski dnevi pa bodo tudi vrhunec flosarskih prireditev. Velenjski Gost v petek in soboto pripravlja 20. Noč ob jezeru. V petek bodo nastopili Alya in Soulfingers, v soboto pa Vesna Pisarovič, Kingston, Mambo Kings in ansambel Slapovi. Za soboto organizatorji napovedujejo tudi velik Fire-neon show, številne delavnice ter zabavo za otroke. Oba dneva bo ob Velenjskem jezeru tekmo- vanje najboljših slovenskih odbojkarjev in odbojkaric, na vip turnirju pred finalnima sobotnima odločitvama ob 20. v ženski oziroma 21. uri v moški konkurenci pa se bodo pomerili znani Slovenci in novinarji. Pri Ribiški koči ob Šoštanj-skem jezeru se bo v petek začel dvodnevni Small Fest, na katerem želijo sodelujoče skupine posneti »live« zgoščenko. Jutri bodo nastopili Imakadi, Peesing Teens, Something Small, Tenacious Zhgantsi, No Limits, God Scard in Sarcom. Dogajanje v sobotnem popoldnevu se bo začelo ob 14. uri, nastopili pa bodo Fire, Supremacy, Podplat, Okrogla miza. Klinični testiranci. Z.ieban.e in Skor. URŠKA SELIŠNIK Šola v ponos V Andražu nad Polzelo izvajalci opravljajo še zadnja dela na novi podružnični šoli, ki jo bodo uradno odprli septembra ob prazniku občine Polzela. Novogradnja, ki se je krajani izjemno veselijo, bo stala več kot 230 milijonov tolarjev, v njej pa bodo poleg telovadnice in prostorov za vrtec tudi učilnice za prvo triletje in ustrezni kabineti. US, foto: TT Tamburaši KUD Polzela Med tamburicami Člani Tamburaškega orkestra KUD Polzela so v Kristalni dvorani graščine Šenek v soboto pripravili prisrčen glasbeni večer. Poleg domačega tamburaškega orkestra, ki ga vodi Mija Novak, so nastopili še harmoni-karski duet Jernej Drofenik in Matic Turnšek ter člani Tamburaškega društa Feniks iz Celja, ki jih vodi Brane Mesec. Prireditev je polepšala večer tudi oskrbovancem doma upokojencev. V okviru letošnjih Malteških dni so na Polzeli pripravili še razstavo ročnih del z nabožno vsebino, ki si jo je v župnijski cerkvi v treh dneh ogledalo veliko obiskovalcev. TT Ogledalo mozirske UE V Upravni enoti Mozirje so končali samoocenjeva-nje po tako imenovanem modelu caf. Model caf je kot skupni ocenjevalni okvir za organizacije v javnem sektorju evropski model kakovosti, v mozirski UE pa so ga prvič izvedli lani. Caf uporablja 9 meril, od katerih jih pet sodi med dejavnike uspeha, štiri med rezultate, ocenjevanje pa poteka po določeni ocenjevalni lestvici. V okviru projek- ta so v Mozirju izvedli ankete med strankami in zaposlenimi glede zadovoljstva z delom UE. Pri oceni zadovoljstva strank so zbrali 177 vprašalnikov, sodelujoči pa so v povprečju delo UE ocenili z oceno 4,44 od petih možnih točk. Iz odgovorov je razbrati, da strankam največ pomeni znanje zaposlenih ter strokovnost, prijaznost in korektnost uslužbencev. Tako je skupna ocena UE Mozirje po modelu caf 3,15, kar je več kot lani, ko so dosegli oceno. 2,96. Samooceno bodopo besedah vodje ocenjevalne skupine Milene Cigale posredovali Evropskemu inštitutu za javno upravo v Maastrichtu, kjer -izdelujejo primerjav^ ocen v evropskih državah. Lanska povprečna ocena med evropskimi upravnimi orgaí nizacijami je bila 2,97, v Sloveniji pa je v projektu sodelovalo 30 organizacij, največ prav upravnih enot. us Z OBČINSKIH SVETOV Plani za razvoj GORNJI GRAD - Svetniki so potrdili spremenjene občinske prostorske plane, ki so usklajeni z ministrstvi in jih je potrdila vlada. S spremembami so omogočili širitev odlagališča odpadkov v Podhomu, kjer naj bi zgradili kompostarno in uredili ločeno zbiranje odpadkov. Poleg tega so v spremenjenih aktih rezervirali prostor za turistično-rekreacijsko območje Repenšek, smučarsko in izletniško kmetijo Rihter ter za večji rekreacijski prostor ob lovski koči. Dodatno so rezervirali tudi prostor za širitev čistilne naprave, z ministrstvi pa so uskladili tudi posamezne prostorske spremembe, za katere so zaprosili občani. Zanimanje za trgovski center GORNJI GRAD - Pred meseci so svetniki s posebnim sklepom dovolili Istrabenzu v neposredni bližini kotlarne gradnjo peletrirnice. Kot je znano, se je Istrabenz odločil za gradnjo peletrirnice, t Triple A - Invest d.o.o. Q?nitovalii>e sfm-estme/il shanking Smo priznano podjetje,ki z mednarodnimi povezavami zagotavlja širok pregled bančne ponudbe financiranja v Sloveniji. Za vas uredimo: HIPOTEKARNE KREDITE gotovinske kredite - leasinge zahtevajte finančno ponudbo bank še danes ! Izhodiščna obrestna mera: LETNO 2% + Ell RIB 0R ali 2% CHF * UB0R. Možnost poplačila obstoječih kreditov. Data odplačila it 1 ta 20 lit Financiranje uredimo na podrodu celotne Slovenije. ■S torej linije za izdelavo pele tov, v Nazarjah, zato so gor-njegrajski svetniki preklica li dovoljenje. Hkrati pa so sprejeli sklep, da je na tem območju dovoljena gradnja večjega trgovskega centra. Po besedah župana Antona Rif-lja so za gradnjo centra v Gornjem Gradu zainteresirane tri večje družbe, vse iz tujine, vendar o konkretnih imenih ni želel govoriti. Nova Štifta v nastajanju GORNJI GRAD - Po sklepu svetnikov bodo v KS Nova Štifta 3. oktobra hkrati s parlamentarnimi volitvami izvedli tudi referendum, na katerem bodo krajani odločali o poimenovanju kraja Nova Štifta, ki zaenkrat uradno ne obstaja. Gre za tri manjše zaselke, in sicer Šmiklavž, Tirosek in del Dola, ki naj bi, če bo referendum uspel, postali ulice v kraju Nova Štifta. Po izračunih bo izvedba referenduma občino stala več kot milijon tolarjev,j stroške spremenjenih osebnih dokumentov pa bodo poplačali krajani. US Začenjajo se Vranski poletni večeri in Flosarski bal na Ljubnem - Vabijo na Noč ob jezeru v Velenju in Small Fest v Šoštanju St. 29 -22. julij 2004 -— yr* MOZIRJE POLZELA GORNJI GRAD PREBOLD Klepet med sošolci Pred dnevi so se na Polzeli po 55 letih srečali nekdanji učenci, ki so učilnice polzel-ske šole zapustili v šolskem letu 1948/49. Domačini so se sicer v teh letih srečevali, drugi, ki so se zaradi šolanja ah službe ustalili drugje, pa so na srečanju v gostilni Pri trojčkih pogosto spraševali: »Kdo pa si ti?« Potem je stekel zanimiv klepet, saj so si imeli nekdanji sošolci veliko povedati. TT še je čas. da se odločite za študij v študijskem letu 2004/2005. ^VlT Skupaj z matičnimi fakultetami na ........ .....„ i.. UPI Ljudski univerzi Žalen UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC organiziramo naslednje programe: fc^t □ VISOKOSOLSKA STROKOVNA PROGRAMA: • JAVNA UPRAVA (Fakulteta za upravo Ljubljana) • ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT (Fakulteta za organizacijske vede Kranj) □ UNIVERZITETNI PROGRAM: • UPRAVA - vpis v 4. letnik po merilih za prehode (Fakulteta za upravo Ljubljana) Informativni dan bo 19. avgusta 2004 ob 18. uri na UPI - LU Žalec. Drugi prijavni rok traja od l.avgusta do 5.septembra 2004. Prijavite se z obrazcem DZS 1,71/2, ki ga lahko kupite v knjigarnah ali dobite brezplačno na naši ljudski univerzi. Prijave pošljite na Visokošolsko prijavno-informacijsko službo. Vpis bo potekal v skladu z razpisom Ministrstva za šolstvo, znanost in šport RS. Na UPI - LU Žalec bomo izvajali tudi: . PROGRAM ZA PRIDOBITEV PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKE IZOBRAZBE (Pedagoška fakulteta Maribor) Rok prijave za ta program je 3. september 2004. Prijave pošljite na UPI - Ljudska univerza Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, 3310 Žalec, ali na Pedagoško fakulteto Maribor s pripisom za izvedbo v Žalcu. K prijavi priložite fotokopijo diplome. INFORMACUE: (03) 713 35 50; wniww.upi.si; lu-zalec@upi.si. Zlatoporočenca Cestnik in preboldski župan Vinko Debelak Vsakdanje drobne radosti Pred kratkim sta zlato poroko slavila Vera in Ernest Cestnik iz Matk, ki ju je v preboldskem hotelu ponovno poročil župan Vinko Debelak, cerkveni obred pa je v župnijski cerkvi opravil Franc Serec. Slavij enca sta se rodila v Matkah, Ernest leta 1928 v kmečki družini kot osmi od devetih otrok. Vera pa kot edinka tri leta kasneje v rudarsko kmečki družini. Kot drugim tudi njima vojna ni prizanašala, saj je Ernest kljub svoji mladosti odšel v partizane, Vera pa je bila kurirka. Čeprav sovaščana, sta se pobliže spoznala šele po koncu vojne. Njuna ljubezen je bila kmalu na veliki preizkušnji. Srebrnim, rosa trave... modni nakit ADAM AS za vsa srca... A nA H/l A C Žalec, Šlandrov trg 32 IVI «aS Celje, Ljubljanska 10 saj je moral Ernest za tri leta na služenje vojaškega roka. Kasneje je kot elektromonter delal pri šempetrskem Elektru, Vera pa je skrbela za dom in vzgojo dveh hčera. Kot pravita, se njuno življenje v zadnjih letih ni bistveno spremenilo. Zdravje jima v glavnem dobro služi, življenje pa ju je naučilo, da je sreča sestavljena iz majhnih radosti. Dneve začenjata z dobro voljo, ki ohranja stara in privlači nova prijateljstva. Vsi, ki so praznovali z njima, so Cestniko-vima zaželeli še veliko zdravih let, najglasneje pa njuna vnuka, 16-letna Urška in 6-letni Luc. TT KOZERIJA Iz kraja, kjer po kresu ne zmrzujejo Župan Gornjega Grada Toni Rifelj je razočaran zaradi fame, razširjene med novinarji. češ da so radiatorji v trškem jedru mrzli. Čutimo se dolžne, da popravimo napako. Zato bralcem sporočamo, da radiatorji y Gornjem Gradu niso mrzli. Napajajo se preko daljinsko vodenega sistema na lesno biomaso, sistem pa je bil kot vzorčen in prvi slovenski primer poplačan tudi z evropskim denarjem. Verjetno (ali pa mogoče, saj se nam v Evropi menda cedita kruh in mleko, zakaj se ne bi še toplota?) pa to ni vplivalo na dejstvo, da je u Gornjem Gradu minuli teden nekaj noči zapovrstjo sistem »zalaufal«. In da ne bi kdo slučajno pomislil, da je bilo kaj narobe! Prižiganje sistema se sliši malce hecno samo v tem tednu, ko so temperature vsaj približno podobne poletnim. Toda minuli teden, dragi bralci, se je ponoči shladilo pod 10 stopinj Celzija. Zato se je gornjegraj-ski sistem vklopil in porabnikom omogočil užitek ob toplih radiatorjih. Predpostavljamo, da so bili krajam in ostali porabniki v večjih ustanovah (gre za 137 porabnikov c tretjini vseh, ki bi se lahko priključili na sistem) zadovoljni. Prav tako predpostavljamo, da jih je vsaj malce kuhalo. Če ne od toplih radiatorjev in temperatur, jih bo od jeze, ko bodo dobili položnice. Čeprav, bi nas spet pokaral župan Rifelj, si sistema in porabe nihče od novinarjev noče ogledati ali preračunati. Za primerjavo: po podatkih Tonija Riflja, direktorja podjetja Engo, ki upravlja s sistemom, so predlani prodali 2 milijona kilovatnih ur, lani so prodano energijo točno podvojili, letos pa do konca junija prodali že dobri dve tretjini lanske porabe. In če je Rifelj najprej izračunal, da je ogrevanje na biomaso tisočstoodstotno cenejše, je potem izračun znižal. Po njegovem je »leseno« ogrevanje v stanovanjski hiši v Gornjem Gradu vsaj za 30 odstotkov cenejše, kot je ogrevanje s kurilnim oljem, ob tem pa dodal, da v prid ogrevanja z biomaso govori še več stvari. Zagotovo bo nekaj na tem, saj se za ogrevanje z lesnimi odpadki odločajo tudi v drugih krajih. Vseeno nam ni žal, ker minuli teden nismo imeli toplih radiatorjev. SU Vol brez posluha V nedeljo so bili na Me-nini planini za nekaj časa odrinjeni denacionalizacija, posest, gozdovi in še druge razprave, v katere je v teh dneh vključena tudi Menina. Člani Pašne skupnosti Gospodnja-Globače so namreč dan izkoristili za pastirske igre. Kar nekaj šaljivih prizorov se je zvrstilo v čudovitem nedeljskem dnevu, ki je v zavetje 1.508 metrov visoke planine privabil ogromno število takšnih in drugačnih »pastirjev«. S častnim plesom, šopkom planinskega cvetja in kozarčkom rujnega so organizatorji počastili letošnje abrahamovce, vmes pa pripravili kar nekaj iger, s katerimi so si nekdaj pastirji krajšali čas. Seveda je tudi letos največ zanimanja pritegnila volovska ruleta. Pravila igre so preprosta: organizatorji so na travniku in na večji tabli označi- Vol se številnim gledalcem ni pustil zmesti. li 440 polj, kupec tisoč tolarjev vredne srečke pa si je izbral svoje polje. Ko je bila velika večina srečk prodana, so v ograjen travnik pripeljali vola. Na ža- lost ali na veselje vol ni imel pretiranega posluha za podaljševanje stavne negotovosti in je takoj med prvim defilejem naredil velik kupček oziroma se po- dělal v polju 150. In tako določil svojo novo lastnico, ki se še ni odločila, kaj bo z njim. Lahko ga namreč takoj odžene, pusti na planini do konca paše ali pa se zadovolji s sto tisočaki odškodnine. Grudnikovi, oskrbniki doma na Menini, so ob sodelovanju članov pašne skupnosti zbranim ponudili številne, tudi pastirsko prirejene dobrote, mnogi pa so dokazali, da se tudi bliže soncu in v planinski obutvi da imenitno zaplesati. URŠKA SELIŠNIK Praznično v Dobju Peti praznik majhne kozjanske občine Dobje, ki ima v 13 zaselkih malo več kot tisoč prebivalcev, je minil v znamenju nove pridobitve, 1,2 kilometra dolge ceste Završe-Škarnice-Vodi-ce, prvega obiska ministra za kmetijstvo dr. Milana Pogačnika, razstave akademske slikarke Mojce Vilar iz Domžal in podelitve občinskih priznanj. Med dosežki je župan Franci Salobir posebej izpostavil novo asfaltirano cesto Završe-Škarnice-Vodice v vrednosti 12 milijonov tolarjev, pri kateri so s prostovoljnim delom sodelovali tudi krajani. Cesta je asfaltirana do tromeje občin Dobje, Šentjur in Laško in je najkrajša povezava Dobja preko Trobnega Dola do Laškega. »Da bi tudi preostali del ceste uredili za varen promet, bo potrebno sodelovanje obeh sosednjih občin,« je poudaril župan Salobir. Ob novi panoramski cesti bodo v prihodnosti obnovili tudi nekaj propadajočih kovač-nic, ki bodo z opremo zanimive za ogled. V soboto so odprli razstavo akademske slikarke Mojce Vilar, ki jo je predstavila Nada Salobir iz Velenja. Vi-larjeva je prvič obiskala Dobje pred 20 leti in njeno takrat ustvarjeno likovno delo še vedno krasi prostore domače gostilne Huga Salobir- ja. TUdi tokrat se je predstavila s serijo motivov Dobja ter posnetkom Dobja na razglednici iz leta 1954. V nedeljo so v okviru tradicionalne lepe nedelje pripravili procesijo mimo štirih oltarjev od cerkve mimo pokopališča, popoldne pa je bila osrednja prireditev pred kulturnim domom, ki so ga pred 20 leti zgradili večinoma s prostovoljnim delom. Na prizorišče so postavili tudi veliko sliko Dobja, ki so jo lani na enodnevni likovni koloniji narisali slikarji, ki se sicer ukvarjajo z narod-nozabavno glasbo. Župan Salobir je z zadovoljstvom pozdravil tudi ministra za kmetijstvo dr. Milana Pogač- Na otvoritvi razstave nika, ki se je med domačini namesto predvidene pol ure zadržal skoraj dve uri, ter župane sosednjih občin Šentjur Štefana Tisla, Bistrica ob Sotli Jožeta Pregrada in Kozje Andreja Kocmana. la nazdravila slikarka Mojca Vilar i V naslednjih letih si v Dobju veliko obetajo od sprejetja prostorskega načrta, zgrajen bo nov objekt s knjižnico, vrtcem in stanovanji, pričakujejo pa tudi konkretno pomoč države s priporočili i župan Franci Salobir. ministrov Gabra, Bohinca in Pogačnika (obiskal jih je tudi bivši kmetijski minister But), ki so jih letos obiskali in navdušeni pohvalili, kako lepo je pri njih. TONE VRABL Po strokovnem še politično delo Predlog proračuna za leti 2005 in 2006 v prvi obravnavi sprejet, vendar s kar nekaj kislimi obrazi Šentjurski občinski svetniki so v ponedeljek v prvi obravnavi potrdili predlog proračuna za leti 2005 in 2006, ki za vsako leto v občinski blagajni predvideva okoli 2,5 milijarde tolarjev. Nekoliko sporno je sicer bilo, da je ostal predlog proračuna nespremenjen od prejšnje seje, ko je koaliciji LDS, NSi in SDS za potrditev zmanjkal le en glas, vendar so to utemeljili z dejstvom, da je priprava proračuna strokovno, glasovanje o njem pa politično delo. Poleg tega so nekateri svetniki še opozarjali, da proračun nikoli ne more biti idealen za vse, da gre za racionalno porazdelitev sredstev glede na potrebe in da je v tem pogledu proračun dober. V razpravi je bilo največ govora o izgradnji Osnovne šole Ponikva in prenovi kulturnega doma. Zaradi izgradnje šole, ki je največji projekt in hkrati tudi finančni zalogaj v občini, so sprejeli tudi dodaten varnostni ukrep, ki poudarja pomen lokalne dinamike. To pomeni, da lahko krajevne skupnosti glede na trenutne potrebe prerazporeja-jo pridobljena namenska sredstva. V konkretnem primeru Ponikve to pomeni, da bodo lahko z denarjem, namenjenim za izgradnjo šole v leni 2006, v letu 2005 že dokončali kakšno cesto. Ta predlog je povzročil nekaj razburjenja, saj sc jc mnogim svetnikom zdel nepotre- ben, saj naj bi te zadeve tako ali tako urejali z rebalansi proračuna in podobnimi prijemi. Na koncu so proračunski odlok v prvi obravnavi vendarle sprejeli, saj je obveljal konsenz, da gre le za dodaten varnostni ventil, ki morda sicer ni nujno potreben, škodljiv pa prav tako ni. Glede prenove kulturnega doma so se vsi svetniki strinjali, da ga je treba čimprej urediti, saj Šentjur potrebuje sodoben hram, kjer se lahko nemoteno odvijajo kulturne prireditve. V nasprotnem primeru namreč grozi upad kvalitete kulturnega življenja v občini. Posebne pozornosti naj bi bila zato deležna ureditev okolice, saj naj bi dom že s svojo zunanjostjo Obetavi Na Vrhu nad Laškim so lani ustanovili konjerejsko društvo in kot eno prvih nalog izvedli tekmovanje v hitrostnem in spretnostnem jezdenju. Letos je na drugem tekmovanju sodelovalo že 16 tekmovalcev iz domačega društva in tudi sosednjih, zlasti iz Trbovelj in Hrastnika. Člani društva so v bližnji Leskovci uredili poligon, na katerem se zbirajo in vadijo. Med njimi je pogosto tudi 12-letni domačin Matjaž Selič (na sliki), ki je letos zmagal v spretnostnem jezdenju v kategoriji do 15 let, še pred tem pa je osvojil tudi 1. mesto v hitrostnem jezdenju v skupini junior v Trbov- ljah. V Konjerejskem društvu Vrh nad Laškim upajo, da bo tekmovanje preraslo v tradicionalno, saj je konjev izžareval kulturniškega duha, nujna pa je tudi ureditev dvorane, kjer je ključna prenova stolov. SG Po toči ocenjena škoda Občina Laško je konec tedna poslala Upravi RS za zaščito in reševanje prvo poročilo o škodi, ki jo je povzročilo zadnje neurje. To je na območju občine povzročilo za dobrih 25 milijonov tolarjev škode. Od tega so na cestni infrastrukturi zabeležili skoraj 15 milijonov tolarjev škode, za slabih 10 milijonov škode pa je toča z neurjem povzročila na kmetijskih površinah. Najbolj je toča oklestila pridelke na kmetijskih površinah na Vrhu nad Laškim, v Šentrupertu in na Marija Gradcu. RP Namesto golobov gobe Jožeta Žagarja in Marka Fajsa iz Šentjurja je v nedeljo v Podčetrtek zvabil letak, ki je vabil na veselico. Navdušeno sta opazovala tekmovanje lovcev v streljanju na glinaste golobe in se odločila, da bosta po tekmovanju v bližnjem gozdičku poiskala tiste, ki so jih »ostrostrelci« zgrešili. Iskanje glinastih golobov pa ju je popeljalo do nenavadne najdbe. Našla sta jurčka (ga pustila rasti), še enega gobje-ga lepotca (in ga tudi pustila rasti), potem pa sta obstrmela. Pred njima je iz matere zemlje rasel velik jurček, iz katerega je na klobuku poganjal še eden. Nenavaden gobji par je bil boljša najdba od glinastih golobčkov, gotovo pa, potem ko smo ga ovekovečili za naš časopis, tudi bolj slastna. BRST na domačijah vse več, vse več pa je tudi tistih, ki si takšne prireditve radi ogledajo. MM POČITEK V AKCIJI! prenosne klimatske naprave: 15 % ceneje • namizni in prosto stoječ ventilatorji: 20 % ceneje • vrtno pohištvo, napihljivi program in oprema za kampiranje: do 30 % ceneje Podrobnejše informacije na prodajnem mestu! Popust velja od 19. 7. do 28.8. Ne velja za izdelke, ki so vkljufeni v druge Merkurjeve akcije. MERKUR ROGAŠKA S. ŠMARJE P. J. Zadnji šmarski vlak Občina Šmarje pri Jelšah je v ponedeljek dokončno sprejela bistveno spremenjeni občinski dolgoročni prostorski plan. Z obsežnim dokumentom, ki so ga pripravljali tri leta, so ujeli zadnji rok sprejemanja po starem načinu. V spremenjenem planu sta vključeni načrtovni poslov-no-obrtni coni v Mestinju, kjer so jima nasprotovali, ter v Šmarju pri Jelšah, pa tudi manjše takšne površine v Šentvidu ter Grobelnem. Z Grobelnega je v planu prav tako izgradnja nadvoza nad obema progama (skupaj s prestavitvijo glavne ceste), iz Šmarja pa obvoznica ter golf igrišče pri Jelšingradu. V Šmarju so še posebej v Dvoru pridobili precej stavbnih zemljišč. Za šmarsko občino je žal značilna razpršena gradnja, ki jo skušajo v spremenjenem planu ponekod povezati. Zadnje spremembe plana so opravili pred več kot desetletjem. BJ Komu slatinska priznanja? V občini Rogaška Slatina bo v soboto, 24. julija, osrednja slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku. Prireditev, ki bo v kulturnem centru, bo v znamenju dobitnikov letošnjih občinskih priznanj. Po odločitvi občinskega sveta bodo letos podelili pet priznanj občine. Prejeli jih bodo podjetnik mag. Jože Pipenbaher, učiteljica Kas-ja Grašer, društvo Gaja, kmet Anton Sajko ter gasilsko društvo sv. Florijan. Turistični podjetnik Pipenbaher, lastnik podjetja Svit, je vložil v slatinski turizem v sedmih letih 35 milijonov evrov ter ustvaril nova delovna mesta, učiteljica Grašer-jeva uspešno poučuje že 36. leto, društvo Gaja pa skrbi za ohranjanje narodnih jedi ter običajev. Kmet Sajko, ki obdeluje več kot 40 hektar- jev zemlje, končuje z gradnjo velikega hleva za prosto rejo, gasilci pa bodo prejeli priznanje za požrtvovalno delo. V občinskem svetu, ki je sprejel odločitev o podelitvi omenjenih priznanj na zadnji seji, je bilo predvsem glede podelitve priznanja Pipenba-herju nekaj pomislekov. Pri tem so omenjali nesodelova-nje pri urejanju parkov ter še drugih občinskih projektih, vendar je na koncu prevladalo stališče večine, da si Pipenbaher občinsko priznanje zasluži. Na osrednji slovesnosti občinskega praznika bo slavnostni govornik predsednik državnega sveta Janez Sušnik. Občina Rogaška Slatina praznuje občinski praznik na god sv. Ane, slatinske zaš-čitnice. BRANE JERANKO Švicarjevo darilo pred Slatinčani Temeljni kamen za novo krožišče V Rogaški Slatini so v torek položili temeljni kamen, i ki bo zaznamoval gradnjo krožišča pri Elektru na križišču Celjske ceste in Prvomajske ulice. S krožiščem bo-I do v Rogaški Slatini omogočili boljšo cestno povezavo s centrom in izboljšali pro-j metno varnost. Slovesnosti se je udeležil minister za promet Marko Pavliha. Za izvajalca del so izbrali podjetje CM Celje, celotna naložba pa bo znašala približno 118 milijonov tolarjev. Od tega bo dobrih 67 milijonov tolarjev prispevalo ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, občina Rogaška Slatina pa bo dodala dobrih 50 milijonov tolarjev. Dela na državni cesti bo tako financirala država, občina pa bo pridobila zemljišča in sofinancirala izgradnjo pločnika ter nove javne razsvetljave. Z idejo o krožišču je bil zadovoljen tudi minister za promet Marko Pavliha, ki je poudaril: »Krožišča rešujejo človeška življenja, o čemer priča tudi statistika. Za polovico zmanjšajo število prometnih nesreč, kar za tri četrtine pa število poškodovanih.« Novo krožišče bo tako nadomestilo nepregledno štiri-krako križišče, zgrajeni pa bodo tudi priključek lokalne ceste na Žibernik, kolesarska steza in pešpot vzdolž regionalne ceste ter nova brv za kolesarje čez potok Negojščica. Na območju krožnega križišča bo urejena tudi javna razsvetljava. Urejanja prometa se po besedah slatinskega župana Branka Kidriča v Rogaški Slatini lotevajo načrtno. Tako so odstranili večino ovir za invalide, pešcem pa zagotovili varnejši prehod preko promenade do centra Rogaške Slatine. Župan je opozoril tudi na nevarnost trenutnega križišča, saj se je prav na tem mestu v zadnjem času zgodilo največ prometnih nesreč v kraju. Izvajalec gradbenih del bo začel krožišče graditi v zadnjih dneh avgusta in ga končal predvidoma v treh mesecih. MAŠA BOHNEC nom zaznamovala začetek gradnje krožišča. Po dolgotrajnih prizadevanjih ima Rogaška Slatina znova stalno razstavišče za tematske razstave iz Miillerjeve zbirke grafik, novo Anino galerijo. Gre za izjemno zbirko starih mojstrov grafike, ki je darilo dolgoletnega gosta, švicarskega zbiralca Kurta Miillerja, obsoteljskemu mestu. Zaradi zbirke je bil v Rogaški Slatini pred dolgimi leti ustanovljen poseben grafični muzej, ki je pripravljal stalne tematske razstave. V novem politično-gospodar-skem sistemu se je zbirka znašla v lasti delniške družbe Zdravilišče Rogaška, ki je grafični muzej zaprla. V javnosti se je v zadnjem obdobju, vse do zadnjih tednov, veliko govorilo o negotovi usodi zbirke, kar je lani povzročilo poseben obisk kulturne ministrice Andreje Rihter. Gre za zbirko, ki je uradno zaščitena kot kulturni spomenik. Ministrica je bila v soboto, ko so Slatinčani končno slovesno odprli Anino galerijo, tudi slavnostna govornica. Za vzpostavitev galerije, ki je poimenovana po sv. Ani - zaščitnici Rogaške Slatine, ima sicer največ zaslug Občina Rogaška Slatina, ki je brezplačno zagotovila ter uredila prostore ter bo v bodoče plačevala tudi pretežni del materialnih stroškov za delovanje galerije. Zapleti so se pojavili celo pred odprtjem galerije, saj se Zdravilišče Rogaška ni v celoti držalo dogovora z občino o sodelovanju pri stroških. Anina galerija se nahaja na odlični lokaciji, na vogalu Zdraviliškega parka ter nove promenade. V njej bodo v posebnem prostoru prav tako razstave del slatinskih in drugih umetnikov. Kot prva se od sobote predstavlja mednarodno uveljavljena domačinka Ljubica Ratka-jec - Kočica. BRANE JERANKO St. 29 -22. julij 2004 -—— TO S plavalnega tečaja v Termah Rogaška Šolarjem ni dolgčas Športna zveza Rogaška Slatina je v času letošnjih počitnic pripravila za otroke in mladostnike več različnih dejavnosti. Med drugim bodo v dveh mestnih telovadnicah tudi letos športni dopoldnevi, ki jih vodijo strokovni sodelavci zveze. Za otroke iz socialno šibkejših družin so letos že drugo leto zapored organizirali plavalni tečaj, ki se ga je udeležilo približno dvajset slatinskih šolarjev. Tečaj so pripravili v sodelovanju s Termami Rogaška, ki so dovolile brezplačno uporabo bazena, za vaditelja pa je poskrbela športna zveza. Letos bodo prvič pripravili dva enodnevna kopalna izleta na morje, ki sta namenjena otrokom, ki sicer ne bi odšli na morje. Starši bodo prispevali le del prevoznih stroškov. BJ SL. KONJICE ZREČE VOJNIK kd Volja in strpnost Marta Šmalc je v 35 letih postala sinonim za Rdeči križ na širšem konjiškem območju »Nisem hodila v službo. Živela sem za Rdeči križ,« so besede, ki največ povedo o Marti Šmalc, ki se je po 35 letih poslovila od mesta sekretarke Območnega združenja Rdečega križa Slovenske Konjice. V teh desetletjih je do obi-sti spoznala ljudi; na eni strani tiste, ki so potrebovali pomoč, na drugi one, ki so bili pripravljeni pomagati. Spreminjali so se eni in drugi. »Prva leta so največ pomoči potrebovali bajtarji brez premoženja, brez zavarovanja in brez pokojnin. Ob njih so mi ostali v spominu številni otroci alkoholikov, ki smo jim skupaj s socialnimi delavci iskali družine, ki so jih bile pripravljene sprejeti.« S kmečkimi pokojninami, z uvedbo socialnih delavk v šole, so te potrebe počasi presahnile. »Najbolj ugodna so bila 80. leta. Če je kdo potreboval pomoč, do nje ni bilo težko priti. Podjetja so dobro poslovala in so vedno uslišala naše prošnje. Takrat smo imeli čas, da smo razvijali programe, kot so krvodajalstvo, prva pomoč Skupaj z razmerami so se spreminjali tudi ljudje: »Odnosi so bili bolj pristni kot danes. Kamor si prišel, si bil spoštovan, po drugi strani pa so znali tudi ljudje, ki so dobili pomoč, to ceniti.« Potem je prišlo težko obdobje vojne, osamosvojitve, propada pod- Marta Šmalc: »Živela sem za Rdeči kril« jetij, brezposelnosti in vala beguncev. »Cele družine iz Lipa, Skale in Kostroja so stale v vrstah pred našimi vrati...« Takrat je bilo najtežje. Počasi so se razmere izboljševale, zdaj pa so po oceni Marte Šmalc dokaj ustaljene. »Danes najtežje preživijo ljudje, ki le za malo presegajo cenzus za socialno pomoč,« ugotavlja. Kaj pa tisti, ki dajejo? »Včasih si napisal vlogo in dobil odgovor, koliko bodo prispevali. Zdaj pošlješ prošnjo, pokličeš in če te sprejmejo, morda tudi dajo pomoč. Potrkaš na 20 vrat, odpre se jih pet...« To seveda velja za podjetja, posamezniki pa še vedno čutijo s tistimi, ki potrebujejo pomoč: »Kadar ljudje vedo, kdo in zakaj potrebuje pomoč, se odzovejo v velikem številu.« Tako je bilo pred kratkim, ko je Rdeči križ (bolj prav bi bi- Da za cenejšo gimnazijo Razgreta razprava na seji konjiškega občinskega sveta je prejšnji teden znova potrdila, da je izgradnja gimnazije ta trenutek najpomembnejši občinski projekt. Podpirajo ga vse stranke, ki imajo svetnike v občinskem svetu, vse pa si tudi prizadevajo, da bi bila prva naložba, za katero se bodo v občini zadolžili, kar najbolj dorečena in racionalna. Medtem ko pred dvema tednoma svetniki zaradi pomanjkanja podatkov in po njihovem prevelikega deleža občine pri naložbi niso hoteli odločati o predlogu sofinanciranja, so tokrat dokaj soglasno opredelili stališča občine. V času, ki so si ga vzeli za dodaten razmislek in seveda dodatna pogajanja z investitorjem, ministrstvom za šolstvo, si je občina priborila vsaj nekoliko ugodnejša izhodišča. Razmerje med deležem občine in države pri gradnji ni več 60 proti 40, temveč 50 proti 50, s tem da občina zagotavlja še komunalno opremljeno zemljišče v velikosti 5.836 kvadratnih metrov. Na ta račun so morali svetniki sprejeti tudi sklep o prenosu lastništva tega zemljišča na državo. Manjši in cenejši, kot je bil prvotno predviden, je tudi šolski objekt. V njem bo na 1.943 kvadratnih metrih le osem oddelkov z vsemi spremljajočimi prostori. Ocenjena vrednost naložbe brez zemljišča je 578 milijonov tolarjev. Dejanski stroški pa tega zneska ne smejo preseči, so še poudarili svetniki. Nov objekt mora biti zgrajen do začetka šolskega leta 2005/2006. Pričakovani stroški za konjiško občino bodo predvidoma 34 milijonov tolarjev letno, najem pa bi odplačevali 10 let. Pod takšnimi pogoji je občinski svet pooblastil župana Janeza Jazbeca za podpis pogodbe o sofinanciranju gradnje Šolskega centra Slovenske Konjice - Gimnazija Slovenske Konjice. MBP Renata Gabrovec, nova sekretarka območnega združenja RK lo, če bi zapisali kar Marta Šmalc) uredil kopalnico ne-pokretnemu bolniku v Kob-lah, pa takrat, ko je bilo zaradi požarov in drugih nesreč treba zgraditi ljudem nove domove. »Eni izmed njih so bili Fijavževi s Stranic. Občina Zreče mi je zaupala vodenje naložbe. Januarja je bil požar, julija so se že vselili novo hišo. Družina se mi še zdaj redno oglaša. Preprosti ljudje, ki znajo iskreno reči hvala, ti napolnijo baterije za naprej,« prizna normalno človeško potrebo Marta Šmalc. Tista Marta, ki je v začetku jokala z ljudmi in potem ugotovila, da solzam ni verjeti. Da je treba vedno počakati, zajeti sapo in vse preveriti. A je tudi to ni rešilo pred razočaranji. Med bolečimi je bila afera v vodstvu slovenskega Rdečega križa: »Vse dobro delo, ki smo ga naredili, je Kurnikovo brez pripomb V Vitanju je zaradi omejenega prostora vsak poseg vanj izredno občutljiv. Zaradi slabih izkušenj pri načrtovanju razvoja središča Vitanja ter še slabših pri izgradnji čistilne naprave, se zdaj lotevajo sprememb z vso previdnostjo. Tako je tudi pri pripravi predloga lokacijskega načrta za obrtno cono Vitanje-Kur-nikovo. Nova obrtna cona je predvidena na robu Vitanja " v smeri proti Doliču na dveh hektarih površin z možnostjo širitve še za en hektar. Za novo lokacijo se že zanima osem vitanjskih obrtnikov in če bo šlo še naprej vse po sreči, se bodo dela na tem območju lahko začela čez pol leta. V petek je bila v zvezi z izdelavo lokacijskega načrta za to obrtno cono v Vitanju prostorska konferenca, ki je pritegnila predvsem bodoče investitorja, Od ostalih občanov je prišel le eden, bodoči mejaš obrtne cone, ki pa tudi ni imel vsebinskih pripomb. MBP bilo v hipu pozabljeno. Najhuje pa je, da so zaradi tega trpeli ljudje, ki so najbolj potrebovali pomoč. Težko je gledati, kako se nekaj, kar je s teboj raslo desetletja, čez noč sesuje. Še več volje in še več strpnosti je zdaj potrebne. In zavedanja v svoj prav, v svoje pošteno delo.« Druga rana je še čisto sveža. Marti Šmalc, prepolni energije in volje, da še naprej gradi organizacijo, ki ji je zapisala življenje, se je zdelo prav, da kandidira za predsednico območnega združenja. Pa so ji, tako je vsaj začutila, iz dveh krajevnih organizacij zasadili nož v hrbet: »Večina aktivistov na terenu je izredno prizadevna. So kot mravljice, ki ves čas delajo in ne pričakujejo nobenega plačila. Potem pa spoznaš, da so med njimi tudi posamezniki, ki niso sposobni odkritosti. To te prizadene ...« Marta je kandidaturo umaknila, ko je zvedela, zakaj ni deležna vse podpore: »Ker prizadeta aktivistka ni dobila malice na krvodajalski akciji, povrhu pa že dolgo niso bili na izletu ...« Brez komentarja. Tokrat je Marta Šmalc obupala, prej nikoli: »Slediti moraš potrebam,« pravi. S takšnim razmišljanjem je v konjiško združenje pripeljala vrsto novih projektov. Prvi v Sloveniji so na primer pristopih k projektu Drobtinica, s pomočjo katerega zagotavljajo denar za kosila socialno ogroženih otrok v osnovnih šolah, bih pa so tudi med prvimi petimi, ki so se vključili v pilotni projekt Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega meseca Od potreb k dejanjem. Poimenovali so ga Ustvarimo nasmeh, v njegovem okviru pa mladi prostovoljci obiskujejo in lepšajo življenje stanovalcem Lambrechto-vega doma. Zdaj je na vrsti projekt proti zasvojenosti, ki je že dobil podporo v občini: »Zbiranje oblačil in papirja ni dovolj,« se zaveda Marta Šmalc. Tako kot ni dovolj, da hodi sekretar območnega združenja RK v službo. Potrebno je več, veliko več. Konjiško območno združenje RK ima novo vodstvo. Na programsko volilni skupščini so za predsednico izvolili Mihaelo Pugelj, za podpredsednika Cvetka Štefaniča in za sekretarko imenovali Renato Gabrovec. Tega se zaveda tudi nova konjiška sekretarka Renata Gabrovec: »Na to delo sem se pripravljala štiri leta, a sem se ga dotaknila šele z roba. Prestrašena bi bila, če ne bi vedela, da mi bo Marta s svojimi bogatimi izkušnjami stala ob strani in mi pomagala čez prve prepreke. Nekaj pa sem se ob njej že naučila: vedno bom mislila s svojo glavo.« MILENA B. POKLIČ Sola, vrtec in telovadnica Vrtec na Stranicah je zastarel in premajhen, saj ima 30 otrok na voljo le 60 kvadratnih metrov. Nič bolje ni s tamkajšnjo osnovno šolo, kjer pogrešajo primernejšo kuhinjo in ostale spremljajoče prostore. V kraju so zato že pred časom imenovali gradbeni odbor, ki je krajanom predstavil več različnih projektov. Zadnji, ki probleme rešuje dolgoročno, je dobil vso podporo. V prihodnjih dneh tako že pričakujejo gradbeno dovoljenje za šolo, vrtec in telovadnico, ki jo bodo uporabljali tudi ostali krajani. Graditi bodo predvidoma začeli septembra, končali pa naj bi v začetku avgusta prihodnje leto. Naložbo je potrdil zreški občinski svet, ki je tudi opredelil vire financiranja. Ministrstvo za šolstvo bo prispevalo približno 112 milijonov tolarjev, preosta- j nek do 386 milijonov pa bodo zagotovili v. dveh letih iz proračuna občine Zreče, sredstev KS Stranice in s pomočjo bančnega kredita v višini 220 milijonov tolarjev. MBP Končno vknjižba lastnine na Tržnici Občina Zreče in SKB Banka sta podpisali pogodbo o poravnavi, po kateri je občina dolžna plačati banki nekaj manj kot 73 tisoč evrov v štirih obrokih. Podpis pogodbe omogoča vknjižbo etažne lastnine lastnikom lokalov na zreški Tržnici. Objekt Tržnica je bil zgrajen leta 1996, občina pa je takrat kot prodajalec sklenila kupoprodajne pogodbe za prodajo lokalov. Nekateri kupci so jih odplačali takoj, nekateri pa v roku petih let, vendar vse doslej lastnine niso mogli vknjižiti v zemljiško knjigo. Tržnico je namreč zgradilo podjetje Inntal, ki pa je šlo pred tremi leti v stečaj. SKB banka je takrat kot upnica prijavila terjatev po pogodbi o dolgoročnem kreditu za več kot 40 milijonov tolarjev s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Občina, ki je do stečaja Inntala poravnavala svoje obveznosti iz pogodb in hkrati zavrnila del plačila zaradi napak pri gradnji objekta, ni bila pripravljena plačati banki njenih zahtevkov, ki jih je ta zavarovala s hipoteko na nepremičnine na Tržnici. Lastniki so bili seveda vse bolj nezadovoljni, zato je občina skušala doseči z banko dogovor. A banka je bila trd pogajalec, saj je v sedaj sklenjeni poravnavi občina priznala večino svojih še neporavnanih obveznosti, ki jih je imela do Inntala. MBP Z OBČINSKIH SVETOV Za odpravo posledic neurij SLOVENSKE KONJICE - Za delno odpravo posledic neurij, ki so povzročila večje poškodbe na krajevnih cestah na območju občine v prvem polletju, so svetniki po hitrem postop ku soglasno sprejeli odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve. Skupaj 5 milijonov tolarjev bodo nakazali krajevnim skupnostim po razdelilniku, ki velja za redno vzdrževanje javnih poti. Opomin zdravnici SLOVENSKE KONJICE - Župan Janez Jazbec je seznanil svetnike z resnim opominom občinske uprave zasebni zdravnici Aleksandri Kolar Kosevski. Čeprav so ji v občini podelili 0,6 koncesije za izvajanje osnovne zdravstvene dejavnosti Slovenskih Konjicah in v Ločah, tega že 8 mesecev oziroma odkar se je preselila v Zreče, ne opravlja. Zato so v občini sprožili postopek za odvzem koncesije, ki jo nameravajo prenesti na zdravstveni dom. MBP Več kot muha enodnevnica Prva zgoščenka pred vrati - Vedno v družbi najboljših Eden izmed vrhuncev Poletja v Celju, knežjem mestu je zagotovo koncert kvarteta Akord, zasedbe, ki je nastala čisto po naključju, pred šestimi leti za obogatitev odprtja neke razstave v Muzeju novejše zgodovine Celje. Štirje člani orkestra Akord, prijatelji, so takrat stopili skupaj in v slabem tednu je nastala zasedba, kot jo poznamo še danes. No, skoraj taka, kajti letos je Vasilija Centriha zaradi študijskih obveznosti zamenjal violinist Klemen Bračko iz Maribora. »Sprva smo seveda mislili, da bo naša zasedba samo muha enodnevnica, le za takratno prireditev, pa smo takoj začeli dobivati ponudbe, vedno več jih je bilo, in tako smo po šestih sezonah še vedno skupaj,« se spominja Matjaž Brežnik. Repertoar kvarteta Akord sestavljajo romance, balade in temperamentni plesi glasbenih izročil slovenskega Prekmurja, Madžarske, Romunije, Bolgarije in Rusije. Izvajajo pa tudi argentinski tango. »Takšen program pač zahteva zasedba, sicer pa je zapisanega zelo malo, zato vse črpamo iz ljudskega izročila različnih kultur, tako da na podlagi glasbenega motiva sami oblikujemo celo skladbo,« pripoveduje Brežnik, ki je med vsemi štirimi člani najbolj dejaven na glasbenem področju. Med drugim poučuje ki- taro na Glasbeni šoli Celje, je vodja oziroma dirigent različnih orkestrov v knežjem mestu (Akorda, Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje ...), povrhu vsega pa gostuje še pri raznih drugih orkestrih. Seveda vse iz ljubezni do glasbe, tako kot ostali člani kvarteta. Na leto odigrajo okoli petdeset koncertov po vsej Sloveniji, predstavljajo pa se tudi na najprestižnejših prireditvah in festivalih. V goste pogosto povabijo znane vokalne in instrumentalne soliste, kot so violinistka Anja Bukovec (z njo so nastopih v Celju in na RTV Slovenija), violinist Vasilij Meljni-kov, mezzosopranistka Renata Pokupič, sopranistka An- dreja Zakonjšek, cimbalist Adam Bicszkey, vokalistki Vita Mavrič in Darja Švajger, njihov stalni gost pa je tudi klarinetist Jure Hladnik. V zadnjem času kvartet Akord precej sodeluje z Vito Mavrič, na področju židovskih šansonov, in z njo bodo jeseni izdali zgoščenko. »Repertoar klezmerja (glasbe Judov iz vzhodne Evrope) je skoraj tako pisan in bogat kot sama zgodovina judovskega ljudstva. Zasnova je izredno muzikalna in temperamentna ter po atmosferi spominja celo na romski melos. Zlahka gre v uho, z besedili, ki so polna strasti, dramatičnosti in melanholije, pa naravnost do srca,« pravi Matjaž Brežnik. Pesmi je iz jidiša (židovskega Dalmatinske pisme s Cantemusom V sklopu 6. Večerov dalmatinske pisme se je med 21 skupinami v Kaštel Kambelovcu pri Splitu predstavila tudi Vokalna skupina Cantemus iz Žalca. Za priredbo Vele Luke, ki je v festival z mešanico soula in jazza vnesla svežino, je vodja skupine Matjaž Kač po mnenju strokovne žirije zasedel tretje mesto. Med preštevanjem glasov pa je še New Swing Quartet razživel občinstvo. BA jezika) prevedel Klemen Jelinčič, prepesnil pa jih je Milan Dekleva. Gre za prvo zgoščenko kvarteta, saj se držijo pravila, da moraš za takšen podvig »dozoreti«, ne pa prehitevali samega sebe in potem neslavno propasti. Originalnim židovskim skladbam v izvedbi kvarteta Akord in pevca Boštjana Dermola so v jidišu lahko sinoči pri Vodnem stolpu prisluhnili tudi Celjani. S kvartetom sta nastopila še Adam Bicskey in Jure Hladnik. Vsem štirim glasbenikom (kitaristu Matjažu Brežni-ku, harmonikarju Alešu Prazniku, kontrabasistu Marjanu Šešku in violinistu Klemenu Bračku) je najpomembneje, da svojo ljubezen do igranja prenašajo tudi na občinstvo, največje zadoščenje pa jim predstavljajo zadovoljni poslušalci. »Do sedaj so še vedno najbolje izpadli tisti koncerti, na katere nismo bili najbolje pripravljeni, in je zato toliko bolj prišla do izraza naša spontanost, inovativnost in improvizacija,« pripoveduje Brežnik, ki ne pozabi omeniti, da zasedba nikoh ne bi igrala na »plej-bek«. Tudi zato ne, ker se člani tako radi srečujejo na vajah, katerih sestavni del sta tudi druženje in dobra kapljica. Za prihodnje si ne delajo velikih načrtov. Pravijo, da je igranje v kvartetu Akord zanje najpomembnejša postranska stvar v življenju in nikakor si ne želijo, da bi njihovo največje veselje postalo preveč profesionalno. BOJANA AVGUŠTINČIČ Umila ga je neka čudna rosa Celjski literat in prevajalec Matej Krajne je v teh dneh izdal že dvanajsto pesniško zbirko, v kateri je zajetih več kot 30 pesmi. Novim, do sedaj še neobjavljenim, je dodal tudi precej pesmi iz zadnjih treh pesniških zbirk: Razpoloženja, Medmavričje in Vsakdanjost. Izbor zaključuje sonet 4. junij, ki je Krajn-čevo osrednje sonetno delo. »Čudna rosa je poezija, leta je v glavnem velikokrat čudna, rosa pa je nekaj prijetnega, milina, k čemur tudi jaz težim v svoji poeziji, da vzbudi nek pozitiven, estetski učinek, ko jo ljudje berejo,« avtor pojasnjuje naslov pesniške zbirke, ki ga je vzel iz prve vrstice prvega soneta. Vzgibe za pisanje dobi iz vsega, Glasbenik, pesnik, pisatelj, prevajalec, vse v enem - Matej Krajne. kar se mu dogaja, kar ga toliko prizadene, da se mu zdi vredno upesnitve. To pa je pravzaprav vse. »Kar se dogaja okoli mene, v meni, vse to je zbrano v mojih pesmih,« pove jedrnato. Včasih se mu na vlaku utrne kaka misel, včasih na avtobusu, v glavnem pa ustvarja zvečer, ko je mir. Takrat zbere utrinke in misli skupaj ter jih zlije na papir. Za šest poglavij se jih je nabralo v enem letu, predal pisalne mize pa se že polni z novimi verzi, ki bodo izšli v prihodnji pesniški zbirki. Spremno besedo k pesniški zbirki Umila me je neka čudna rosa je napisal Boris A. Novak, v kateri avtorja označuje kot rock sonetista, saj v svojih pesmih »združuje nezdružljivo - zahtevno klasično obliko in sodobni roc-kovski besednjak«. V Krajn-čevih pesmih se namreč motivi, povezani z rock glasbo, pogosto pojavljajo, kar ne preseneča, če vemo, dajetudi Matej Krajne je pred kratkim izdal tudi knjigo Dolina tetrisa - Izvirna celjska povest, ki govori o življenju v Celju v sedemdesetih in osemdesetih letih skozi usta človeka, ki živi na Spodnji Hudinji. »Prozo sem pisal vzporedno s poezijo, ampak sem jo manj objavljal. Sedaj sem se ji malo bolj posvetil in mislim, da lahko nekaj več iz nje naredim,« je prepričan najmlajši član Društva slovenskih pisateljev, Celjskega literarnega društva in Društva mladih jezikovnih ustvarjalcev. odličen glasbenik in velik oboževalec Bruca Springstee-na, Elvisa Presleyja ... BOJANA AVGUŠTINČIČ OCENJUJEMO Tisto nekaj Plesno-gledališki triptih, ki so ga v Plesnem forumu Celje predpremierno uprizorili sredi julija, tvorijo tri koreografije treh avtorjev: Sugestije zlitja - koreografija David Čeh, glasba Hans Zim-mer, Djivan Gasparyan; Semi-adrenalin - koreografija Sava Malenšek Kučič, glasba različnih avtorjev; Piknik - koreografija Goga Stefano-vič Erjavec, glasba različnih avtorjev in Gašper Piano. Nastopa osem mladih plesalk -Nika Drobež, Daša Kavka, Nuša Pristovšek, Ana Stamejčič, Nadja Škataro, Aja Zu-panec, Lucija Zazijal in Sa-brina Železník - odraščajoča generacija, ki se je začela zavestno soočati z intenzivnostjo dela, ki ga zahteva plesno znanje, hkrati pa se neposredno spopada z dobo dozorevanja in odkrivanjem lastne biti. Plesno-gledališki triptih Tisto nekaj je v celoti posvečen iskanju in raziskovanju lastnega gibalnega izraza v povezavi s karakterjem in dozorevanjem osebnosti. Sugestija zlitja je 10-minutna etuda, ki dekleta spodbuja v sugestivna iskanja, ko se misli in občutki zlijejo v telesnem gibanju. Izpostavljeni premiki rok ustvarijo prvo zunanjo formo premikov in kontaktov. Po tem zunanjem videzu se dozdeva, da prav roke spodbudijo telo v določene vzgibe in premike. Vzroki in posledice nekega gibalnega izraza pa izhajajo predvsem iz notranjih poglobljenih stanj osebnosti, vzpostavi se čutni fluid, je tisto nekaj, kar posameznik nosi y sebi in lahko da. Pri tem pa je pomembna prezenca, treba je verjeti ter se zliti s tem, kar počneš in v plesu ustvarjaš. Davidu Čehu je uspeh v razgibani prostorski kompoziciji izoblikovati to osebnostno noto, saj so dekleta prepričljivo in dovzetno sledila svojim gibalnim vzgibom. Od 22. julija 2004! HM RAISING HELEN 119 min., (Raising Helen), komad. Režija: Garry Marshall Igrajo: Kate Hudson, John Corbett, Joan Cusack, Hayden Panettiere. Spencer Breslin, Abigail B ředin booth! il* cmlfl Semi-adrenalin Save Malenšek Kučič zrcali vsakdanjik odraščajoče mladosti, prepoln ritmičnih preobratov in medsebojne nadvlade. V sodobnem tempu in intenziteti plesnih trendov steče dinamični tok 25-minutne koreografije, ki je plesalkam pisana na kožo, glasbeni ritmi jih ne izčrpavajo, saj so del njih samih in njihovega obdobja. Piknik Goge Stefanovič Erjavec v 35 minutah razgali živahno podobo mladosti. Dekleta plešejo sebe in svoje male okupacije, želje in stremljenja v posrečenih barvnih oblekah v slogu 60 let, ki lepo poudarijo njihovo mladostno podobo. Zabave in opravila na pikniku pripeljejo do hudomušnih reklamnih in besednih sloganov ter govornega slenga, značilnega za šolsko mladino današnjega časa. Na koncu pa dobi, tako kot pri vsaki zabavi, mladostno razgrajanje krila, ki spontano za-vejejo uničevalne vzgibe, saj tako nezavedno zavračajo staro, da bi lahko oblikovali novo. Vsaki od nastopajočih je dana možnost v plesu izraziti svojo osebnostno noto. Nikakor niso enako dorečene v gibu, veliko truda in ur je potrebno posvetiti plesni nadgradnji, tudi telesna konstitucija ni enako merljiva in kondicija ne na enaki stopnji. To pa je bil tudi namen predstave - predstaviti mladostno raznolikost v kompaktni plesni konstrukciji, kjer plesalke lahko izrazijo in spoznajo svoje plesne potenciale. O tem, da so pri tem uživale, ni dvoma: lahkoten nasmeh, žareči obrazi in živi pogledi so bili spremljajoče komponente njihovega plesnega, pri nekaterih pa tudi odličnega nastopa. Kot gostja večera je nastopila Maja Kalafatič, ki je končala prvi letnik Akada-mije SEAD v Salzburgu. Nad plesom se tako navdušuje, da komaj čaka vnovičen začetek pouka. Iskanja in raziskovanja y gibanju in po vezavi z notranjim čutenjem je Maja lepo zaobjela v 4-mi-nutnem solističnem nastopu Raziskovanje in improvizacija. Njen plesni solo se valovito preliva po prostoru, tekoča plesna dinamika zaobjame odrsko sceno in ustvari energetski tok, ki se pretaka vse do gledalcev. Gibanje je plastično in celovito, gib pa izpeljan do konca, ko dozdevni zaključek sproži novo refleksijo in nov začetek. Pleše, vse dokler to energijo v sebi čuti in v njej lahko oblikuje tisto nekaj, kar v vzgibu notranjega in osebnega duha reflektira čutne tokove. Ko se gibalna akumulacija, spodbujena z glasbeno noto, izpoje, se ples umiri in povsem pričakovano tudi zaključi. DALIBORKA PODBOJ Trije »zadovoljčki« - župan ali poglavar mesta Jože Rajh, ker je imelo »njegovo« mesto nekaj dni skoraj več prebivalcev kot sama prestolnica, organizacijski vodja Andreja Križnik, ker je organizacija tekla kot po maslu in prvi mož Pivovarne Laško Tone Turnšek, ker bo 160 tisoč ljudi odslej (še bolj) zvestih laški f laški. Svoje vtise so ob 40. obletnici Piva in cvetja v Knjigo želja vpisovali obiskovalci, vsak 40. pa je prejel simbolično darilo. Uspeh, težko i Na letošnjem Pivu in cvetju 20 tisoč ob Tudi letos so v nedeljo dva »zares« poročili - zvestobo sta si obljubila 20-letna Tjaša Oblak iz Celja in 25-letni Boštjan Slemenšek iz Vojnika. Vsako popoldne je s prikazi starih običajev in obrti utrip mesta popestrila etno prireditev Lepo je res na deželi. Št 29 - 22. julij 2004 - Ne samo, da je Laščanom vsebine za staro in mlado, I niti enkrat samkrat dolgč tisoč - pove dovolj. Za jubilejno, 40. prireditev odstotkov več sredstev kot b privabili vsaj 20 tisoč obiskol enkrat toliko, do organizacij nih prostorov je bilo dovolj; vseh smeri, primanjkovalo j« več kot 150 mladih odločilo piva. Ponavadi se je vrhunec pri torjem vsak dan uspelo priv spektakel s skupino The stroj cev, v soboto zvečer se je v m ure trajajoči ognjemet 70 ti parado si je ogledalo vsaj 20 skušali izkoristiti ponudbo n zabave na vrtiljakih in avtoi Povprečno dvi Kljub temu, da se je v Lai tisoč vrčkov piva, kar pom( piva (če prištejemo abstinei porazdelila na najbolj žejne la brez večjih izgredov in h »nesreče« pri hoji po mestu, rišče, prostor pod krošnjo d) domačo posteljo. Mesto z okrog 3.600 prebil kakšnih večjih pritožb tudi 1' očiščene, že včeraj zjutraj pa] lih dneh ni prav nič posebfl bližnjih in daljnih obiskoval* iz sosednje Italije) bo ostal i delavci pa upajo, da se bodoj je bil in ostaja poleg promoci prireditve. Polurni spektakel jo z vrha 35-metrske sladarne uprizorilo urbano pleme The stroj, ki je v petek zvečer privabilo skoraj 50 tisoč obiskovalcev, organizatorjem pa je zaradi napovedi slabega vremena projekt povzročil največ sivih las. onoviti cev več, kot so predvidevali organizatorji , uspelo jim je izbrati prave i petih dneh prireditve ni bilo i številka obiskovalcev - 160 tje so organizatorji zagotovili 10 'i pa so, da bodo s tem v Laško t lani. Čeprav so se všteli vsaj za težav ni prihajalo. Parkir-i so bili pogosti in urejeni iz ' za kampiranje, saj se je letos i preživeti v neposredni bližini soboto, letos pa je organiza-število obiskovalcev. Petkov «bil skoraj 50 tisoč obiskoval-'in hkrati občudovalo skoraj pol leljsko Ohcet po stari šegi in [od tega so nekateri še v nedeljo 'ičin piva, otroci pa zadnje ure i na obiskovalca ^h prireditve posrkalo kar 330 obiskovalec spil dober liter se je razlika neenakomerno va), je letošnja prireditev mini-ftaih nesreč. Pogostejše so bile ■kdo Savinjo zamenjal za parki-5 trdi gostinski šank za udobno poletni direndaj navajeno, zato Vsako jutro so bile ceste in ulice «dalo, kot da se v njem v minu-V spominu Laščanov in vseh 'e (precej jih je letos spet prišlo frs o mestu ob Savinji, turistični «li še ob drugih priložnostih. To 'iva že od začetka glavni namen Sreda je bila v celoti namenjena Laščanom, tudi takšnim, ki pETEK, foto: GREGOR KATIČ tehtajo celo manj kot sod piva. ga bo SL 29-22. julij 2004 --—— rac Ko boš prišla na Bled... Celjski godalci zaključili Festival Bled 2004 in prejeli priznanje tamkajšnje občine V sredo, 14. julija, je občinstvo v veliki Festivalni dvorani na Bledu, ki sprejme več kot 500 ljudi (med obiskovalci je bilo veliko tujih gostov in turistov z vsega sveta), pozdravilo Celjski godalni orkester (CGO) pod vodstvom Nenada Firšta. Orkestru je pripadla čast, da z gala koncertom zaključi Festival Bled 2004, ki se je začel 1. julija pod naslovom znane Adamičeve popevke Ko boš prišla na Bled ... Pred tem se je na Bledu, ki letos slavi 1000-letnico prve omembe, pri čemer se prireditve vrstijo druga za drugo - minuli petek so dogodek pompozno proslavili s približno 30 tisoč obiskovalci z veličastnim ognjemetom in plavajočimi lučkami v jajčnih lupinah - končalo tudi tradicionalno tekmovanje mladih violinistov sveta. Trije med njimi, Bakyt Bizhanov, Esther Kim in Valya Derven-ska, so se kot solisti preizkusili s CGO-jem in s svojim nastopom vsak zase dali vedeti, da bomo o njih še slišali. Še posebej ljubka Esther Kim je z izvajanjem skladbe Fritza Kreislerja Ljubezensko veselje v trenutku osvojila srca občinstva. Na gala koncertu je orkester dobil posebno priznanje za dolgoletno in zvesto sodelovanje na festivalu. Priznanje je članu in predsedni- Župan občine Bled Jože Antonič je priznanje za orkester izročil Štefanu Jugu in čestital mestu Celje za tako vrhunski orkester. ku orkestra Štefanu Jugu izročil župan občine Bled Jože Antonič in hkrati čestital in pozdravil knežje mesto in župana Mestne občine Celje Bojana Šrota. »Škoda, da ga ni med nami, da bi mu lahko v imenu navdušenih poslušalcev čestital za orkester, ki ga ima mesto Celje!« je dejal župan Antonič, znan tudi kot vodja narodnozabavnega ansambla Alpski kvintet in soor-ganizator Alpskega večera, največje slovenske narodno-zabavne prireditve na Bledu. Celjske godalce pa je povabil, da tudi prihodnje leto razveselijo blejsko občinstvo. Na druženju glasbenikov z gostitelji in gosti v preddverju Festivalne dvorane pa je bilo slišati o koncertu in glasbenikih veliko laskavih ocen. Tako mnogim kar ni šlo v glavo, da gre za popolnoma ljubiteljski glasbeni sestav in da v njem igrajo zdravniki, pravniki, farmacevti, novinarji, študentje in ... celo mednarodni rokometni sodnik (Štefan Jug). Jedro Celjskega godalnega orkestra (od leve proti desni): prof. Alenka Firšt, soproga Nenada Firšta, v orkestru (in doma) prva violina ter vodja viol, mlada profesorica Katja Mohorko, dr. Maiko Zupan, koncertni mojster, sicer pa predstojnik nevrologije v celjski bolnišnici, in Tomaž Pavlin, namestnik koncertnega mojstra, sicer direktor Emo Kemije. Koncert je v slovenskem in angleškem jeziku povezovala simpatična Manca Urbane Izmajlova, ki je v Londonu diplomirala iz mjuzikla in tam tudi nastopala, po vrnitvi v Slovenijo pa delala kot TV-vodite-ljica, igralka in režiserka. Je domače gore list in vse bolj priznana pevka mju-ziklov in tudi moderátorka v domačih logih. CGO gosti na koncertih tudi znane in uveljavljene domače in tuje glasbenike. Spomnimo se samo Irene Grafenauer, ki je bila navdušena nad energijo ansambla. V zadnjem času z godalci pogosto igra simpatični in vedno nasmejani Dunajčan Wolfgang Panhofer, ki koncertira kot komorni glasbenik in solist z različnimi orkestri po svetu. Je zaželen gost številnih festivalov in seminarjev po vsem svetu. Velja za eksperta sodobne glasbe in kot pravi dirigent orkestra Nenad Firšt: »Je naš iskren prijatelj. Štejemo ga kar za člana našega orkestra!« Za svoje muziciranje je CGO (od leta 1988 drži dirigentsko palico v levi roki Nenad Firšt, sicer tudi znan slovenski skladatelj, čigar dela so pogosto izvajana doma in v tujini) prejel številna priznanja. Na Bledu, v deželi Kranjski, se mu je pridružilo še eno. MATEJA PODJED Ljubka Esther Kim je osvojila srca občinstva in orkestra. kjer je kot direktor nekdaj služboval tudi pokojni soprog Bojan Štih. 0 čem sta razpravljala? 0 glasbi, slikarstvu in gledališču. Dunajčana Wolfganga Panhoferja in dirigenta ter skladatelja Nenada Firšta družita glasba in iskreno prijateljstvo. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. UREDNIŠTVO ODMEVI Konec maratonskega procesa Novi tednik je 15. 7. 2004 v št. 28 poročal o odločbi prvostopenjskega sodišča v Celju v pravdni zadevi Vinko Štravs proti občini Dobrna. Občina je tožbo izgubila. Sedaj poskuša vse, da bi ji ne bilo treba poravnati visoko odmerjenega plačila. V tem zapisu se bom omejila na dve navedbi v članku. Prva navedba: Občina Dobrna je skušala dokazati, da se tožnikove nepremičnine nahajajo na splošno plazovi-tem območju. Občino tudi moti, da g. Rihteršič ne omenja plazu iz leta 1954, ki naj bi dobrih sto metrov stran od Štravsovega gospodarskega poslopja odnesel v dolino Olenškovo kmetijo (v nadaljevanju besedila: plaz). Pojem »splošno plazovito območje« ni uporaben pri geološki oceni ozko omejenega območja, ki je predmet obravnave. Uporabljen kaže na pomanjkanje znanja o geološki zgradbi in raznolikosti tal, ki sta lahko pestri že na razdalji nekaj deset ali sto metrov. Tla so namreč zapleten skupek različnih dejavnikov. Podatek o plazu, kakor je naveden v časopisnem prispevku, za izdelavo izvedenskega mnenja ni uporaben. Ni pomembno, ali je g. Rihteršič vedel za plaz ali ne. Za izvedensko mnenje, ki ga je potrebovalo Okrajno sodišče v Celju, je pomembno, da je ob neurju 1. 1954 Štra-! vsova stavba obstala na prvotnem prostoru. Druga navedba: Sodni izvedenec g. Rihteršič je med vsemi izvedenci dal najbolj prav Štravsovi trditvi o vzrokih za plazenje. Priimkov in mnenj ostalih izvedencev novinar ni navedel. Univ. dipl. inž. geologije Janez Rihteršič je bil v Sloveniji in v tujini znan in spoštovan strokovnjak. Svoje delo je opravljal skrbno, natančno, z obsežnim znanjem in bogato prakso. Sodišča iz različnih krajev Slovenije so ga določala za izdelavo izvedenskega mnenja v pravdnih zadevah. Bil je neodvisen, ni se oziral na morebitne želje tožiteljev ali toženih. Njegova izvedenska mnenja so bi- la objektivna in visoko strokovna. Lahko so bila v pomoč sodiščem pri razsojanju v pravdnih zadevah pa tudi vsem drugim, ki so jih potrebovali. Če bi kdo pomislil, da pišem o zadevi, ki je ne poznam: imam diplomo iz predmeta geologija s paleontologijo Univerze v Ljubljani. ANICA RIHTERŠIČ, Celje Medicina proti alternativi Spoštovani g. Javšnik, na začetku bi Vam želel osvežiti spomin na dejstvo, da je naša ustanova registrirana za izvajanje različnih specialističnih zdravstvenih dejavnosti. Že samo to dejstvo Vam lahko pove, da dejavnosti izvajajo strokovnjaki različnih specialističnih panog, z veljavnimi licencami in tudi ustrezno reputacijo. Ob Vašem prihodi v Terme Zreče smo se odločili za toleranten odnos, torej načelo »mirne koeksistence«. To načelo ste pričeli kršiti prav Vi, g. Javšnik. Iz pričevanja meni podrejenih zdravstvenih tehnikov, ki izvajajo program nege bolnikov, ste se vsaj nekajkrat poslužili sistema provokacije, omalovaževanja naše strokovnosti in celo žaljenja mojih sodelavcev. S tem ste prekršili eno temeljnih pravil kodeksa združenja bi-oenergetikov (v kolikor ste v združenje seveda včlanjeni). Bistvo omenjenega načela je nevpletanje v proces zdravljenja, ki ga izvajamo specialisti v t.i. »uradni« medicini. Za ocenjevanje našega dela nimate namreč nikakršnih pooblastil, kvalifikacij ali ustreznega strokovnega znanja. Iz navedenih razlogov smo se odločili za prekinitev Vašega sodelovanja v Termah Zreče. Želim Vam že veliko uspehov na področju, s katerim se ukvarjate! SAŠO PUNCER, dr. med. spec, ortoped v imenu kolektiva Zdravstva Terme Zreče Medicina proti alternativi Glede na članek v Novem tedniku izjavljam sledeče: Marija in Slavica Štrukelj sta prišli v Terme Zreče k meni na podlagi zdravstvenega paketa Teden zdravja, ki vsebuje dve zdravstveni storitvi. Izjavili sta, da sta prišli na zdravljenje k bioenergetiku zaradi bolezni matere. Glede na stanje bolezni in po pregledu sem materi odsvetoval paketne zdravstvene storitve, ki pa jih je koristila hči. Nadaljnjega razvoja zdravstvenega stanja matere, ki je bil v rokah bioenergeti-ka, nisem spremljal. Prim. dr. KAREL LIPOVEC, dr. med., specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine PREJELI SMO Bodoči zdravniki na ekskurziji Konec aprila smo se študenti medicine in dentalne medicine pod vodstvom predavateljice doc. dr. Zvonke Zupanič Slavec podali v spoznavanje zgodovine našega bodočega poklica. Naš prvi postanek je bil v Muzeju novejše zgodovine v Celju, kjer sta nas lepo sprejela direktorica muzeja Marija Počivavšek ter utemeljitelj Slovenske zobozdravstvene zbirke prim. Franc Štol-fa. Razstavljenih predmetov je okoli 3500 in so v glavnem iz 19. in iz 20. stoletja, najstarejši je iz 18. stoletja. Poleg orodja, pripomočkov in opreme, ki so jih pri svojem delu uporabljali zobo-tehniki in dentisti, imajo razstavljenih nekaj kompletnih stolov iz različnih časovnih obdobij. V muzeju imajo še stalno zbirko novejše zgodovine Celja, ki predstavlja življenje Celjanov od začetka 20. stoletja in vse do danes. Le nekaj korakov stran od Muzeja novejše zgodovine smo si ogledali Pokrajinski muzej Celje ter umetnostno in kulturnozgodovinske zbirke. V glavni dvorani vzbuja pozornost predvsem Celjski strop, ki je razkošje mojstra Almanacha. Polni vtisov smo si ogledali še razstavo Cesarica Barbara Rudolfa Španz-la in Oskarja Kogoja, ki se prav tako nahaja v Pokrajinskem muzeju. Imeli smo neverjetno srečo, saj nas je skozi razstavo popeljal sam Rudolf Španzel. Pot smo nadaljevali na Sladko goro, kjer nas je prijazno sprejel župnik Rok Metličar. Na Sladiti gori stoji znamenita Marijina cerkev, ki je prvotno od leta 1490 do 1786 spadala pod župnijo Lemberg, saj je na mestu, kjer stoji današnja znamenita cerkev, stala cerkev lemberške župnije, posvečena sv. Marjeti, ki so jo sezidali sredi 14. stoletja. Od 1738 je v cerkev prihajalo vedno več romarjev častit Marijino Brezmadežno spočetje, ko pa je leta 1741 je bila ustanovljena Bratovščina Brezmadežnega spočetja, je bilo romarjev toliko, da je lemberški župnik Janez Micek na tem mestu dal zgraditi novo cerkev. Sladka gora med verniki velja še vedno za romarsko mesto. V notranjosti cerkve smo se osredotočili na umetniška dela in skozi poslikave spoznavali bolezni, s katerimi se je prebivalstvo soočalo. Občudovali smo stenske poslikave baročnega slikarja Franca Jelovška, ki so nastajala med leti 1752/53 in prikazujejo čaščenje Sladkogorske Marije. Motivi so predvsem bolezni, ki so se v tistem času pojavljale (in se še danes) pri ljudeh, uprizorjena pa je tudi bolna in zdrava živina, ki je imela za ljudi pomembno vlogo, ker je bila vir hrane. Freske z zdravstveno vsebino so torej lahko gradivo za raziskovanje bolezni takratnega časa, načine oblačenja in razne opreme, ki so jo takrat uporabljali in so osrednje umetnostne stvaritve baroka. Kiparske mojstrovine, ene izmed najlepših v Sloveniji, krasijo pet oltarjev, dve spovednici in orgelsko omaro. Zlasti je veličasten kip Matere božje na glavnem oltarju, orgle pa je izdelal celjski mojster Janeček leta 1755. Kot bodoči zdravniki upamo, da bomo z znanjem in veščino tega z umetnostjo prepletenega poklica znali ceniti napredek stroke in se obenem spominjali velikih prelomnic na poti razvoja medicine in dentalne medicine do današnjega časa, hkrati pa zrli v prihodnost in skušali postavljati vedno nove prelomnice. Pokrovitelji našega čudovitega in zelo poučnega izleta so bili: Farmacevtska družba Lek d.d. in podjetje Mo-liere d.o.o., vsem se lepo zahvaljujemo. TINA MLINAREC, Medicinska fakulteta. Univerza v Ljubljani ZAHVALE-POHVALE Zahvala za pomoč pri organizaciji prvenstva Plezalni klub Laško se kot organizator državnega prvenstva v športnem plezanju (v disciplini balvaniranje) zahvaljujem vsem, ki so pomagali izpeljati to zelo zahtevno tekmovanje. V vseh kategorijah se je prvenstva udeležil 201 tekmovalec. Edina ovira pri izvedbi tekme je bilo vreme, ki pa smo ga tudi ukrotili. Z vztrajnostjo članov kluba smo tekmo lepo izpeljali, vendar brez pomoči vseh, ki so nam pomagali, tega uspeha ne bi bilo. Ocena tekme, tako pri gledalcih kot v medijih, je bila zelo dobra. Vseeno pa bi rad izpostavil tiste, brez katerih tekme ne bi mogli izpeljati: župana občine Laško g. Jožeta Rajha, ki je dovolil, da se tekma izvede na tem prostoru, direktorja Pivovarne laško g. Toneta TXírnška, ki delovanje plezalnega kluba podpira že od same ustanovitve, k izvedbi tekme pa je zelo veliko prispeval tudi g. Aljaž Cestnik, predstavnik ŠMOCL-a, ki nam je zagotovil vso logistično podporo. Omenil bi še g. Toma Česna, predstavnika Komisije za športno plezanje Slovenije, ki je s postavljavci smeri naredil tekmo zanimivo. Veliko nam pomenijo tudi izjave tekmovalcev in sodnikov, ki želijo, da se naslednje leto ponovno vidimo v Laškem. Člani Plezalnega kluba Laško upamo, da smo s to tekmo prispevali k pre- V SPOMIN Avgust Dobriha Konec julija bi dopolnil 78 let. Gustijevo tmovo pot je v mladosti zaznamovala vojna. Bil je iz tiste nesrečne generacije, ki se ni mogla izogniti nasilni okupatorjevi mobilizaciji. Potem se je vrnil s pečatom, da ni bil na pravi strani, kar je Slovence po končani vojni ponovno delilo. Takratnih časov ni presegal z gnevom in sovraštvom, temveč z življenjskim optimizmom. Po kratkotrajnem službovanju v Ljubljani se je zaposlil y Tekstilni tovarni Prebold, kjer je po končanem študiju ob delu vztrajal vse do upokojitve. V tovarni se je predal sindikalnemu delu. Bil je dolgoletni predsednik sindikalne organizacije, član občinskega, republiškega in takratnega jugoslovanskega vodstva, delegat na mnogih, tudi mednarodnih sindikalnih shodih in v sedemdesetih letih vodja jugoslovanske delegacije na svetovnem sindikalnem kongresu v Pragi. V kraju se je zapisal gasilstvu. V rodni Kaplji vasi je bil več kot trideset let predsednik gasilskega društva. V Preboldu je mnogo let vodil tudi takratno socialistično zvezo. Posebno vrsto njegove ljubezni sta predstavljala oder in igranje. Na odru so nastali njegovi nepozabni liki, ki jih je napolnil z velikim smislom za humor. Najbolj neposredno pa je svoj igralski interes ustvarjal v vlogi dedka Mraza, ki jo je kot igralec, avtor besedila in režiser upodab- £1 ljal kar petdeset let. S tem likom je leto za letom razveseljeval srca najmlajših in jih polnil s pravljičnimi pričakovanji v božično-no-voletnem času. Za svoje delo je prejel vrsto državnih in občinskih odlikovanj. Morda je bil še najbolj vesel tistega, ki so mu ga podelili na novoletnem koncertu preboldskega pihalnega orkestra za 50-letnico nastopanja v vlogi dedka Mraza. Nedol-go tega se je poslovil tudi od nastopanja v vrstah gasilcev veteranov. Kot da bi se pripravljal na uro odhoda in dolgo pot. Avgust Dobriha sedaj počiva na griču miru nad Preboldom, kamor je s poslednjimi besedami slovesa mnogokrat pospremil umrle sodelavce, tovariše in prijatelje. Čeprav si je njegovo srce vedno želelo veselja. Tudi v najtežjih trenutkih. Pa vendarle so Preboldčani žalostni. Zato, ker jih je znal Gusti nič kolikokrat razveseliti, potolažiti ... Pogrešali bodo dedka Mraza, kije razdajal svoje plemenito srce za veselje in pravljični svet otrok. Se najbolj pa ga bodo pogrešali njegovi najdražji. JANEZ VEDENIK VALTER ZUPANC poznavnosti športnega plezanja, ki je v hitrem vzponu tako v Sloveniji kot tudi v Evropi. Po vsem tem lahko rečemo, da je odločitev padla, vidimo pa se ponovno naslednje leto v mesecu juniju. Za najem stene je že dogovorjeno. Mogoče pa bomo imeli kdaj v Laškem objekt, kjer bomo lahko organizirali tekme na evropskem in svetovnem nivoju in to v vseh treh disciplinah športnega plezanja. MARJAN KOZMUS, predsednik PK Laško 90,6 95,1 IMi:M 95,9 100,3 Beseda hvala je premalo! Družini Gaber in Pungart-nik se zahvaljujeva oddelku za intenzivno interno medicino v celjski bolnišnici, za vso skrb in nego v času hude bolezni našega očeta Ivana Gabra iz Celja, ki je na tem oddelku ležal od 18. do 26. marca letos. S svojim požrtvovalnim delom so se nesebično trudili zanj in ga ohranili pri življenju, za kar se iskreno zahvaljujemo celotni ekipi zdravnikov in medicinskih sester na tem oddelku. Hi resnično srečaš prave ljudi na pravih mestih, zato jim pri njihovem zahtevnem delu želimo še naprej veliko uspeha. Beseda hvala je premalo za vse njihove napore in dobroto. Družini GABER in PUNGARTNIK, Celje PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 31. julija na Debelo peč. Odhod v soboto, 31. julija, ob 6. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 26. julija na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669. NA KRATKO Šoštanjčani med nosilci Luxembourg: Na sedežu Evropske odbojkarske zveze so opravili žreb za letošnji evropski pokal Top Teams. Slovenski prvak Šoštanj To-polšica je postavljen med nosilce in bo med 10. novembrom in 15. decembrom zaigral v ligaškem delu najboljše šestnajsterice. Šoštanjčani se bodo za vstop v četrtfi-nale v skupini A pomerili s švicarsko Concordio iz Nae-felsa ter zmagovalcema kvalifikacijske skupine 7, v kateri igrajo predstavniki BiH, Makedonije, Grčije in Cipra, ter skupine 5, v kateri se bodo pomerili predstavniki Be-lorusije, T\trčije, Hrvaške in Finske. Kolinskin denar za RZS Rogaška Slatina: Predsednik uprave Kolinske d.d. Alojz Deželak in predsednik Rokometne zveze Slovenije Zoran Jankovič sta s podpisom sponzorské pogodbe po-daljšala sodelovanje za nadaljnji dve sezoni. Uspehi, ki jih slovenski rokomet dosega v zadnjem času, so odgovorne v Kolinski spodbudili, da bodo še tesneje sodelovali pri nizanju uspehov tega športa. Alojz Deželak je ob podpisu pogodbe povedal: »Veselimo se uspehov slovenskega rokometa in smo ponosni na svoje igralce, ki s svojim znanjem, spretnostjo in svojim odnosom do igre v državnem dresu vzbujajo ponos in občudovanje. V čast nam je, da smo del slovenske rokometne pravljice in z dobrimi željami gremo s fanti tudi na olimpijske igre v Atene. Seveda si želimo zlate medalje, najbolj pa nas bo razveselila zavzeta in borbena igra ter pošteni športni boji na igrišču.« Kolinska se kot sponzor slovenskega rokometa pojavlja že vrsto let, med drugim so bili tudi »zlati« sponzor Eura 2004. Skedenj v znamenju moto krosa Slovenske Konjice: Po uspešno izpeljani dirki mladincev in podmladka za evropsko prvenstvo je pred organizatorji AMD Slovenske Konjice nov organizacijski zalogaj. V nedeljo bo namreč na poligonu v Skednju 5. dirka državnega prvenstva. Ljubiteljem se bodo predstavili vsi slovenski mo-tokrosisti, ki v tem trenutku nekaj pomenijo, saj je koledar prilagojen tudi tistim, ki uspešno zastopajo slovenske barve na tekmah evropskih in svetovnih pokalov. Poslastica bo dvoboj dveh trenutno najboljših moto-krosistov, Saša Kraglja (AMD Feroda Celje), ki trenutno vodi v kategoriji do 125 ccm in odprtem razredu, in Romana Jelena (Sitar Dunlop RT). Zmaga Pečniku, Ivančič odličen tretji Klub Triatlon Celeia je na Šmartinskem jezeru organiziral četrti olimpijski triatlon. Na trasi, kjer je bilo potrebno preplavati 1.500 metrov, prekolesariti 40 in preteči 10 kilometrov, je tako kot lani slavil Erih Peč-nik, med ženskami pa je bila najboljša Polona Rajher. Med Celjani se je na tretje mesto uvrstil Sandi Ivančič. »Vročina, dokaj neobičajna za letošnje poletje, in bočni veter sta krojila usodo marsikateremu triatloncu, da je iztisnil zadnje atome moči. Kljub temu je bilo malo odstopov, saj so triatlonci znani po vztrajnosti v najtežjih pogojih. Tekmovanje je bilo napeto do konca, saj je poleg lanskega in tudi letošnjega zmagovalca Eriha Pečnika (TK Ljubljana) nastopilo še nekaj zelo kvalitetnih tekmovalcev,« je dejal organizator Jože Tanko. Drugi je bil Peter Harnold (TK Ljubljana), na tretje mesto pa se je presenetljivo uvrstil 22-letni Celjan Sandi Ivančič (TK Celje). Pri ženskah je od začetka do konca vodila Polona Rajher, druga je bila Tadeja Vilar in tretja Daneja Grandovec (vse TK Maribor). Zanimiv je bil tudi obračun med najboljšimi celjskimi triatlonci, ki se že več let niso srečali na isti tekmi, tokrat pa so sprejeli izziv in se podali v boj. Poleg Ivanči-ča so nastopili Nino Cokan, ki je v cilj pritekel kot osmi, pred njim pa se je na peto mesto uvrstil še Mitja Krajne (Triatlon Celeia). Četrti Celjan Damjan Krajne je po kolesarjenju odstopil. »To je bila ena mojih glavnih tekem v sezoni, tako da sem se dobro pripravljal. Glede na to, da so bdi na triatlonu tudi Pečnik, Cokan in ostali odlični tekmovalci, je bila konkurenca res močna. 1\idi vročina je nagajala, a se je na koncu vse dobro izšlo,« je dejal Sandi Ivančič, ki ga v prihodnjih tednih čakajo kvalifikacije za nastop na Ironmanu na Havajih in državno prvenstvo na Bledu. Pokale Knežjega mesta Celje je podelil podžupan Mestne občine Celje Franc Filip-čič, ki je bil nad prireditvijo prijetno presenečen, ne le zaradi lepe okolice, temveč tudi zaradi obsežnosti organizacije. Potrdil je podporo kandidaturi za izvedbo evropskega pokala, ki ga organizatorji načrtujejo v naslednjem letu. JASMINA ŽOHAR Foto: ALEKS ŠTERN Denis Drapič (na levi), v napadalni akciji v finalu SP Nepričakovani naslov prvaka Najboljši trije na stopničkah Z mladinskega svetovnega prvenstva v tekvon-doju v Italiji se je slovenska reprezentanca vrnila s tremi zlatimi medaljami. Med zmagovalci je bil tudi še ne 14-letni Celjan Denis Drapič, član tekvondo kluba Ahac iz Šentjurja. Spremljal ga je oče Vahid, sicer trener kluba Ahac in tudi slovenske reprezentance. Že pred mesecem dni je na mednarodnem turnirju v Šentjurju napovedoval dober rezultat: »Čeprav je bil že tedaj enakovreden tekmecem v težjih kategorijah, nisem pričakoval takšnega uspeha. Prav naš turnir nam je vlil sa-mozaupanje za veliki dogodek. Vedeti je namreč treba, da je bil Denis daleč najmlajši izmed vseh nastopajočih na prvenstvu, saj še ni dopolnil 14 let. Morda smo po tihem celo več pričakovali v formah kot v borbah, a na koncu se je razpletlo sanjsko.« V Riccioneju je za podobno presenečenje kot Denis poskrbela najmlajša tekmovalka na SP, komaj enajstletna Celjanka Izabela Hohnjec, članica Športnega kluba Hyong, ki si je priborila bronasto medaljo med mladinkami (do 42 kg). Pred polfinalom je sina prepričeval, da lahko pride še stopničko višje, ta pa mu je takoj odvrnil, da bo svetovni prvak. »Najtežja je bila tretja od petih borb, proti Poljaku, ki je bil hitrejši od mene, predvsem pa precej starejši. Uka-niti sem ga uspel šele v podaljšku, kasneje pa je bilo vse lažje. Po podelitvi medalj smo večerjali v mestu, prava proslava pa je vendarle sledila pri nas doma, kajti družina živi s tem športom. Čaka me še hujše delo na treningih, saj se zavedam, da se bodo na naslednjih tekmah vsi še posebej trudili proti meni. Naslednje leto si seveda tudi želim na evropskem prvenstvu osvojiti medaljo. Vzdušje v naši selekciji, ki jo vodi Tomaž Barada, je enkratno. Čeprav sem se že prepričal, da se lahko bojujem tudi s težjimi tekmovalci, sva se z očetom dogovorila, da ostanem do evropskega prvenstva v sedanji kategoriji. Sicer vem, da bom moral tedaj iz sebe iztisniti nekaj kilogramov, kot na primer pred Italijo, ko sem moral izgubiti dva kilograma, vendar noben napor ni pretežak za uspeh, ki ti povrne ves vložen trud,« je razlagal novi svetovni prvak Denis Drapič. JANEZ TERBOVC Goršič petindvajsetič vodil rokometno šolo Pred dnevi je bila v Izoli končana ena najuspešnejših rokometnih šol mladih. Delovati je začela leta 1980 v organizaciji Rokometne zveze Slovenije, leta 1992 pa je organizacijo šole prevzelo celjsko društvo Športna šola. Vseskozi je bil strokovni vodja šole Tone Goršič, legendarni celjski rokometni trener, eden naših največjih strokovnjakov. V vseh letih so šolo obiskali domala vsi znani slovenski rokometaši in rokometašice iz večine naših klubov. Vseskozi je bila osnovna vsebina seznanjanje trenerjev in igralcev s tehniko rokometa in odpravljanjem napak ter njeno metodiko. Pri tem je Goršič s sodelavci predstavil vrsto novih idej z vseh področij taktično tehnične priprave rokometašev. Šola je vedno namenjena obojim, igralcem in trenerjem, ki pri vadbi tudi aktivno sodelujejo. Strokovni vodja pa se vsako leto trudi vadbenim vsebinam dodati kaj novega. Le- Tone Goršič tos so vsi trenerji prejeli tri nove skripte: Vratar - tehnika, taktika, vadba. Model tehnike napadalcev in Program za prvi dve leti vadbe začetnikov. Vsebine skript so bile predstavljene tudi na igrišču. Sicer pa je bila letošnja šola posvečena predvsem v sodobnem rokometu vse bolj prisotni igri v teku. Poleg Goršiča so vadbene skupine vodili celjski trenerji Mile Če- pin, Vlado Murko, Martin Goršič, obolelega Aleša An-žiča pa je kot trener vratarjev uspešno zamenjal Tone Medved. Šola je bila dlje časa tudi mesto sestajanja kadetskih in mladinskih repre-zentantov ter trenerjev mladih za pridobivanje licence. Tega ni več, pohvalno pa je, da sta se vodstvi šole in zveze trenerjev ponovno dogovorili za sočasno organizacijo šole in licenčnega seminarja. Potem ko je šola menjavala različne lokacije na Obali, Sečo, Piran, Fieso, Sali-nero, Strunjan in Ankaran, se je v zadnjem desetletju ustalila v Izoli, saj ima ta za tako številčne skupine rokometašev najprimernejše pogoje. Gostinska šola Riviera je postala njihov stalni, prijetni gostitelj, pa obe izolski dvorani in telovadnica z igriščem šol Vojke Šmuc in Danteja Alighierija. Priljubljeno kopališče rokometašev je Simonov zaliv s svojimi travnatimi površinami, tobogani in igrišči za rokomet na mivki. Letošnje šole se je udeležilo rekordno število mladih: 330 slovenskih igralcev in igralk med 10. in 16. letom ter 50 trenerjev. Prišlo je tudi sto gostov iz Avstrije in Italije. Pri dečkih smo videli mlade iz 15 klubov (Celje Pivovarna Laško...), pri deklicah pa iz 11 klubov (Celeia, ŠŠ Celje, Nazarje, Velenje, Žalec ...). Na prvenstvu šole so v prvi skupini, ki se je odvijala od 24. do 28. junija, zmagale ekipe Dupelj, Preddvora, Krima in Velenja. V drugi skupini, od 28. junija do 2. julija, pa Celje Pivovarna Laško, Krka, Šempas, Maestral in Ferlach. V rokometu na mivki so v 1. skupini zmagali Termo, Drava, Preddvor in Gra-miz, v 2. skupini pa Celje, Šempás, Škocjan in Ferlach. Tudi spremljajočih prireditev je vse več, tako da je vsak večer zanimivo, predvsem je priljubljeno nagradno predstavljanje klubov. "Riđi trenerji so aktivni, na treningu demonstriranja elementov in obvezni tekmi. Letos so Kranjci premagali Štajerce, Stari pa Mlade. Organizatorji že pripravljajo vse potrebno za naslednjo šolo, ki bo čez leto dni. DŠ, foto: BS S Panathinaikosom neodločeno Denis Srša v skoku, v ozadju kapetan Simon Sešlar Cena kompleta je 1000 SIT. 3ř Slovenija roilVL-JA ratnaowM* RTvIsLO E NAKRATKO Tomičevi ponagajal veter Males: Celjska atletinja Marina Tomič je na atletskem mitingu v teku na 100 m ovire osvojila 3. mesto. Tekla je najhitreje doslej - 13,07. Zaradi premočnega vetra, pihal je 2,2 m/s, izid ni bil priznan kot B-norma za olimpijske igre. »Celotni finalni nastop sem tekla zelo dobro. Po solidnem začetku sem bila zlasti uspešna od tretje ovire naprej, imam pa še rezerve. V kvalifikacijah sem v brezvetrju tekla 13,23, čeprav sem povsem zgrešila štart in sem šele od četrte ovire najprej tekla, tako kot znam,« je povedala Marina Tomič, ki je imela včeraj še eno priložnost na mitingu v Zagrebu, v soboto pa bo tekla v Trstu. (JŽ) Nazdravimo vsem narodom Evrope, pošljimo 2 milijona razglednic in odprimo srca prijateljem, znancem, sorodnikom in poslovnim partnerjem, s katerimi odslej gradimo skupno prihodnost. Izkupiček projekta je namenjen perspektivnim športnikom in športnikom invalidom. Serije petih razglednic, z že plačano poštnino za Evropo, dobite v vseh enotah Pošte Slovenije, prodajalnah Mercator in na bencinskih servisih OMV Istrabenz. Uradna otvoritev sezone in 1:1 Še osem dni je do začetka novega državnega prvenstva, kajti v petek, 30. julija, bo CMC Publikum ob 20.30 uri pričakal ptujsko Dravo. Celjska zasedba še ni dokončno znana. Poleg Jake Štromajerja, Janka Šribarja in Dejana Rusiča je novinec tudi Damir Ha-džič (prej Koper), v celjskem dresu pa je v torek proti 19-kratnemu grškemu prvaku zaigral tudi Belgijec Mustafa Kalkan. 21-letni napadalec še ni podpisal pogodbe, čeprav je načelni dogovor že sklenjen. Predvideva se »paketni nakup« vključno z 22-letnim ve-zistom Vincentom Euvrar-dom in 23-letnim branilcem Hansom Leendersom. Jutri naj bi bila znana ponudba Genka in obenem Publiku-mova reakcija. Remis prvakom evropskega prvaka Torkov nogometni večer na celjskem štadionu, novem domu naše članske reprezentance, se je s pirotehničnim šovom zaključil poldrugo uro pred polnočjo, malo zatem, Vo so nogometaši Publikuma dosegli izenačujoči zadetek na prijateljski tekmi s Panathinaikosom, ki naj bi bila uradni uvod v sezono navkljub nastopom v pokalu In- Kaikan obetavno tertoto. Končni izid je postavil novi celjski napadalec Dejan Rusič (podal je Sebastjan Gobec), grško moštvo pa je povedlo v 65. minuti, ko je po předložku, z glavo zadel osamljeni Gonzales. Klubski prvak dežele, ki je najboljša na Stari celini, je privabil približno 2 tisoč gledalcev, zaradi odsotnosti najboljših nogometašev pa je igral podrejeno vlogo. Po šte- Po porazu z Zagrebom s 4:3 je bil Ivan Matkovič zadovoljen ti remijem proti Grkom. vilnih hrvaških nakupih, saj ima glavno besedo Velimir Zajec, želi Pao ponoviti lansko domačo dvojno krono, v ligi prvakov, kamor je že uvrščen, pa namerava odigrati opazno vlogo. Na tribuni so bili navijači Florijani, bolj znani kot zvesti spremljevalci evropskih rokometnih prvakov, Tisljeve bojevnike pa bodo podpirali v Atenah. Uigravanja Trener Ivan Matkovič je predstavil nekaj novosti. Primoža Brumna je preselil iz obrambe proti sredini, kar se je sprva zdelo »samomorilsko«, a se je tekaško sposobni nogometaš celo izkazal. Zadovoljil je morebitni novinec Mustafa Kalkan, ki lahko igra tudi za napadalcema, kjer sta po prikazanem v prednosti Jaka Štromajer in Dejan Rusič, pred Zoranom Bal-dovalievom, Denisom Sršo in Dejanom Robnikom. Nekajkrat je spet zatajila zad- Na tribuni za pomembne goste je bil tudi selektor Brane Oblak, v družbi novinarja Sportskih novosti Branka Vekiča. Nad njima sta direktor Publikuma Darko Klarič in predsednik Združenja prvoligašev Brane Florjanič. nja vrsta s Šnoflom in Budi-mirjem. Simon Sešlar ostaja »šef parade«, kar je poglavitnega pomena. Po imenitnem prodoru je izpeljal najlepšo akcijo na tekmi, ki jo je dobro zaključil Dare Vršič, a je sledila odlična obramba. Če potegnemo črto, je bistveno dejstvo, da bo očitno Matkovič nadaljeval s Puš niko vim in tudi svojim trendom privlačne igre. A kaj bo, ko bodo njegovi in varovanci pomočnika Draga Grbavca naleteli na ptujski bunker? »Imamo zdravilo tudi za to bolezen!« sta odločno zatrdila stratega. - »Rezultati v prejšnji sezoni so bili daleč od tistega, kar smo si v klubu želeli, zato bomo poskušali z vsemi okrepitvami sedaj poseči po boljših dosežkih. V pretekli sezoni smo imeli dober igralski kader, ki je bil sposoben dati precej več, očitno pa so obstajali določeni razlogi, zaradi katerih nam ni uspevalo. Iz te zgodbe se moramo vsi skupaj čimveč naučiti in upam, da bomo znali sedaj povleči poteze, ki bodo prinesle boljše rezultate,« na prejšnjo sezono gleda eden vodilnih mož Tomaž Ambro-žič. Medtem sta mlada nizozemska nogometaša Kevin Vander Geest in Leon Lagen-dijk že odpotovala domov, kajti v Celju ne bi imela kaj početi. A bolje je, da so ju videli. Mačka v žaklju pri Pub-likumu ne kupujejo, se pa potegujejo za slovenskega reprezentanta, ki bi morebiti uravnovesil tehtnico kakovosti v primerjavi z domačimi klubskimi tekmeci. Konec tedna se bo Publikum na turnirju v Rakičanih najprej pomeril z beograjskim Radničkim. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Trd prijem policistov? Je bližnje srečanje s policisti pustilo za seboj modrice in hude poškodbe prsnice? - Čigava zgodba je resnična? Že pred časom smo poročali, da znajo bili policijski prijemi ob kršitvah javnega reda in miru trdi. In ko domnevni kršitelj javnosti poda svojo zgodbo, ker meni, da je policija storila napako in tako ne bi smela ravnati, dobimo ponavadi dve zelo različni plati zgodbe. Tokrat smo se pogovarjali z 49-letnim Zmagom Oblakom iz Zabukovice. Njegovo srečanje s policisti naj bi se končalo s hudimi poškodbami. Trdi, da ne bi smelo biti tako in da bo svoj prav dokazal tudi na sodišču. V noči s petka na soboto, 26. junija, je z znanci posedel v lokalu, le nekaj metrov oddaljenem od svojega doma v Zabukovici, nato pa se je odpravil domov. »Stal sem pred stanovanjsko hišo, ko sem opazil policiste, ki so se ravno pripeljali. Povprašal sem jih, kaj se je zgodilo. Mislil sem, da jim morebiti lahko pomagam, če nekoga iščejo. Bilo je nekaj minut pred eno uro zjutraj,« je začel svojo plat zgodbe Oblak. Spominja se, da je z roko pokazal proti visokemu policistu, ki je stopil iz avtomobila, in dejal: »Lej, kake dolge policiste imamo.« Slednji naj bi mu odvrnil: »A se boš še zajebaval?« Takrat naj bi ga najmanj dva policista zbila na tla in ga takoj vklenila. Oblak ima še danes posledice. Modrice na desni strani telesa, boli ga glava, slabo se počuti, tudi prsnico naj bi imel zlomljeno, pravi. »Ko so me zbili na tla, sem vpil, naj me pustijo pri miru in jih spraševal, kaj sem naredil.« Iz stanovanjske hiše naj bi takrat prišla druga stanovalka in policistom dejala, kaj vendar počnejo, saj ni storil ničesar. Odvrnili naj bi ji, da se je norčeval iz njih. »Roke so mi vklenili na hrbtu in me Zmago vrgli v marico kot žival. Vse se je zgodilo v nekaj minutah,« je še dodal. V policijski postaji Celje, kamor so ga odpeljali, mu nihče ni dal nobenih papirjev. Policiste je prosil, naj pokličejo njegovega odvetnika, pri čemer so mu čez nekaj minut rekli, da so ga klicali, a se ni oglasil. Policistom naj bi tudi dejal, naj mu vendar odstranijo lisice, nakar naj bi ga eden od policistov udaril v prsi. »Vprašal sem ga, če me bodo še v njihovih prostorih tepli, pa mi je odgovoril >Jaz sem te udaril? To pa ne.< Vmes me je še nekajkrat klicala žena, saj ni vedela, kaj natančno se je zgodilo. Policist se ji je na mojo prošnjo oglasil in ji arogantno povedal, da so me pridržali, ker sem bil nesramen, in prekinil zvezo.« Ker je Oblak med pridržanjem tožil zaradi hudih bolečin, so ga odpeljali v celjski zdravstveni dom. »Kljub temu, da me je bolelo v predelu prsi, na levi strani telesa in glava, me čudi, dà zdravnica, ki je bila takrat dežur- blak bo iskal svojo pravico tudi na s na, ni niti omenila slikanja in natančnejših pregledov.« Iz Celja so ga nato odpeljali na pridržanje v Laško, ker pa so bile bolečine neznosne, so ga morali znova odpeljati k zdravniku. Tokrat v laški zdravstveni dom, od koder ga je zdravnica napotila v celjsko bolnišnico. Tam mu je zdravnik, tako pravi Oblak, povedal, da ima zlomljeno prsnico in s tem hude telesne poškodbe. V njegovem zdravniškem izvidu piše, da so opazili »frakturo v distalnem delu prsnice«. Policija pravi Policijska pripoved je drugačna. Pet minut pred prvo uro zjutraj so na OKC Celje dobili klic o kršitvi javnega reda in miru v gostinskem lokalu v Zabukovici, kjer naj bi se pretepalo vsaj deset ljudi. Tja so poslali patruljo Policijske postaje Žalec in še dve patrulji iz Celja. »Ob prihodu patrulje Policijske posta- " je Celje je eden od občanov, za katerega je bilo predhodno sporočeno, da je bil udeležen v pretepu, stekel proti službenemu vozilu policije in vpil. Da je policist preprečil trčenje z občanom, je z vozilom močno zavrl in zapeljal izven vozišča. V nadaljevanju je občan kršil javni red in mir tako, da seje nespodobno vedel na javnem kraju, se nedostojno vedel proti uradni osebi in na javnem kraju pijan oviral promet, prav tako pa na zahtevo uradne osebe ni hotel dati na vpogled osebne izkaznice ali javne listine,« navaja direktor celjske policije Edvard Mlačnik v izjavi, za katero smo ga poprosili. Ker gre za dve različni zgodbi, smo želeli pri Oblaku zadevo še enkrat preveriti, ah je izpustil kakšno podrobnost. Toda slednji trdno stoji za svojimi besedami. »Nisem pijan kršil javnega reda in miru in nisem stekel proti njihovemu službenemu vozilu. 1\idi za osebni dokument me niso prosili. Še preizkusa alkoholizi-ranosti mi niso dali.« Mlačnik v svojem odgovoru navaja, da so ga pridržali, ker »... je na kraju kljub večkratnim opozorilom in zakonitim ukazom policistov na- : Modrice se še daljeval s kršitvami. Kršitelj se je v postopku privedbe do službenega vozila najprej pasivno, nato tudi aktivno uprl, zaradi česar so policisti uporabili prisilna sredstva, in sicer fizično silo ter sredstva za vezanje in vklepanje.« Hidi to Oblak zanika. V odgovoru pa direktor celjske policije omenja tudi, da so pridržanje prekinili, ker so morali »kršitelja« dvakrat peljati k zdravniku, nato pa še v celjsko bolnišnico, ker je tožil zaradi bolečin v prsih. V izjavi je zapisano še, da so zoper njega podali tudi predlog sodniku za prekrške Žalec. Na policijo smo naslovili tudi vprašanje, ali so v zvezi z domnevnim prepirom in pretepom (vsaj desetih oseb, kot so jim sporočili) prijeli še koga. Sodeč po njihovem odgovoru so prijeli le enega. Našega sogovornika. Ta pa trdi, da v času, ko je bil v lokalu, tam ni bilo nobenega pretepa in da ga v času policijskega postopka nihče ni vprašal ničesar v zvezi s kakršnim koli pretepom ah prepirom. Policiji smo postavili tudi vprašanje, ali je res, da ga je vedno vidijo. eden izmed policistov med postopkom na policijski postaji udaril, kar pa še preiskujejo. »Pristojna služba v Policijski upravi Celje še proučuje navedbe kršitelja, da so policisti brez razloga zoper njega uporabili fizično silo in ga ob tem telesno poškodovali. V tem kontekstu smo prejeli tudi pritožbo. Po zbranih obvestilih bomo ukrepali v skladu z zakonskimi določili,« še dodaja Mlačnik. Oblak namreč, ne glede na policijsko stran zgodbe, še vedno meni, da ni storil ničesar, kar bi lahko bil razlog za takšen, po njegovem mnenju grob postopek policistov. Ogorčen nad dogodkom meni, da je bilo v tisti noči videti, kot da sam nima nobenih pravic, zato se je odločil, da bo s pomočjo svojega odvetnika dokazal svoj prav. »Je pa res, da sem do zdaj imel s policisti dober odnos. Ker jih poznam kar nekaj, sem jim bil vedno pripravljen pomagati. Zdaj pa se je moj pogled nanje spremenil.« SIMONA ŠOLINIČ HALO, 113! Na nasprotni pas Minuli četrtek zvečer se je v prometni nesreči na lokalni cesti v naselju Ravne pri Šoštanju huje ranila ena oseba, škode na vozilih pa je za več kot milijon tolarjev. 26-letni voznik motornega kolesa je vozil proti Šoštanju, v nepreglednem levem ovinku pa je zapeljal na nasprotni vozni pas in silovito trčil v vozilo 29-letnega voznika. Hudo poškodovanega motorista so odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Dan kasneje je do hude nesreče prišlo na lokalni cesti Šen-tilj-Podkraj. 28-letnik je zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v vozilo 35-letnega voznika, pri čemer se je hudo poškodoval, 35-letnik in trije pomiki v njegovem vozilu pa so utrpeli lažje poškodbe. Prav tako v petek se je ena oseba poškodovala tudi v nesreči na Teharski cesti v Celju. 23-letni voznik osebnega vozila je v daljšem levem ovinku zapeljal desno izven vozišča in trčil v betonski propust obcestnega jarka. Voznik in sopotnica na sprednjem sedežu sta se lažje ranila, sopotnik na zadnjem sedežu pa je utrpel hude poškodbe. S hudimi poškodbami se je končala tudi nesreča na regionalni cesti v Lokovici. 19-letnik je v levem ovinku izgubil nadzor nad vozilom, zapeljal z vozišča in silovito trčil v nabrežino. Voznik se zaradi hudih poškodb zdravi v celjski bolnišnici. Eksplodiral plin Prejšnjo sredo, nekaj minut po 6. uri, so konjiške policiste obvestili o močni eksploziji v stanovanjski hiši v Vitanju. Kot so kasneje ugotovili, je bila v eksploziji zaradi gospodinjskega plina hudo poškodovana 45-letna stanovalka. Eksplozija je uničila ves stanovanjski del hiše, vključno z ostrešjem, škode pa naj bi bilo za pet milijonov tolarjev. Kot pravijo celjski kriminalisti, je tuja krivda izključena, po neuradnih podatkih pa naj bi 45-letnica z zdravstvenimi težavami poskušala narediti samomor. S hudimi opeklinami po telesu se zdravi v celjski bolnišnici. Požar uničil kmetijo V petek zvečer je bil velik požar v Polžah pri Novi Cerkvi, kjer je zagorelo gospodarsko poslopje. Požar je v celoti uničil zgornji leseni del objekta, kjer je bilo skladiščenih 120 300-kilogramskih bal slame, dva trak- torja in vsa kmetijsko mehanizacija. Požar so pogasili okoliški gasilci, ki so skupaj z domačimi in sosedi rešili 76 glav govedi. Škoda je izjemno visoka, saj jo ocenjujejo na 40 milijonov tolarjev. Kriminalisti poročajo, da še ugotavljajo vzrok za požar. Kradljivcev vročina ne moti Neznanec je z vlomom v skladišče na Bežigrajski cesti v Celju minulo sredo povzročil kar za štiri milijone tolarjev škode podjetju Mik. Preščipnil je žično ograjo in iz ograjenega prostora odnesel več kosov zastekljenih PVC-oken. V sredo zjutraj so bih okradeni tudi v Laškem, kjer je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo in odnesel zlatnino in denar, lastnik pa je oškodovan za 200 tisočakov. Vlamljali so tudi v osebne avtomobile. Ker nepridipravu ni uspel vlom v parkiran avto v Drapšinovi ulici v Celju, je z vozila demontiral vse štiri okrasne pokrove koles. V četrtek je bilo vlomov v vozila še več; na Teharski cesti so iz avtomobila izginile zgoščenke in ploščica avtoradia, ki pa jo je tat nato v neposredni bližini odvrgel. Itidi iz vozila na Mariborski cesti je izginila ploščica avtoradia, iz avta v Gregorčičevi ulici pa je nekdo odnesel kar šivalni stroj. Z vlomi v vozila je bilo za okrog 200 tisoč tolarjev škode. Orodja pa so se neznani storilci lotih v Mozirju in Laškem, kjer so si ga nakradli v več gradbenih kontejnerjih. Škode je za skoraj dva milijona tolarjev. Odklenjeno vabi tatove Kar nekaj tatvin minulega tedna bo izučilo oškodovance, da je ključ zelo velikega pomena. V trgovini Vengust na Lavi je neznanec prejšnjo sredo izkoristil odsotnost zaposlenih in si iz odklenjenega predala prodajnega pulta postregel z dnevnim izkupičkom v višini 300 tisočakov. V četrtek je zli-kovec opetnajstil zaposlene v odklenjenem skladišču gradbenega materiala v Medlogu. Odnesel je 120 kilogramov izdelkov iz bakra in podjetje Slovenijales je oškodovano za 200 tisoč tolarjev. V soboto je bila menda odklenjena tudi pisarna poslovodje v trgovini Diskont Plus v Šentjurju in iz predala pisalne mize je izginil dnevni izkupiček skoraj 200 tisočakov. Petka popolnoma zgorela Medtem ko je voznica ostala brez vozniškega dovoljenja, so ji neznani vandali popolnoma uničili osebni avtomobil 25-letni Bojani Mastnak iz Tovstega pri Laškem so v noči na četrtek minuli teden v Jagočah policisti vzeli vozniško dovoljenje in ji prepovedali nadaljnjo vožnjo, a ko se je naslednjega dne vrnila po vozilo, je imela kaj videti. Od njenega re-naulta 5 ni ostalo skoraj nič. Nekdo ga je namreč zažgal. Ob dveh ponoči se je Bojana Mastnak vračala sama domov iz Laškega. Ko je speljala iz križišča pri bencinski črpalki v Laškem, sta jo ustavila policista. »Pokazala sem jima dokumente, nakar sta mi dala preizkus alkoho-liziranosti. Kar štirikrat sem poskušala 'pihati', ampak nisem mogla in alkotest ni pokazal ničesar. Domnevam, da zaradi tega, ker imam že dolgo zdravstvene težave. Policistoma sem nato rekla, da naj me pošljeta na odvzem Vrvi, pa sta mi dejala, da to al potrebno.« Naši sogovornici ni jasno, zakaj sta ji na zapisnik potem zapisala, da je odklonila strokovni pregled. »Vzela sta mi vozniško dovoljenje za 24 ur in odšla. Ker avtomobila nisem hotela pustiti tam, sem sedla vanj in se odpeljala proti domu, pa sta me v Jagočah znova ustavila, nato pa sem morala z njima na policijsko postajo. Povedala sem jima še, da avta ne bi pustila tam, saj je neosvetljeno in še čas Piva in cvetja. Nikoh ne veš, kaj se lahko zgodi, pa sta mi dejala, da za prevoz avtomobila na drugo lokacijo onadva ni- sta pristojna. Morala sem sesti k njima, avto pustiti tam in oditi na laško policijo. Tam sem sedela nekaj časa, nakar sta me, nekaj minut pred četrto, odpeljala domov.« Nič od petke Okrog osme ure zjutraj je pri Mastnakovih pozvonil policist in o zgorelem avtomobilu obvestil najprej Bojani-no mamo Mileno. »Mislila sem, da me bo zadela kap,« pravi Milena. Avto je popolnoma uničen. Vandali naj bi tudi skakali po njem, nato pa ga z ognjem uničili. Bojana, ki so ji po obrazu ob pogledu na zgorel avto stekle solze, je imela v njem še nekaj službenih stvari in vrednejši avtoradio, ki pa ga niso ukradli. Kot pravi Peter Očkerl, načelnik OKC Celje, sta dva policista ustavila voznico, ker sta opazila, da ob rdeči luči v križišču ni ustavila. »Pri postopku sta ugotovila, da voznica kaže očitne znake alko-holiziranosti, in sicer je imela zadah po alkoholu, rdeče oči, zapletajoč govor ter nezanesljivo hojo. Zato sta ji odredila preizkus alkoholizirano-sti z elektronskim alkotester-jem. Pred preizkusom ji je bil pojasnjen način uporabe, vendar ga ni opravila v skladu z navodili. Ponavljala je štirikrat in vsakič le na kratko pihnila v ustnik, kar je premalo, saj je potrebno za pravilno izmerjen rezultat v napravo vpihniti ali izdihniti približno liter zraka. Pihati je namreč treba toliko časa, kolikor naprava oddaja zvočni signal,« razlaga Očkerl. Zapisnika o preizkusu voznica ni hotela podpisati, razloga za to pa ni želela navesti, zato sta ji policista odredila strokovni pregled, ki pa ga je tudi odklonila, ne da bi navedla razlog, pravi Očkerl. Naša sogovornica še vedno trdi, da jima je sama dejala, da naj jo pošljeta na odvzem krvi, pa sta odvrnila, da to ni potrebno. Ker sta ji odvzela vozniško dovoljenje in se je kljub temu odpeljala naprej, »bi jo policista smela pridržati do 12 ur, da bi tako preprečila nadaljevanje prekrška. Vendar sta jo, ker je doma v bližini, odpeljala domov.« Policista naj bi, tako pravi Očkerl, voznici podrobno pojasnila način opravljanja preizkusa. Potem ko ga ni opravila pravilno, naj bi ji celo eden izmed policistov sam pokazal postopek. Vendar voznica tudi po tem ni opravila preizkusa tako, kot je treba. Bojana Mastnak trdi, da ni mogla pihati zaradi zdravstvenih težav in da je mogoče policista zavedlo to, da so jo v Laškem po obleki polili s pivom in je pač zau-darjala po alkoholu. »Nisem bila vinjena!« poudarja. Prvi tak primer Mastnakova naj bi tako storila tri prekrške: vozila je skozi rdečo luč in je kljub prepovedi vožnje nadaljeva- llSPPPi f: "«P' . »SEL - gfre>' •„». *1 1 ■ Vse, kar je ostalo od Bojaninega avtomobila ... Bojana Mastnak: »Počutila sem se kot kriminalec!« la z njo, za kar so ji izdali plačilna naloga, zaradi odklonitve strokovnega pregleda pa je bil podan predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. 1\idi z navedbami o rdeči luči se ne strinja: »Peljala sem se ob utripajoči zeleni luči! Rekli so še, da naj bi se požig zgodil ob petih. Kaj bi bilo, če bi ob prihodu domov, okrog četrte, po avto poslala koga od svojih? Mogoče bi ravno naletel na neznance! Lahko bi mu še kaj naredili!« Mastnakova je mnenja, da bi policista lahko pokazala le več razumevanja, saj naj bi jima omenila, da nima nikogar, ki bi ga lahko poklicala, da bi ji umaknil avtomobil. Če bi to storili pravočasno, do požiga ne bi prišlo. Peter Očkerl tako trditev zavrača: »Za zavarovanje vozila je dolžan poskrbeti voznik sam, kar pa ne pomeni, da ga mora pustiti na kraju. Vozilo lahko odpelje kdo drug, ki je v vozilu, ah pa voznik pokliče koga, da ga odpelje. V primeru, da voznik nima telefona, policisti na željo voznika temu po svojih močeh omogočijo, da pokliče koga, ki bo poskrbel za njegovo vozilo, čeprav to ni nikjer določeno.« Preiskava okoliščin požara na vozilu pa še vedno traja. Do zdaj policisti niso uspeli dobiti nobenih informacij ali sledi, ki bi pokazale na storilca. Gre pa za edini tovrstni primer na tamkajšnjem območju, do zdaj takšnega načina vandalizma ni bilo niti na širšem celjskem območju. »Žal je splet okoliščin privedel do tega, da so vandali poškodovali vozilo, ki je bilo tam tudi zaradi postopka policistov z voznico. Pogosto ostajajo vozila čez noč ob cesti tudi zaradi okvar, prometnih nesreč ali ker jih lastniki pač tam pustijo. Občasno zaznamo za poškodbe takih vozil, vendar se ne spomnim primera, vsaj za zadnjih nekaj let ne, da bi poškodovali vozilo, ki ga je tam pustil voznik, ko so mu policisti prepovedali nadaljnjo vožnjo,« končuje Očkerl. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GREGOR KATIČ Poskus posilstva v Laškem Nekaj ponočnjakov si bo Pivo in cvetje zapomnilo predvsem po gneči na nedeljskem jutranjem potniškem vlaku, ki je peljal proti Zasavju. Ker ni bilo dovolj prostora za vse, ki so se želeli odpeljati z vlakom, se je masa razgretežev spravila nad vlak s kamenjem, pri čemer je bil nek 26-letni Trboveljčan lažje ranjen. O tem, kaj se je dogajalo na laški železniški postaji, celjski policisti niso bili seznanjeni, saj o tem ni bilo prijave. Ker pa naj bi do prepira in hudih besed prišlo na vlaku, je ljubljanska policijska uprava v Hrastnik poslala osem policistov, celjsko policijo pa so iz Ljubljane zaprosili za še nekaj patrulj, v kolikor kršiteljev ne bi mogli obvladati. A so nekaj minut zatem sporočili, da posredovanje celjskih policistov ne bo potrebno, saj so se vro-čekrvneži umirili. Je bil pa v času Piva in cvetja konec tedna prijavljen poskus posilstva. Mladoletnica naj bi na prireditvi spoznala prav tako mladoletnega fanta, s katerim naj bi skupaj odšla na sprehod ob reki Savinji. Po neuradnih podatkih naj bi jo zatem fant potegnil v grmovje in jo poskušal posiliti. Da je bil poskus posilstva res prijavljen, so potrdili tudi na celjski policiji, vendar kot pravijo, zadevo še vedno preiskujejo, zato v zvezi s tem več informacij ne morejo posredovati. SŠ Zabodel se je Minulo sredo je prišlo do hude delovne nesreče v kar dveh klavnicah na Celjskem. Okrog osme ure zjutraj se je v klavnici Šentjur hudo telesno poškodoval 29-letni delavec. Na transportnem traku je z nožem obrezoval večje kose mesa, pri tem pa mu je nož zdrsnil, zaradi česar se je zabodel v trebuh. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Podobna nesreča se je zgodila tudi v klavnici Kmetijske zadruge Laško. Pri odiranju kože s kavlja se je snela svinjska polovica in padla na nož, ki se je zapičil v stegno 34-letnega mesarja in ga hudo telesno poškodoval. V obeh primerih so z okoliščinami nesreč seznanili tudi delovne inšpektorje. HALO, 113 Pijani motorist V nesreči, ki se je zgodila v ponedeljek zvečer v Sotenskem pri Šmarju pri Jelšah, je 60-letni motorist utrpel hujše poškodbe. Med vožnjo po lokalni cesti po klancu navzdol je padel po cesti. Policisti so kasneje ugotovili, da kolo z motorjem, ki ga je vozil, ni bilo registrirano in da pri vožnji ni uporabljal zaščitne čelade. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal, da je imel v času nesreče v krvi več kot 2 promila alkohola. Delavni vlomilci Lastnik stanovanjske hiše v Bevkovi ulici v Celju, ki se je vrnil s krajšega dopusta, je ugotovil, da so bili, medtem ko je on dopustoval, vlomilci delavni. V času njegove odsotnosti so mu vlomih v hišo in odnesli večjo količino zlatega nakita in potno listino. Škode je za pol milijona tolarjev. Za enako vsoto denarja so nepridipravi oškodovali tudi gradbišče novogradnje v kraju Sevce. Od tam so konec tedna odnesli različno orodje in material. TUS Celje zaposlimo: ■ grafičnega oblikovalca - poznavanje programov: Freehand, Photoshop, Corel Draw, Adobe Illustrator - 3 leta delovnih izkušenj - državljanstvo Republike Slovenije Z Izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Svojo pisno vlogo z dokazili o Izpolnjevanju poqojev, naslovom, kratkim življenjepisom in telefonsko številko pošljite v osmih dneh na naslov: Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10/a, 3000 Celje, Irena But. Kjer dobre stvari stanejo manj TUS TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK. 22. julija 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Poletne norosti, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PETEK. 23. julija 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PONEDELJEK. 26. julija 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne. 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije TOREK, 27. julija 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, .11.00 Podoba dneva, 11.15 Faraonovi zakladi (nagradna igra), 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Skrivalnice, 19.00 Novice, 19.10, Večerni program, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SREDA. 28. julija 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in črna pika, 13.30 Mali O, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko plamo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije POLETNE mmsfi SOBOTA. 20. julija 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne presUšite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije NEDELJA. 25. julija 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP -skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije Župan Dobrne Martin Brecl je asistiral Simoni Šolinič, da se je lahko javljala v radijsko oddajo Poletne norosti. Minka Švent pa je nadzirala pripravo piškotov. Čokoladne poletne norosti V živo na Radiu Celje iz kuhinje med oblivanjem Minki-nih piškotkov T\idi minuli teden smo poslušalcem Radia Celje postavili velik izziv. Kar nekaj časa je trajalo, preden so ugotovili, da se je ekipa z radiomobilom odpeljala na Dobrno. Natančneje, skrili smo se v Min-kino kuhinjo. Gre za izletniško kmetijo Minke Švent na Klancu, daleč naokrog znano po okusnih slaščicah in domači hrani. Tokrat smo se odločili, da ji bomo pri pripravi slaščic pomagali tudi mi. In da ne boste mislili, da se šalimo. Z vso resnostjo in potrebno opremo smo se lotili dela. Brizgance je bilo treba namakali v čokoladno glazuro, vmes pa kramljati s poslušalci, ki so za glavno nagrado ugibali, kaj počnemo. Resno pa se je dela lotil tudi v predpasnik odet župan občine Dobrna Martin Brecl, ki je skrbel za tehnični del - držanje mikrofona. Aleks Štern je našo akcijo ujel v objektiv in poskrbel za dokaz, da se je omenjeno resnično dogajalo. Minka je vse budno spremljala (se tudi čudila naši spretnosti in hitrosti) in naše delo ocenila s čisto petico! Naša gostiteljica ima vrata svoje kmetije oprta ob petkih, po dogovoru in naročilu pa vam z domačimi dobrotami postreže tudi vsak dan. Glavna nagrada (kopanje in savna za dve osebi v Rogaški rivieri) je odšla k Sil- vi iz Celja, ki se tako za nagrado ne more več potegovati, saj ima vsak možnost dobiti nagrado le enkrat. Je pa še naprej vabljena k poslušanju in sladkanju z Min-kini slaščicami. Glavna četrtkova radijska kuharica v kuhinji na Klancu, Simona Šolinič, pa je za tolažilno nagrado lahko pojedla kolačkov, piškotkov in ostalih dobrot, kolikor jih je lahko. Pri Minki pa si pogosto zaradi dobre in okusne hrane prste obliže tudi župan Brecl, ki pravi, da bo v njihovi občini letos začelo delovati Gospodarsko interesno združenje, ki so ga ustanoviti skupaj s Termami Dobrna in ostalimi, ki se ukvarjajo s turizmom. Glavni namen sta še bolj vzpodbujati razvoj turizma v občini in večja promocija. Lani je namreč, minilo KUPON STOLETNE Ime in priimek:_ Naslov:_ Kam se bo ekipa Radia Celje skrila in kaj bo tam počela? Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, do 28. julija. 20 VROČIH RADIA CELJE ALCAZAR (51 2. FLAWLESS- GEORGE MICHAEL (4| 3. HOIiAI-BAHAMAN (1] 4. BURN-USHER (5| 5. YOU AND I-CELINE DION (6| 6. GOOD LUCK-BASEMENT JAXX feat. USA KEKAULA (2| 7. COME AS YOU ARE-BEVERLY KNIGHT (3] 8. LIGHT IN YOUR EYES -SHERYL CROW (6 9. LETS GET STARTED-BLACK EYED DOMAČA LfSTVICA 1. GREH-TABU (4) 2. SMS-NAIOSSAION (3) 3. PRIZNAJ Ml-B.B.T. (6) 4. NE ZAMERI Ml-LEELOOJAMAIS (1) 5. ROŽA SREDI SAHARE - JAN PŒSTENJAK (2) 6. Ml LAŽE V OBRAZ - ANAVRIN (4) 7. KDO SI - VLADO KRESUN (2) 8. DAJ POZABI ME-MONIKA PUČEU(3) 9. PREPOVEDAN SADEŽ-GAME OVER11) 0.00 ZORE DO MRAKA-KOCKA (8) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: SAY IT-ENRIQUE IGLESIAS ORDINARY DAY - MATT BIANCO PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: V DOBREM IN SLABEM- ALENKA GODEC ALL INCLUSIVE -FRENKNOVA Franc Kuzman. Prešernova 101, Štore Pavla Stalekar, Slomškov trg 7. Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 600 let turizma na Dobrni, kjer trenutno širijo hotel Vita. Župan pa je opozoril še na bližnjo Noč pod kostanji. Datum: 7. avgust. V igri lahko za nagrade, kot že veste, sodelujete tudi bralci Novega tednika. Na priložen kuponček napišite svoje ideje, kam menite, da se bomo skrili naslednji teden in kaj neki bomo tam počeli. Najizvirnejše odgovore oziroma tiste, ki se bodo pravilnemu odgovoru najbolj približali, bomo nagradili. Rešitve, ki ste nam jih poslali na kuponu iz prejšnjega tedna, bomo izžrebali v današnji oddaji Radia Celje Poletne norosti z začetkom ob 12.15 uri in nagrajenca objavili naslednji teden še v časopisu. Namig za naslednji teden pa je šelestenje. SŠ 13). 2. DANES JE SONČEN DAN-POLKA PUNCE (7) 3. BANJO, FLAVTA SAKSOFON -NAV1HANKE (2) 4. DOMAČA GRUDA-SPEV (1) 5. POROČNI DAN-BRATJE IZOPLOTNICE (4) SLOVENSKIH 5 plus 1. NA BLEDU JE V REDU-SLAPOVI 2. MARJETKA-OBJEM 3. TEBI MAMA-VANDROVCI 4. DNEVI SAMOTE-BOBRI 5. ZA ZIDOM PRAVICE-RUBIN Nagrajenca: Angela Knez, Stegenškova 3, Laško Gabirijela Pirš. ValenMičeva 21. Laško Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predoge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19.3000 Celje. mm 90,6 95,1 95,9 100,3 îfAMA eajř VHiBii kOPtR pocroaoi I 1.8 dni, 16.8., stockholm in helsinki, 8.9., 4 dnl, 169.900 SIT, i, hoik ", nočitev+zajtrk, vikend paketi od 55 000 srr/osebo LLORET DE MAR. VSAK TEDEN DO OKTOBRA. 7 dni: 50.7.: jocker "/••*, polni p. Od 47.900 SIT, hotel angeibel park~, polni p., «8.000 SIT, mercedes"*+, pol p., od 56.250 SIT, 06.08.: jocker "/'", polni p., 54.100 SIT, angeibel puk, pol p., 54.200 SIT OBVEZNO DOPLAČILO AVTOBUSNI PREVOZ: 26.000 SÍT. HRVAŠKA: OD 24.07.: pac, stara novaua-APP KIT, 1/2+2, Od 92.900 SIT, pac, pac, APP 1/ 2, 57.800 SIT, APP 1 / 4, 88.800 SIT, APP 1 /6, 111.500 SIT, sv.petm, app kolenko, 1/6, Od 114.900 SIT, trogir, VILA MARIAIS, 1/4-5, Od 109.900 SIT, «mûiia, lumbarda, dep. lovor, 36.900 SIT, OD 06.08., sabuhike, hiša andrea, APP 1 /2, 74.400 sit. m PRODAJA LETALSKIH VOZOVNIC, MATURANTSKI IZLETI 2004! plačilo m 12 obrokov! KO M Prfl&ĚEUJlES / f \ / V ZADNJEM HIPU. ORUlINSKI -4- PAKETI. KRIŽARJENJE. MEDITERAN » V ZADNJEM HIPU-Z LETALOM • BOL NA BRAČU HOTEL BONACA"* 7 x ALL, 25.7.-1.8. letalo 119.900 • HVAR HOTEL AMFORA*" 7 x POL, 25.7. -1.8. letalo 89.900 • DUBROVNIK HOTEL TIRENA" 7 x POL, 25.7.-1.8. letalo 76.900 > DRUŽINSKI PAKETI (2 ODRASLA IN 2 OTROKA D012. LETA NA DOD. LEŽIŠČU) ' ŠIBENIK HOTEL ANDRIJA"* 7 x POL, 24. - 31. 7.149.900 • DRUŽINSKI PAKETI (2 ODRASLA IN 1 OTROK D012. LETA NA DOD. LEŽIŠČU) - ŠIBENIK HOTEL ANDRIJA"* 7 x POL, 24. - 31. 7.153.900 ' MALI LOŠINJ HOTEL VESPERA*" 7 x POL, 24.7.-21.8.151.200 ► KRIŽARJENJE PO DALMACIJI ' JADRNICA CICERO A KAT. 7 x POL, 25.7. -1.8.89.900 - MEDITERAN ■ RODOS HOTEL SILVIA B KAT. 7 x NZ, 31.7. letalo 89.900 • RODOS HOTEL LA VIHA B KAT. 7 x NZ, 31.7. letalo 99.900 • KARPATOS HOTEL ALFA - ARKASSA C KAT. 7 x NZ, 26.7. letalo 89.900 ïfHfg KOMPAS CELJE g^r. Glavni trg 1,3000 Celje, ^P www.kampas-celje.com tel.: 03/428 03 06 irfo@kompas-celje.si - zadnja leta prodaje t. i. srednjerazrednih aranžmajev skorajda ni. Večina se odloča ali za zelo poceni možnosti preživljanja dopusta ali pa izberejo možnost all inclusive, kjer je v plačilo aranžmaja vključeno tako rekoč vse. Pred časom je v javnost prišla vest, da bo vsak turist, ki se odpravlja na Hrvaško, moral imeti s seboj po 100 evrov za dan bivanja pri njih. Vendar sicer nov odlok ne prinaša nobenih novosti, saj je podoben odlok z zahtevo po 350 nemških markah dnevno veljal že prej. Poleg tega hrvaški policisti dokazil o sredstvih za bivanje ne zahtevajo od vsakega tujca, kot dokaze o dobroi-metju pa priznavajo tudi kreditne in bančne kartice ali ostala potrdila bank oziroma turističnih agencij o vplačanih aranžmajih. Zato je tudi težko potegniti črto pod znesek, ki ga Slovenci namenimo za počitnice. Tedenski dopust preko agencije nas lahko stane od 35 tisoč pa vse tja do 200 tisoč tolarjev in več. Pa še na nekaj velja opomniti - za enako namestitev boste v glavni sezoni (od konca julija do sredine avgusta) plačali tudi do trikrat več, kot če bi se na dopust odpravili pred ali po vroči sezoni. Pa prijeten dopust! ROZMARI PETEK Kam letos? Čas dopustov se je začel, pravega vročega poletja pa še vedno ni. Vendar tfl do-pustnikov ne skrbi najbolj ; pomočjo turističnih agencij ali sami se bodo odpravili tja, kjer so bili doslej najbolj zadovoljni, oziroma tja, kjer je finančno najugodneje. načrtovati takrat, ko je najceneje. Nagibava se bolj v Afriko in te dežele, ker ugotavljam, da so cene popolnoma enake našim, ponudba pa je veliko večja. Poleg tega lahko, bolj kot pri nas, vidiš tudi kaj zgodovinskega.« Stanka Bukovnik: »Mi že več let hodimo kar na hrvaško obalo, pravzaprav v Istro, v Novigrad. Letos gremo za 10 dni, kakšen pa bo dopust, še ne vem - odvisno od družbe. Zapravili bomo ves regres, ki pa ni bil ravno velik.« Vinko Sentočnik: »Trenutno še ne vem, kdaj in kam bova z ženo šla - odvisno od denarja in časa. Sam sem sicer v pokoju, ampak imam določene obveznosti, žena pa je učiteljica, zato dopusta ne Črno, Sredozemsko ali Jadransko? Vseeno - samo, da je morje! - Slovencev pri dopustu povprečje ne zanima Zvonka Bernard: »Kot skoraj vsako leto, bomo tudi letos šli v Baško. Tam imam prijateljico in ostanemo kar pri njej. To tudi po-, meni, da za dopust zapravim zelo malo denarja, saj ima prijateljica tam pravzaprav vse, kar potrebujemo. Takšen dopust je tako tudi veliko bolj ugoden kot potovanje z agencijo.« RP, foto: ALEKS ŠTERN Particija Domadenik: »Letos gremo znova v Maredo, kamor hodimo že tri leta zapored. Ponavadi smo v apartmajih, ki so cenovno najbolj ugodni. Čakam pa še na letošnji regres, ki malo zamuja, ampak upam, da ga bom do avgusta le dobila.« Alma Lešer: »S fantom bova letos z motorjem odšla v Gibraltar. Sicer bova porabila zelo veliko denarja, vsaj okoli 700 tisočakov po osebi, vendar sva to pot načrtovala že od novembra. Ker sem še študentka, delam preko študentskega servisa in vse, kar sem zaslužila, bo pač šlo za dopust.« SSONČEK TU I potovalni c.rrt.r radi slabega vremena začela šele v prejšnjem mesecu,« pravi vodja TYiristične agencije Sonček Marjeta Selčan, »res pa je, da se je zaradi ugodnih letalskih povezav z Brnika močno povečala prodaja Mediterana.« Za pol slovenske plače na dopust »Počitnice še nikoli niso bile tako poceni,« trdi Edi Ma-snec, direktor agencije Dober dan. »S polovico povprečne slovenske plače si lahko že privoščimo počitnice z letalom, za dobrih 30 tisočakov pa lahko teden dni po-čitnikujemo ob polpenzio-nu, kar bi nam celo doma težko uspelo.« Zaradi nadpovprečno hitre gradnje hotelov v novih turističnih krajih v Bolgariji, Hiniziji in Romuniji, kjer vsako leto zgradijo večkilometrske verige hotelov, so cene aranžmajev postale skoraj smešno nizke. »V primerjavi z lanskim letom so nove turistične destinaci-je cenejše vsaj za 20 odstotkov, obala Hrvaške pa je zaradi rastočega evra letos malo dražja kot lani,« še ugotavlja Edi Masnec. Hidi ostala ponudba v novih turističnih mestih je v primerjavi s sosednjo Hrvaško precej bolj ugodna, zaradi vezanih čarterskih poletov pa lahko izbiramo zgolj dve možnosti: tedenske ali 14-dnevne počitnice. »Veliko ljudi pa bi rado odšlo na 10-dnevni dopust, saj se jim teden dni zdi premalo, dva pa preveč,« pravi Urška Brodar iz Turistične agencije Palma, »zato se pogosto odločajo za najem apartmaja na Hrvaškem, ki so glede časa bivanja veliko bolj prilagodljivi.« Iz leta v leto postajajo tudi turisti vse bolj prilagodljivi, kar pomeni, da pogosto čakajo na ponudbe »zadnja minuta«, »čeprav so te ponudbe zelo podobne loteriji. Nikoli ne veš, kaj in predvsem kdaj dobiš,« dodaja Brodarjeva. Zato se dogaja, da turisti z dopusta prihajajo razočarani, saj niso dobili tistega, kar so pričakovali in kar bi jim najbolj ustrezalo. Slovencev ne zanima povprečje Še nekaj zanimivega opažajo v turističnih agencijah LAHNO VEČER v petek, 23.7.2004 na SONČNO TERASO Zdravilišča Laško Št Ob vseh lepotah slovenskih planin in bogati ponudbi naravnih zdravilišč za večino Slovencev poletí ni pravega dopusta, če ne gredo na morje. Čigavo je morje, ob katerem letujemo, ni preveč pomembno, zelo odločilna pa je cena aranžmajev. Prav zato se je letos veliko turistov odločilo za katero od L i. first minute ponudb, ki so podobno kot že dobro poznane last minute ponudbe, do 30 odstotkov cenejše od običajnih turističnih aranžmajev. Najbolj množično prodajane destinacije so menda 1\mizi-ja, T\irčija, Grčija, Egipt ter Hrvaška, še posebej iskana pa je obala Bolgarije, saj je ta cenovno zelo ugodna. Primerjava hotelov enakih kategorij (recimo treh zvezdic) v Bolgariji in Hrvaški, pokaže, da je za 7-dnevni dopust v davni sezoni za polpenzion ob Črnem morju skupaj z letalsko karto treba odšteli 97 tisočakov, ob Jadranu pa 94 tisoč tolarjev, ki jim je treba prišteti še plačilo turistične takse. Kljub temu bo precej Slovencev letovalo ob 5.835-ki-)»metrski hrvaški obali. »Hrvaška in tudi Črna gora sta vseeno še zelo priljubljeni državi dopustnikov, čeprav se je prodaja Jadrana letos za- UMAG, Kanegra 3* bungalovi Kanegra s polpen-zionom (dodatni dan 5.490 SIT) do 1.8/5D/POL 27.450 POREČ Soni kov klub 2* hoteli, bogata športna vsebina (dodatni dan 5.760 SIT) do 31.7/5D/POL 28.800 KLEK, Sončkov klub 2*, bogata vsebina, brezplačno do 12 let, doplačilo za bus 9.500 SIT 24.7/7D/POL 43.900 GRČIJA, Krf z ladjo Sončkov klub, 3* Sirena (doplačilo za klub 13.900 SIT) 24.7/7-1 OD/NZ 49.900 ČRNA GORA Sončkov klub 2* Obala, avtobus, izleti, odlično slovensko vodenje 21.8./7-9D/POL 63.900 LURD IN PROVANSA avtobusni izlet Carcassonn, Lurd, Avignon. Arles... odlično vodenje 10.875D/POL 79.800 BOLGARIJA 3* Amphora, polet iz Maribora, 2-12 let samo 49.900 SIT 26.7/7D/POL 79.900 GRČIJA, Karpatos C kat Alfa - ob moiju, polet iz Ljubljane, brezplačno do 6 leti 26.7/7D/NZ 89.900 INFORMACIJE MODRI TELEFON O državni pokojnini Bralka sprašuje, kakšni so pogoji za pridobitev državne pokojnine in koliko ta znaša. Živi v težkih materialnih razmerah ter želi izvedeti tudi ali je mogoče, da bi prejela kakršnikoli dodatek za soproga, ki je upokojenec ter je »dementen«. Kakšne listine mora predložiti za pridobitev državne pokojnine ter kje jih odda, pa zanima drugo bralko. Peter Šale j, vodja invalidskega odseka v celjski območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odgovarja: »Državno pokojnino lahko pridobijo osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, če izpolnjujejo več pogojev. To je, da nimajo nobene druge pokojnine (tudi v tujini ne), če njihovi lastni prihodki ne presegajo pre- VINTERSPORT Za vas smo jih«*™ od 19.7. do 8.8.2004 «prodaj« sezonskih posebej \ izdelkov tekstila in obutve. moženjskega c dobitev pravice do varstve1 nega dodatka, če so imele med 15. in 65. letom stalno prijavljeno prebivališče v Sloveniji vsaj 30 let ter če so dopylnile 65 let starosti. Glede pogoja starosti velja prehodno obdobje, pri čemer je v letošnjem letu zahtevana starost 67 let, v letu 2005 bo zahtevana starost 66 let, tako da bo šele od leta 2006 veljala dopolnjena starost 65 let. Višina državne pokojnine znaša trenutno 32.853 tolarjev. Če je mož bralke, ki je postavila vprašanje upokojenec, ima možnost pridobiti dodatek za pomoč in postrežbo. Postopek pa lahko začne osebno ali preko svojega osebnega zdravnika, nakar bo invalidska komisija ugotovila upravičenost do tega dodatka. Bralka lahko vloži v primeru, da je letos dopolnila 67 let, zahtevo za priznanje pravice do državne pokojnine in sicer na obrazcu, ki ga dobi v območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predložiti mora predvsem potrdila o vseh morebitnih prejemkih, ki jih je navedla v svoji vlogi, kot tudi dokazilo za njeno morebitno obdavčljivo nepremično premoženje. Tako zahtevo kot priloge nato odda na sedežu območne enote, ki je v Celju na Gregorčičevi 5a.« BRANE JERANKO Kdaj bo padel zid? Bralka Mihaela sprašuje, kdaj bodo podrli na črno postavljen zid, ki stoji ob Cesti na Ostrožno. Roman Repnik, koordinator za odnose z mediji v MOC, pravi, da je problem zidu ob Cesti na Ostrožno občinskim strokovnim službam znan že nekaj let. Vendar občinske službe nimajo pristojnosti, da bi ukrepale, saj morajo ruši-tev zidu odrediti državne inšpekcijske službe. Iz Mestne občine Celje so jih že nekajkrat opozorili, da naj ukrepajo. Zakaj se še ni nič naredilo, pa jim na MOC v tem trenutku ni znano. Čigave so smeti? Bralko Mijo zanima, kdo bo pospravil smeti ob poti na Celjsko kočo, ki so jih za sabo pustili kolesarji (šlo naj bi za Tušev kolesarski vzpon na Celjsko kočo). V podjetju Javne naprave so dejali, da o tem niso bili obveščeni in da je pospravljanje smeti v takem primeru dolžnost organizatorja takšnih prireditev. Predstavnica za odnose z javnostmi v En-grotušu Leonida Pevec pravi, da so najeli čistilni servis, ki je na Celjski koči temeljito počistil za tekmovalci in obiskovalci, smeti ob poti na kočo pa po njenem mnenju niso pustili kolesarji, ker med tekmo zagotovo niso imeli časa jesti in piti, tako da je za čiščenje poti odgovoren nekdo drug oziroma je dolžnost vsakega, da smeti ne meče po tleh, ampak jih odloži v najbližji koš za smeti. BA Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. 90,6 95,1 1 mum 95,9100,3 VELIKA NAGRADNA IGRA NOVEGA TEDNIKA, RADIA CELJE IN CASIN0JA CEUE FARAONI^ ZAKLADI Poiščite eno od kart zmagovite kombinacije pokra tedna! Skrito kombinacijo bomo iskali vsak teden na Radiu Celje, srečneže, ki bodo kombinacijo odkrili, pa čakajo lepe nagrade! PRIHODNJI TEDEN POKER V OSMICAH Izpolnite kuponček Faraonovi zakladi in ga pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje. Sodelujte v radijski igri vsak torek med 11. in 12. uro! Nagrajenci igre Faraonovi zakladi so: Karla Bezgovšek iz Rimskih Toplic, Ida Gorenjak iz Štor, Vera Pipal iz Griž in Mladen Stubičar iz Celja. i AAAAAAAA Obkrožite 2 piramidi s številkima, pod katerima se , skriva ena od štirih iskanih kart ' DARILO ZA NAROČNIKE KA muzami Vsem naročnikom Novega tednika ponujamo poseben akcijski popust. Knjiga Kuharske bukve slovenskih gospodinj bo za naročnike stala le 1.000 tolarjev, vendar izključno ob nakupu v oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje na Prešernovi 19. áfovenáhiL gospodinj Ko iz kuhinje zadiši po domače Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi, ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo slovenske gospodinje. Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, Nastale so ^Kukarihe luhve ífoimníhih yoipolinj pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovenskih domov. V prednaročilu stane knjiga 1.900 tolarjev (plus poštnina), v redni prodaji bo stala 2,700 tolaijev. Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Bumik, revizijo pa je opravila profesorica Jožica Štruk, ki je v knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih in izvirnih receptov. LAHKOTNOST ŠIVANJA OD KOD PRAZNIKI? Sv. Krištof - zavetnik voznikov Verjetno ste v kakšnem avtu že videli podobo sv. Krištofa z Jezuščkom na ramenih, mogoče jo imate celo sami. Če slučajno še ne poznate njegove zgodbe, ki ga povezuje s prometom, vam jo zaupam. Še prej pa povejmo, da svetnik goduje 24. julija. 0 življenju enega najbolj priljubljenih pomočnikov v sili je zelo malo avtentičnih podatkov. Potrjena sta le njegov obstoj in mučeništvo na otoku Samosu, vse drugo je plod srednjeveške legende. To pa ni motilo vernikov, ki so ga v vseh obdobjih zelo častili. Bil je namreč velik pri-prošnjik zoper nenadno smrt. V ljudski pobožnosti je veljalo, da se na dan, ko se navsezgodaj zjutraj pogleda svetnikovo podobo, nepričakovano ne umre. Zato so tudi pri nas vaščani marsikje naročali njegovo sliko v nadnaravni velikosti na zunanji strani cerkve, kjer so ga lahko videli tako rekoč iz vsake hiše kar skozi okno. Ena najlepših Krištofovih podob iz 14. stoletja je v Vitanju. Krištof se je verjetno rodil konec 2. stoletja nekje na se- veru Palestine. Njegovi poganski starši so mu nadeli ime Reprob, ki naj bi pomenilo zavrženec ali celo psoglavec. Bil je velikan z obrazom, ki je povsod zbujal grozo in strah. Sklenil je, da bo služil samo najvišjemu vladarju. Sprva je menil, da je to mogočen kralj, zato je bil pri njem v službi, dokler ni videl, da se kralj boji hudiča. Torej je hudič večji gospod od kralja, si je mislil mladi Reprob in šel služit hudiču. Nekoč sta Reprob in hudič skozi gozd in prišla do križa. Hudič se je začel tresti od strahu in orjak je spoznal, da je križani močnejši od hudiča. Zapustil je hudiča in se odločil služiti le Kristusu, ni pa vedel, kako bi prišel do njega. Na poti iskanja je naletel na puščavnika, ki mu je svetoval, naj na svojem močnem telesu prenaša ljudi preko deroče reke ah jih čez njo prevaža s splavom. To je delal mnogo dni, nekoč pa ga je klicalo majhno dete, naj ga prenese čez. Ko sta bila sredi reke, je breme postajalo vse težje. Reprob je nejevoljno dejal: »Težak si, kot bi nosil ves svet.« »Še več kot ves svet nosiš Krištof,« se je oglasilo dete, »nosiš tistega, ki je svet ustvaril.« Nato je orjaka potlačil pod vodo, ga tako krstil in mu dal ime Krištof, kar v grščini pomeni kri-stonosec. Dete mu je naročilo, naj zasadi svojo gorjačo v tla in ta bo ozelenela. Tako bo vedel, da je res nosil stvarnika sveta. Zgodilo se je, kakor je povedalo dete, in palica je postala palmovo drevo. Razen tega, da je nekoč živel nek mučenec z imenom Krištof, ne vemo o svetniku prav nič zanesljivega. Muče-niško smrt naj bi dočakal pod cesarjem Decijem okoli leta 250. Potem ko mu ogenj ni mogel do živega, so ga přestřelili s puščicami in ga nazadnje obglavili. Čaščenje sv. Krištofa se je razširilo že v 5. stoletju, zlasti pa so ga častili v dobi prvih epidemij kuge, od 13. stoletja dalje. Od 16. stoletja se je silno razraslo njegovo čaščenje v pomorskih deželah, kjer velja kot pomočnik na morju. V srednjem veku so bile zelo razširjene bratovščine sv. Krištofa zoper preklinjanje in pijančevanje. Taka bra-- Št. 29-22. Piše: PAVLA KLINER tovščina je bila ustanovljena tudi pri nas leta 1517 in je imela še v Valvasorjevih časih veliko članov. Legenda pa je dala pobudo, da so ga za zavetnika izbrali čolnarji, splavarji, mornarji; nosači in vozniki, romarji in popotniki ter seveda avtomo-bilisti in piloti. V navado je prišel blagoslov avtomobilov na Krištofov god oziroma na Krištofovo nedeljo, tisto, ki je najbližja njegovemu godu. Na to nedeljo pa je pri nas od leta 1987 tudi nabirka za vozila misijonarjev v zahvalo za srečno prevožene kilometre. Akcija poteka pod geslom Za vsak srečno prevožen kilometer deset stotinov (če bolj malo prevozite, je zaželeno pol tolarja oziroma tolar), ulij 2004 - Poletne Ariele z biseri! ie za šivanje in ročna dela -ugodno plačilo na obroke -tečaji šivanja_ -servi» In rezervni dali VSAKO SREDO PREDSTAVITVE LIKALNIH APARATOV-elnaprOSŽ Trgovina Elna Gosposka 23, Celje ? tel.: 03/544-1 1 -64 -šivalni in overlook stroji nih zapovedih, si nikar ne nadenite zgolj diskretne biserne ogrlice. Vsaj v nekaj nizih naj objema vaš vrat, kroglice so lahko različnih velikosti, celo do premera dveh centimetrov. V modo nakita so se vrnile tudi retro broške iz žlahtnih in tudi iz povsem običajnih svetlečih kovin z vdelanimi biseri. Družbo jim delajo še uhani, prstani, zapestnice, celo pasovi in kot hit nakit letošnjega poletja ogrlice, ki krasijo lase kot diadem. Odklopite se torej in postanite to poletje - če že ne doma, pa vsaj na morju -pravljične morske deklice Ariele ... TEDENSK ASTROLOŠ NAPOVED Četrtek, 22. julij: Sonce bo malo pred 14. uro vstopilo v znamenje Leva. Sonce je v Levu najmočnejše, saj mu tudi vlada, zato se bo ta ognjena energija dotaknila tudi nas. Poletje bo zasijalo v vsej svoji toploti, to je primeren čas za oddih, za prijetne ljubezenske urice in za uresničitev še tako drznih projektov. Petek, 23. julij: Luna bo v znamenju Tehtnice povzročala željo po uravnoteženem delovanju. Imeli bomo željo po napredovanju, za to pa bomo pripravljeni narediti več kot v preteklem obdobju. Ttidi sklepati kompromise. Vpliv tujine bo v teh dneh močan. Sobota, 24. julij: Že ponoči bo Luna vstopila v znamenje Škorpijona in naše sanje obarvala močneje kot ostale dni. Sanje jemljite kot kažipot. Hidi dan bo minil v nenehnem hitenju in iskanju resnice. Na površje pa lahko priplavata tudi posesivnost in ljubosumje. Nedelja, 25. julij: Naše misli bodo usmerjene v analiziranje ciljev. V sebi bomo občutili veliko željo po napredovanju. Lunin prvi krajec nam bo omogočal, da najdemo v sebi energijo, s pomočjo katere bomo dosegli tisto, kar se nam je na prvi pogled zdelo nemogoče. Ponedeljek, 26. julij: Prestop Merkurja v Devico bomo občutili kot pozitiven vpliv na različnih področjih življenja. Merkur v Devici je sposoben podrobnega razčlenjevanja še tako zapletenih situacij. Naše misli bodo prodorne, hitre in jasne. Torek, 27. julij: Dan bo primeren za urejanje dokumentacije in dogovore, ki smo jih v preteklosti postavljah na stranski tir. Ugoden dan je tudi za razreševanje nejasnih situacij v ljubezni. Zaradi vpliva Lune in Sonca bo povečana strast. Sreda, 28. julij: Luna v Strelcu bo povzročala nemir in željo po potovanjih. V sebi bomo občutili željo po svobodnem gibanju in tudi izražanju svojih čustev. Zaradi negativnega tranzita se moramo ta dan izogibati resnim debatam in pogovorom. Astrologinja GORDANA ASTROLOGINJA GORDANA Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265 Ena beseda - pa toliko asociacij, zgodb, mitov ... Ne glede na to, ali naj bi nastal iz lune, ali vode, ali pa je najden v školjki, predstavlja biser simbol ustvarjalne ženskosti. Pri Grkih je bil simbol ljubezni in zakona, krasil je grobove egipčanskih kraljev v času Kleopatre, bil znamenje moči, sreče in blaginje. Kitajska medicina je bisere uporabljala v zdravilne namene, igrali so vlogo mističnega središča in bili simbol angelske popolnosti. Biser je redek, čist, dragocen ... česar ne more spremeniti niti dejstvo, da je nastal v blatni vodi ali v robati školjki. Po legendi, ki jo je prevzel perzijski pesnik v 13. stoletju, je biser deževna kaplja, ki je z neba Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK priletela v školjko, ki se je ravno takrat dvignila na morsko gladino in jo sprejela vase. Ta kaplja, to nebeško seme, je postalo biser, ki se od pradavnine uvršča med najlepše dragulje, redkejše in dražje celo od diamantov. Ne pristnost, videz je pomemben! Povsem neprimerno bi bilo sredi počitnic dregati v vaše morebitne frustracije, ker nimate v domačem sefu vsaj nekaj kosov nakita s pristnimi biseri. Letošnje poletje sicer res obožuje vse, kar spominja na morje, pa tudi dragocene bisere, gojene v sladkih vodah, vendar vas moda povsem brez slabe vesti ali občutka manjvrednosti tudi vabi, da si na-denete umetne. Celo nalašč so narejeni tako, da le spominjajo na bele južnomor-ske, peščeno zlate akoja, smaragdno zelene tahiti ali kasimuga, ki se prelivajo od nežno rožnate do vijolične barve. Če želite biti res na-kiteni po najnovejših mod- ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka HOROSKOP Rešitev nagradne križanke iz št. 27 Vodoravno: ASTA, NART, GAIL, ASIRKA, JONATAN, OS, ARAMEJA, RIN, NO, MALM, NED, EVROSKEPTIK, ONE, IMRE, TAJNE, TT, RACA, POENTER, RAKEV, NASKOK, SČ, UCLA, GEMA, ROM, LIE, SRCE, KAKADU, LJERKA, NUR, TED, IA, RIM, OKA, VETO, PATRAS, ARE, TREN, OLIKA, INJEKT, ATH, KEA, ITALIA, AK, SOR, VT. Geslo: Grčija - domovina olimpijskih iger. Izid žrebanja: 1. nagrado: kopanje in pico za dve osebi v termalnem kopališču Forum Terma v Rimskih Toplicah, prejme: Bojana Skok, Šentrupert 18, Gomilsko. 2. nagrado: kopanje in pico za eno osebo v termalnem kopališču Forum Terma v Rimskih Toplicah, prejme: Mira Mikeln, Petrovče 180, Petrovče. 3. nagrado: knjigo Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi, prejmejo: Emilija Matuš, Na Lipico 3, Šentjur, Marko Rajkovič, Stanetova 26, Celje in Monika Obrez, Škapinova 12, Celje. Vsem izžrebanim iskreno čestitamo! Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti. Davčna številka:. Ona: Veliki telesni napori so vam precej načeli že tako slabo zdravje, zato naredite nekaj tudi za boljše telesno počutje, da ne boste kasneje neprijetno presenečeni. Ukvarjajte se s športnimi aktivnostmi in si predvsem odpočijte. On: Ne stavite stare in preizkušene zveze na kocko samo zaradi trenutne radovednosti in privlačne prijateljice. Pozneje vam bošekakožal, vendar pa bo vrnitev popolnoma nemogoča Pa tudi prijateljico lahko izgubite. Ona: Vaša dobra volja vas bo spravila v nadvse prijetno situacijo in še lepšo družbo. Nikar se ne ustrašite uspeha, temveč izkoristite ponujeno priložnost, kolikor je le mogoče. Tb je vaše srečno obdobje, ne pokvarite ga! On: Od tega tedna lahko pričakujete ogromno, še posebej, kar se tiče ljubezenskega področja. Še najbolje vam bo to uspelo tako, da poskušate biti čim bolj odkriti tako v svojih besedah Ona: Malo več resnosti vam sploh ne bo škodovalo. Partner vas vidi v precej drugačni luči, kot pa bi si želeli vi sami. Predvsem pa si nikar ne domišljajte, da imate vse niti i> svojih rokah, saj sploh ni tako! On: Poskusite s kakšnim novim pristopom na ljubezenskem področju, saj vam tukaj doslej ni ravno preveč uspevalo. Konec koncev nimate prav ničesar za izgubiti, pridobite pa lahko celo več kot pa si mislite. mamma Ona: Naključno srečanje s starim prijateljem vas bo spomnilo na dogodke iz preteklosti in prav lahko se vam zgodi, da vas bo premamil spomin na nekdanje čase. Pazite, da za to ne bo izvedel vaš partner. On: Marsikatero oko vas že predolgo pogreša, zato nikar ne : odlašajte. Priložnost izgubljena ne vme se nobena Povsem drugačno stanje pa je v vaših denarnih zadevah, ki se razvijajo več kot odlično. Ona Če boste še enkrat pre tehtali vse, kar se je zgodilo, vam bo mogoče uspelo popraviti storjene napake. Potrudite se - dobitek je več kot mamljiv. Samo pazite, da za to ne izve vaš partner; takoj bo ogenj v strehi! On: Opustite predsodke in vzemite tisto, kar vam je ponujeno. 7b bo vsekakor prijetna in zanimiva preizkušnja, ki se je boste še dolgo spominjali. Predvsem pa se zavedajte, da vam Ona: Še vedno se ne morete pomiriti z nastalo situacijo, toda dejstvo je, da ste zanjo krivi popolnoma sami. Kar ste želeli, ste tudi dobili. Sedaj pa se nikar ne zapirajte vase. ampak dokažite, da ste sposobni preživeti tudi takšne situacije. On: Zapletli se boste v marsikatere spore s prijatelji, saj vas bodo skoraj vsi želeli prepričati v nekaj, kar enostavno ne verjamete. Raje se pomirite z nastalo situacijo in jih pustite na POMOČ: LIRODENDRON-tulipanovec, TARAKI-afganistanski politik (Nur Mohamed), KOMATAR-ptič drozg, BERRY-ameriška igralka (Halle) Nagradni razpis: 1. nagrada: kopanje in pica za dve osebi v termalnem kopališču Forum Terma v Rimskih Toplicah. 2. nagrada: kopanje in pica za eno osebo v termalnem kopališču Forum Terma v Rimskih Toplicah. 3. nagrada: trikrat knjiga Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, do četrtka, 29. julija 2004. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 8. julija. Prispelo je 1143 rešitev. Ona: Neprijetnosti bodo sicer prešle, vendarle pa bo ostal trpek priokus po izgubljeni priložnosti. Posvetili se boste nekomu, ki ste ga v svoji zavzetosti z denarjem vse preveč zapostavljali. Ne bo vam žal! On: ZapletU se boste v neprijetno situacijo, vendar vam bo prijatelj hitro priskočil na pomoč. Konec dober - vse dobro! Seveda pa to ne pomeni, da vam lahko to preide v navado. Sreča je vse preveč nezanesljiva prijateljica Ona: Iz naključnega srečanja se bo razvila presenetljivo močna ljubezen do osebe, ki vam še pred kratkim ni pomenila nič posebnega. Tokrat se boste zaljubili do ušes in splačalo bi se potruditi, da bi se ta zveza tudi obdržala. On: Nekoga boste zelo pogrešali, toda le za kratek čas, saj boste spoznali zelo zanimivo osebo, s katero boste preživeti čudovit konec tedna. Star pregovor pravi, da je v dvoje vse lepše in to boste vsekakor do- Ona: Prenehati boste morali s tem sprenevedanjem, saj so vas že vsi spregledali in se sedaj zlobno smejijo vašemu igranju. Le kdaj boste spoznali, da lahko z odkrito besedo dosežete veliko več, kot pa z nespretnim igranjem? On: Potrebovali boste izdatno mero samozavesti in notranjega miru, saj se vam je v zadnjem času nabralo kar precej zapletenih problemov. Toda nikar se ne predajte, saj boste iz kopice dela potegriih tudi nekaj prav prijetnega. m Ona: S partnerjem bosta dokončno razčistila pretekle nesporazume, ki so vam šli že počasi na živce, saj boste spoznah, da se prepirata zaradi povsem nepomembnih zadev. Poskrbite, da se kaj takšnega ne bo več ponovilo. On: Tudi ko ugotovite, kje je napaka, je največkrat ni možno odpraviti, če pa vam bo to že uspelo, boste ugotovili, daje bila napaka nekje drugje. Je že tako, da pride dan, kosevamzdi, da seje vse obrnilo proti vam. Ona: Prijeten dogodek vam bo popestril dolgočasen vsakdanjik. Toda, ali je bilo to res naključje ali pa je vse skupaj le dobro pripravljen načrt, kako priti do vašega srca. Nikar ne zamudite ugodne priložnosti! On: Vroči pogledi vam bodo dodobra ogreli srce, ki vam v zadnjem času dela kar precej preglavic. In nikar si ne delajte nepotrebnih skrbi, saj je življenje vse prekratko, da bi ga porabili za skrbi in težave, ki tako ali tako minejo. Ona: Nikar ne nasedajte praznim obljubam, ampak se zanesite predvsem na lastne sposobnosti, ki so vas že toUkokrat uspele rešiti iz težav. Tudi tokrat se bo vse skupaj uredilo predvsem po vaši lastni zaslugi- On: Družinsko življenje ste si predstavljali malce drugače, kot pa je v resnici, vendar se nikar ne vznemirjajte, vse se bo uredilo tako, kot je treba. Sprostite se in pustite življenju naj teče svojo pot. l ZA AVTOMOBILISTE Št 29 - 22. julij 2004 ---------— NWC PONUDBA RABLJENIH AVTOMOBILOV NA CELJSKEM Pro Montana - CELJE Otvoritev nove trgovine za alpinizem, plezanje, turno smučanje, jamarstvo, camping, pohodništvo in prosti časi ^^ Pro Montana Glavni trg 5 odprto od 9.00 do 19.00 tel.: +386 (0)3 491 16 91 40% otvoritveni popust!!! Mož in žena med dirkači Michael Schumacher je izjemna zvezda formule 1, zdaj pa se v avtomobilistično dirkaške vode odpravlja tudi njegova žena Cora. Vozila bo minija v mini challenge pokalu; dirkah minijev, ki so običajno na sporedu pred večjimi oziroma resnejšimi dirkaškimi prireditvami, tudi v F 1. Cora Schumacher bo vozila minija, ki zmore 200 KM, njegova najvišja hitrost pa je 226 km/h. Petica za corollo verso Nova toyota corolla verso, ki spada v razred kompaktnih enopro-storskih avtomobilov, je v okviru preskusnih trčenj Euro NCAP dobila pet zvezdic. To je najvišja možna ocena, kar pomeni, da je po teh ugotovitvah corolla verso (na sliki) vsaj tako varna kot recimo renault scenic. K tako dobremu rezultatu sta veliko pripomogla varnostni sistem Mics, ki povečuje trdnost potniškega prostora, in 18-litrska zračna varnostna blazina za zaščito voznikovih kolen. i Fiatu idea, Lancii musa pri Italijanska Lancia je že dolgo v naročju Fiata, vendar tovarni ne cvetijo rože. Kljub spremembam lancie ne najdejo zadostnega števila kupcev; dejstvo je, da gredo ti avtomobili še najbolj v promet v domači Italiji, čez mejo pa se nikakor ne morejo dobro prijeti. Prav zato ali kljub temu poskušajo z vedno novimi avtomobili. Morda se bo posrečila musa, enoprostorska različica majhnega vozila; v bistvu gre za nadaljevanje tistega, kar pri Fiatu predstavlja prav tako enoprostorska idea. Musa meri v dolžino 398 centimetrov, na prednjem delu je očitna velika Lancijina maska in tudi nasploh musa deluje dokaj visoko (166 centimetrov). Kot pravijo, bo na voljo v številnih barvah zunanjosti (kar je značilno za vse lancie), poleg tega bo mogoče izbirati med precejšnjim številom litih platišč in druge opreme. Vsekakor je očitno, da hoče biti musa kljub temu, da prihaja iz istega gnezda kot idea, ličnejša, bolj plemenita. To se pozna tudi v notranjosti, saj so materiali kvalitetnejši, barvne kombinacije bolj usklajene, skratka, tudi po tej strani hoče biti mala enoprostorska lancia drugačna od prav tako enopro-storske idee. Motorji bodo po napovedih trije: 1,4-litrski s 95 KM pri 5.800 vrtljajih v minuti, sledita dva dizla. Prvi je 1,3-litrski štirivaljnik iz serije JTD, ki ponuja skromnih 70 KM pri 4.000 vrtljajih v minuti, precej več je mogoče pričakovati od 1,9-litrskega JTD agregata s 100 KM. Podvozje je precej podobno tistemu pri puntu, zasnova je seveda znana (motor spredaj, pogon prav tako). Celotna zadeva je naravnana bolj na udobje, saj je vožnja malo tišja. Prodajna strategija muse ostaja enaka kot pri drugih lanciah, saj naj bi v enem letu prodali od 30 do 40 tisoč vozil. znova v Sloveniji Roverji Avtomobili britanske avtomobilske tovarne Rover v Sloveniji nikoli niso bili prav posebej uspešni. Zadnja leta pa je bil posel zelo skromen, pri čemer gre krivdo deloma pripisati sami tovarni in tudi dejstvu, da z zastopniki pri nas niso imeli pretirane sreče. Rover je bil nekdaj pri BMW, potem ga je ta prodal in danes zanj skrbi konzorcij britanskih poslovnežev. V Sloveniji je tovarno zastopal ljubljanski Tehnounion, ko pa je izgubil zastopstvo za BMW, se je sčasoma poslovil tudi od Roverja. Zdaj se ta pojavlja pri koprskem podjetju Avtoplus. Koprčani ne bodo imeli direktnega stika s tovarno, ki se zdaj imenuje MG Rover, a upajo, da bodo v naslednjih dveh letih dobili zastopniško pogodbo. Trenutno Avtoplus ponuja tri modele, kot novost pa se pojavlja rover 75 tourer (na sliki), karavanska izvedenka največje hišne limuzine, sicer dokaj uspešnega roverja 75. Izvedenka z 1,8-litrskim motorjem (150 KM) stane 6,8 milijona tolarjev. Na voljo je tudi varianta z dizelskim agregatom (115 KM), ki je v maloprodaji na voljo za 7,2 milijona tolarjev. Li-muzinska izvedenka roverja 75 je v primerjavi s tourer-jem za okoli 400 tisoč tolarjev cenejša, bistveno cenejša pa je serija 25. Po svoje je zanimiv rover 25 streetwise, nekakšen cestni terenec, ki je naprodaj za najmanj 3,55 milijona tolarjev. AVTO CIELJIE d d SERVIS IN PRODAJA VOZIL d.o.o. Skaletova 13 (Hudinja), ....... Tel: 425-40-80 Fax: 425-40-88 Novi HDI pri Peugeotu Kot napovedujejo, se bo novi mercedes A v petvratni izvedenki pri nas pojavil septembra, pri čemer naj bi bila najcenejša izvedenka na voljo za okoli 4,5 milijona tolarjev. Jeseni novi mercedes A Pro Montana irmnmiMi 90,6 95.1 95,9 100,3 Francoski Peugeot je s serijo turbodizelskih motorjev HDI bistveno izboljšal svoji tržni položaj; zadnja leta se je namreč povpraševanje po dizelskih motorjih na evropskih trgih izjemno povečalo in Peugeot oziroma koncem PSA (skupaj s Citroënom) je zmogel pravi čas ponuditi tisto, kar so kupci želeli. Zdaj Peugoet povečuje ponudbo HDI-motorjev še z 1,6-litrsko izvedenko, ki je skupno delo s Fordom. Motor ima po štiri ventile na valj, dve odmični gredi, turbinski polnilnik Garett in vbrizg goriva po skupnem vodu druge generacije, za nameček pa še filter trdih delcev, kar poveča njegovo ekološko primernost. Agregat DAEWOO ESPERO 1,8 CD 1996/98 599.000 FIAT DUCATO PANORAMA 2,8 2000 2,5?4M> RO+SO © SERVIS IN PRODAJA VOZIL d.o.o. Skolelovo 13 (Hudinial. Slovenskim kupcem je novi HDI-motor že naprodaj v peugeotu 206, najcenejša izvedenka (tri vrata, oprema XS) pa stane 3,25 milijona tolarjev. ponuja 110 KM pri 4.000 vrt- ski ročni menjalnik. Najprej ljajih v minuti in 270 Nm r vora v območju med 1.500 in 3.750 vrtljaji v minuti, dodana pa je bodisi 4-stopenj-ska avtomatika ali 5-stopenj- bodo ta motor začeli ponujati v peugeotu 206, ker je tam razmerje teža/KM zelo ugodno, kasneje pa se bo vrtel tudi v peugeotu 307 in 407. Ko je Mercedes Benz pred dobrimi sedmimi leti postavil na cesto mercedes A, svoj najmanjši avto, je bilo jasno, da se velika in dokaj uspešna tovarna preusmerja k nižjim avtomobilskim razredom. Mercedes A je bil vsekakor dovolj revolucionarno vozilo za tovarno, saj je imel pogon na prednji kolesni par, med t.i. losovim testom pa se je med preskušanjem stabilnosti prevrnil. To je bil velik šok, tovarna pa je vse, tudi že prodane avtomobile, zastonj opremila z elektronskim stabilizacijskim sistemom ESP. Zdaj se vozi na cesto druga generacija najmanjšega mercedesa, doslej pa so prodali 1,1 milijona avtomobilov, kar je dokaj uspešna številka. Novi mercedes A bo od jeseni na voljo v petvratni izvedenki, kasneje se pripelje še trivratna, kar je precejšnja novost, saj je bil doslej mercedes A na prodaj zgolj v daljši in krajši varianti. Ne glede na število vrat je mercedes A enako dolg (383 centimetrov), kar je enako dolžini prejšnje daljše variante vozila. Glavne tehnične značilnosti so ostale enake. Mercedes A ima t.i. sendvič konstruk- cijo, zato je nekaj višji in ima dvojno dno. V primeru trčenja se namreč motor pomakne pod voznikove noge. Med tehnične novosti je treba šteti tudi novo zadnjo obeso in nasploh se mercedes A v marsičem spogleduje z bistveno dražjimi in večjimi mercedesi. Na voljo bo v kombinaciji s sedmimi motorji, od tega so štirimi bencinskimi in tremi dizli CDI. Pri Mercedes Benzu ne pozabijo povedati, da se je skupna moč motorjev povečala za dobrih 38 odstotkov, medtem ko se je poraba zmanjšala za skoraj desetino. Serijsko so nekatere izvedenke opremljene tudi z novim 6-stopenjskim ročnim menjalnikom (sicer je menjalnik 5-stopenjski), za doplačilo pa ponujajo samodejni brezstopenjski autotro-nic menjalnik z dvema voznima programoma. rv ' J HODIH IfOMIH'» V) Mariborska ti, Ctfj* tel.: (031 428-62-70 www.avtodtliregnemer.si 30STANOVANJvpovršinahod55do91 m2 Cena: 1.200,00EUR/m2 = 286.800.00SlT/m2 CEUE CEUE - gosp. poslopje 129 m2 -dvorišče 469 m2 ■ posl. Stavba 540 m2 Leto izgradnje/obnove: 1930/1999 .Cena: 288.700.00 EUR = ■idnje/obnove: 1985/- Leto izgradnje/obnove: 1930/2001 Cena: 430.000 EUR = V IQUiïLQMMW_ 89.625.000 00 SIT Mierrr CEUE Leto izgradnje/o -/2003 -/2004 Cena: 59.000.00 EUR = 14.101.000.00 SIT Cena: 33.000.00 EUR • Vabljeni v novi hipermarket SPAR ŠENTJUR X.».».; Mariborska 91: Celje: tel. :03/5419099; 051/305432 —-- š. MERKUR, Mariborska 162 Celje Hudinja, tel.: 03 543 27 8 ■ fc-^íki NEPREMIČNINE ■ Pa H VI TEL 03 5451-006 ■ 04136&Ç25 www.pgp-nepremlcnlne.com 34 MALI OGLASI-INFORMACIJE MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo ŠKODO Favorit, letnik 93,60.000 km, ceno 150.000 SÍT, prodom. Telefon 041 983-308. 3984 HONDO Civic LSI sedan, letnik 92, setvo, el. pomik stekel, prodam. Telefon 041 696-839. 3980 OPEL astro, staro leto in osem mesecev, prevoženih 2000 km, prodam. Telelon (03)5730040. L677 KIPER kason za tam ali zastavo prodam menjam za kosilnico BCS ali avto. Telefon 041 574-703. Š504 PASSAT 1.8 i karavan, avtomatik, letnik 94, klima, veliko opreme, registriran, prodam. Telefon 041421-588. 4008 FIAT uno 1.0 fire, letnik 1966, pet vrat, cena 330.000 SIT, prodam. Telefon 031 649-203. S 506 MERCEDES 190 E, motor 2.0, letnik 1984, cena 250.000 SIT, prodam. Telefon 031 649-203. Š506 POTOVALNO vespo piaggio hexagon 150, črne bane, prtljažnik + čelada, prodam, cena po dogovoru. Telefon 040 746-831. " 40294030 AUDI 80, letnik 90, cena 195.000 SIT, prodam. Telefon 041 588-205. Ssœ RENAULT 5 campus, rdeče borve, letnik 90, 5 vrat, prodam. Telefon 031 222-054. 4043 MEGANE16 e RT, letnik 96/97, rdeče borve, vsa oprema razen klime, na novo reg., prodam. Telefon 041 220375. â5ii RENAULT 51.1, letnik 1988, rdeče bane, cena 35.000 SIT, prodam. Telefon 041 422-339. L 683 HONDO civk 1,4 i HB, vsa oprema, sončna streha, CD avtoradio, 166.000 km, reg. 7/05, prodam za 1.100.000 SIT. Telefon 041 767-854. 4059 90,6 95.1 HiM.ir.merël 95.» 100.3 STROJI prodam HIDRAVLIČNI cilinder za samonakladalno prikolico, komplet s cevjo in ventilom, nov, prodam za 17.000 SIT. Telefon 031 637-317. Š405 KOSILNICO Gorenje Mula, z motorjem diesel, prodam. Telefon 041 568-594. 3847 TRAČNI obračalnik Sip 230 prodam. Tele-fon 031 432-811, Aleš. 3900 TROSILEC gnoja TG 35 H, dvobrazdni plug in kultivátor, prodam, lahko tudi menjava za kiper prikolico. Telefon 041 67M20. ž 408 MOTORNO žago Husquama, novo, prodam. Telefon 041 623-719,(03)5488481. 3961 TROSILEC hlevskega gnoja, s pokončnimi valji, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 236463. 3970 MIZARSKO tračno žago, premer koles 60 cm, prodam.Telefon 051 350513. 3983 TRAKTOR Fiat Štore 302 tip, letnik 80 in kosilnico Alpina, generalno obnovljeno, prodam. Telefon (03) 5731-090 ali 040 611-195. L674 TRAKTOR Kramer deutz, letnik 61, obnovljen, primeren za lažja dela, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 574-010. ž416 STRUŽNICO, manjšo, za domačo uporabo, z vso opremo in stružnico, 500"2000 mm, profesionalno, prodam. Telefon 041645-898. Š512 MOLZNI strojVirovitka, letnik 98, rabljen eno leto, prodam. Telefon 031 743414. 4045 _kupim_ OBRAČALNIK za seno Pajek, na 2 vreteni, kupim. Telefon 031 343-908. 3654 Male oglase sprejemamo osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati. MOTORNA VOZILA prodam FlATpunto 55,3 vroto, letnik 1995, metalno sive bane, reg. februar 05, zimske pnevmatike, prodom, cena 450.000 SIT. Telefon 031 719-394. 3756 AX diesel 1,4 TGD, letnik 91, dobro ohranjen, prodom za 195.000 SIT. Telefon 051 305-461. 3857 CITROEN AX 1,1 TRS, 45 Kw, letnik 91, 170.000 km, nove pnevmatike in zavore, neregistriran, prodam za 90.000 SIT. Telefon 031 614-932. 3885 CU01,416 v, avgust 2001, metalno srebrne barve, prodam za 1.730.000 SIT. Telefon 041 703-367. 3891 TWING0, letnik 98, registriran do novembra, klima, prodam za 850.000 SIT. Telefon 041 720508. 3936 ŠKODO pick up, letnik 1995, v voznem stanju, reg. do marca 2005, prodam za 110.000 SIT. Telefon (03) 5472-362. 3937 SUBARU justy 1,2 4-4 vd, letnik 90, v dobrem stanju in mercedes 190 D, po delih, z dokumenti, prodam. Telefon 041 645-898. S512 SKITTER Omeo, 50 cm, prodam. Telefon 041 623-719, (03) 5488-081. 3961 EXsoa® TRGO i SKI LOKALI v p lokal v površini 130m2. Cena: 1.500.00EUR/m2 = 358.500.00SIT/m2 PISARNIŠKI PROSTORI vpovršinahod44do405m2. Cena: 1.200.00EURJm2 = 286.800.00SIT/m2 29 STANO VANJ v površinah od 70 dol 35 m2 l Cena : 1.190,00EUR/m2 = 284.410,OOSIT/m2 Izberi svoj popust! V 2-krat večjem in prenovljenem trgovskem centru MERKUR v Celju. Prav vsak nakup, ki ga boste opravili v ponedeljek, 26. julija 2004, vam prinaša popust, ki si ga boste izbrali sami na blagajni. Popust lahko predstavlja 5, 10, 25, 50 ali celo 100 % vrednosti vašega nakupa. Vsak lOO-ti kupon skriva 100 % popust. Prav vsak nakup pa vam prinaša vsaj 5 % popust. NOVO nedokončano pritlično hišo v Drešinji vasi prodam. Cena 28.5 mio SIT. Telefon 041 389-238. 3992 NOV apartma na mariborskem Pohorju, Bolfeng, prodamo. Informacije (03) 713-2617.Martin d. 0. 0., Hmeljarska ul.l, 3310 Žalec. n KMETUO, možnost gojenja, živali ugodno prodam.Telefon 031 258-754. Ž414 CEUE-Lopata. Stanovanjsko hišo z manjšo delavnico za mirno obrt, približno 300 m7 stanovanjske površine, leto izgradnje 1980, adaptirano leta 1990, prodam za 32.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbo-voc s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. 4022 POLZELA. Zazidljivo parcelo, v velikosti 912 m', v bližini Savinje in železniške postoje, prodamo za 5.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorko pri Šmartnem 57 c Celje. 4022 ŠENTJUR. Prodam 8772 m2 zemljišča v industrijski coni, poleg tovarne Bohor, po ugodni ceni. Telefon 041 752-260. 4044 ŠENTJUR. Del stanovanjske hiše s komfortnim stanovanjem, 120 m2, pomožni prostori 61 m', garaža, zelo lepo urejeno, z vso opremo, prodamo. Cena 19.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n POSEST prodam IZOLA. Hišo, 135 m7, pogled na morje, ekskluzivna lokacija, dvostanovanjska, z lokalom in teraso, adaptirana, klimatizirana, za zahtevnejše kupce, prodorno brez posrednikov. Cena 605.000 Sil/m'. Telefon 040 206-666. p VIKEND (dva ločena apartmaja po 40 m'), na odlični lokaciji, 3 km nad Lucijo pri Portorožu, prodam. Telefon 041 618-845. p HUDINJA. Prodam obnovljeno vrstno hišo, 150 m', vseljivo takoj, cena 21,5 m» SIT. Telefon 041 613-381. 3309 HIŠO na Ostrožném prodam. Možna menj» va za večje stanovanje ali bivalni vikend. Telefon 041628^74. 3747 STAREJŠO hišo z gospodarskim poslopjem in 1200 m' zemlje prodam v Gotovljah pri Žab. Telefon 041642-035 ali 041809 868. 3802 HIŠO dvojček, v Celju, Dečkovo naselje, z vsemi priključki, takoj vseljivo, stavbišče 195 m, dvorišče 262 m, prodam. Telefon (03)427-0130. 3973 AUCUN. Stanovanjsko hišo, letnik 1974, uporabna površina 320 m7, parcela 899 m7, garaži, možna dejavnost, cena 25.000.000 SIT, prodamo. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n VOJNIK. Stanovanjsko hišo, možna dejavnost, letnik 1973, uporabna površina 250 m7, dobro vzdrževana, cena 19.000.000 SIT, prodamo Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n FRANK0L0V0. Stanovanjsko hiša, letnik 1989, parcela 2385 m7, lepo urejena, cena 26.000.000 SIT, prodamo. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. POPOLNOMA adaptirano hišo ob Marib» ski cesti, približno 300 m7 uporabne površine, na parceli približno 1500 m1, primemo za poslovno de|avnost, prodb-mo za 43 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 4042 STANOVANJSKO hišo, letnik 1982,163 m7, na parceli 531 m7, Ložnica pri Žalcu, prodamo (v račun stanovanje, približno 55 m7, v Žaku) za 22 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje,www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 4042 MALI OGLASI - INFORMACIJE izbePLSi Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure. >o objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer s lahko ogledale tudi slike In daljSi opis oglaševanega predmeta ali storitve. 30 let staro hišo, velikost približno 140 m7 stanovanjske površine, na parceli 364 m7, v bližini celjskega bazena, prodamo zo 25 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.priiaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002.4042 POLOVICO hiše, Medlog 5 Celje, prodam oli zamenjam za stanovanje. Ogled četrtek in petek. 40i9 kupim KMETUO, približno 2 ho, v okolici, 10 km iz Celja, kupim. Telefon 041 377-753. MANJŠO ravninsko kmetijo kupim na lepi legi. Telefon (03)5772-661. 3929 STARO hišo na Kozjanskem, lahko slobše ohranjeno, kupim. Telefon 031 887-723. 4039 oddam V NAJEM oddamo poslovne prostore v velikosti 77 m' (proizvodno ali storitvena dejavnost) in poslovne prostore, ločene, v skupni velikosti 207 m', podjetja Sevs d. o. o., na lokaciji Bežigrajska cesta 2, Celje (nasproti Interspara). Prostori so no voljo takoj. Vse informaaje po telefonu 041 693-416, g. Germek. n POSLOVNE prostore (približno 200 m'), s pripadajočim parkiriščem, na prometni točki, primerne za avlomehanično ali trgovinsko dejavnost ali skladišče, oddomo v nojem. Telefon (03) 70564)03, 041 693-699. 3739 V CELJU oddamo v najem poslovno stano- vanjski objekt v dveh etažah po 70 m1. Ena etaža poslovna dejavnost (predstavništvo, zastopanje, posredovanje), druga etaža stanovanje. Objekt je ob glavni cesti, v bližini Interspara, ima 10 parkirnih mest, je klimatiziran in varovan. Dodatna pojasnila po telefonu 041 515-223. 3989 LOKAL v Celju oddamo v najem ali prodorno. Telefon 041 523-181. 4032 RIBARNICO v Celju oddomo v najem. Telelon 041 785-395. 4032 POSLOVNI prostor, približno 85 m7 dajem v najem, primeren za optiko, zobozdravstvo ali podobno. Telelon 041 262-063. 4057 najamem HIŠO, kmetijo, večji vikend (lahko v slabšem stanju), do 30 km iz Celja, najamem. Telefon 041 784-642. 3966 V OKOLICI Žalca vzamem v najem starejši hlev. Telefon 051 250-188. 3979 STANOVANJE prodam UUBUANA-Siško-Dravlje. Stanovanje, 29 do 34 m', vila blok, novo, popolnoma opremljeno, mima okolka, klima, video-fon, CTV, brez posrednikov, prodamo, cena brez opreme 526.000 SIT/m7. Telefon 040 206-666. p UUBUANA-Siško-Dravlje. Stanovanje, 140 m1, novogradnja, razpored po želji, lastni vhod, vseljivo 01/2005, cena za 4. gradbeno fazo 382.500 SIT/m', prodamo brez posrednikov. Telefon 040 206-666. p KRANJ, Koroška ulica. Stanovanje, 50 do 54 m', dvosobno, 1. nadstropje, neopremljeno, vseljivo tokoj, prodorno brez posrednikov, cena 355.500 SIT/m7. Telefon 040 206-666 p nn 031-342-118. 42-63-122 PROMET Z NEPREMIČNINAMI NAKUP, PRODAJA. NAJEM, CEMTVE NOVO dvosobno stanovanje na Glaziji, 77 m7, z balkonom in teraso, prodamo. Telelon 041 6244)60. Viba d. 0.0., Novo Celje 9,3301 Petrovče. n CEUE, Delavska ulica. Prodam tokoj vseljivo dvosobno stanovanje, 76 m7, za 7.500.000 SIT. Telefon 041 531-281. 3724 DVOSOBNO stanovanje v Celju, 4. nadstropje, vseljivo, prodam zo 11.500.000 SIT. Telefon 041 605-786. Ž407 DVOSOBNO stanovanje in garažo prodam na Bregu v Celju. Telefon 041 831-633. 3939 TRISOBNO stanovanje, 80 m7, v naselju Gorica-Velenje, prodamo. Informocije (03) 7132-617. Martin d.0.0., Hmeljarska ulica 1,3310 Žalec. iZDePLSi Vseslovenski portal malih oglasov Brezhiben, atraktivnega videza, lita platišča, športno vzmetenje, radio in 4x zvočniki. Prodam celega ali po delih, čimprej! HKSr™*'"" rsSSiSS- Brskanje po malih oglasih Se nikoli DVOINPOLSOBNO stanovanje, 72.5 m7 v Štorah, prodam. Telefon (03) 5771-882,051 305-712. 4000 NOVO stanovanje, 84 m7, na Glaziji v Celju, prodamo. Informacije (03) 7132-617. Martin d. 0. o., Hmeljarska ulica 1,3310 Žalec TRISOBNO obnovljeno stanovanje v Foitovi v Velenju prodamo. Informacije 031 807-009. Martin d. 0.0., Hmeljarska ulica 1, 3310 Žalec. n CEUE-Otok. Dvosobno stanovanje v Ulici V. prekomorske brigade, 51.09 m7, IV. nadstropje, prenovljeno 1997, prodorno za 12.500.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. 4022 CEUE, strogi center mesta. Prodam trisobno stanovanje, 98 m7, z balkonom, etažno plinsko centralno, dv, telefonom, primerno za poslovno dejavnost. Telefon (03)5443475. Ingrad koncem, d.d. Lava 7. Celje Novozgrajeno komfortno enosobno stanovanje s teraso v centru Celja, 64.02 m', prodamo. Tel.: 041/608 364. ŠENTVID pri Grobelnem. Garsonjero, 29.62 m7,1 .nadstropje večstanovanjske hiše, obnovljena leta 2003, vseljivo takoj, cena 2.600.000 SIT, prodamo. Telefon 041368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n CEUE. Dvosobno stanovanje, 65 m!, v 1. nadstropju večstanovanjske hiše, letnik 1954, obnovljeno, prodorno ali zamenjamo za podobno z balkonom. Cena 11.900.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n DVOSOBNO stanovanje, 64 m7, na Otoku, 8. nadstropje, balkon, letnik 1972, prodamo za 12 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, lelefon 041 727-301,5482-002. 4042 DVOSOBNO stanovanje, 53 m7, letni 1972, Nušičeva ulica, 2. nadstropje, prodamo za 9,9 m» SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041727-301,5482-002.4042 GARSONJERO, 27.14 m7, Brodarjeva ulica v Celju, 2. nadstropje, letnik 1965, mestni plin pred vrati, prodamo za 5,35 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 4042 oddam" UUBUANA-Šiška-Dravlje. Stanovanje, 29 do 34 m7, vila blok, novo, popolnoma opremljeno, mima okolica, klima, video-fon, CTV, brez posrednikov, oddamo, mesečna najemnina 3.550 SIT/m7. Ljubljana. Telefon 040 206-666. P V DALMACIJI, Sukošan pri Zadru, oddamo turistične sobe, 50 m od morja, lOOmod glavne plaže, ugodno, nočitev z zajtrkom, večerja po dogovoru. Informaaje in rezervacije po telefonu 00385 9153-19064,00385233-93129. 2360 APARTMAJE v okofid Zadra, Nina, 100 m od morja, ugodno oddamo. Telefon 041 440-998, www.posluh.hr/vrsi/. p APARTMAJE, Hrvaška, Sitnico pri Jablonců, 3 do 6 ležišč, 50 do 100 m od morja, oddam za dopuste. Telefon 041 731-737. 3904 Prijateljsko posredujemo za NAJHITREJŠI KREDIT PE Miklošičeva 1, Celje. 49-22-963 I.Q.O.. Subičcva 1. Ljubljana CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 (Roivoini ,.m.r) TEL.: 03/ 42 74 378 NOVO: IN HITREJE DO POSOJILA | PREGLED VIDA ZDRAVNIK - OKOLIST TEL.: 492-34-10 iM Dunajska 21. Ljubljana Celje: 031 508326 vsak dan non-stop ■i/;'?;;« APARTMA v Termah Banovci oddam v najem. Telefon (03) 7001-611,041 476- Sli iščete UGODEN KREDIT? Gotovinski, avtomobilski, hipotekami ter stanovanjski do 15 let, po ugodni obrestni meri, za zaposlene ter upokojence. Tudi pod šifro 09. Možnost obremenitve dohodka do 50% ter po-placila dolgov. Star kredit ni ovira. Po želji pridemo tudi na dom. teL: 02/252 48 26 041 750-560 APARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03)7001-611,041476-104. Rogla, oddam za poletne počitnice. Telefon 041 731-737. 3904 V PIRANU oddajam za poâtnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. najamem dekleti ali fanta in dekle. Telefon 5777-163. 3959 inovanje na Hudinji oddam. Telefon 041 912-522. L 681 ŒUE, Nova vas. Oddam garsonjero, 29 m7, delno opremljeno. Telefon 031 391- ENOINPOLSOBNO do dvosobno stanovanje, delno opremljeno, v Celju, najamem. Telefon 041227-486. p STANOVANJE oli stanovanjsko hišo, v Celju ali okolki, najamem. Telefon 041 727-301. 4042 novanje v Celju oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenovo 4, Celje, www.pri-jaznost.com, telefon 041 727-301, 5482-002. 4042 DEIN0 opremljeno enosobno stanovanje na Otoku oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 4042 DVOINPOLSOBNO stonovanje menjam za enosobno v Celju ali ločeno prodam in kupim. Telefon 041 794-050. 3988 VRTNO hrastovo masivno garnituro, mizo m dve klopi, prodam. Telefon 041 623-458. 3903 ŠTEDILNIK Corona, star 7 let, 2 plin, 2 elektrika, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031 771-187. šsoo OMAROmost, za otroško sobo, še dve omari in pisalno mizo, ugodno prodam. Telefon 5413-622 ali 031 876-178. 3994 ZAMRZOVALNO omaro, hladilnik, sedežno garnituro, stilno pohištvo, pohištvo ru-stikal, garderobno omaro, trosed, zo-konsko posteljo, prodam. Telefon 041 415-412. 4021 rl.sl - Vseslovenski portal malih oglasov ia spletu oddate Slhnn- n S časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, SODELUJEJO: If l|H||| ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih te nikoli ni bilo tako udobno. DELO r.va™ IIBffiM Kte1" VĚSTNÍK «kmssw®iows teomk kupim ODVEČNO rabljeno pohištvo, belo tehniko, kupim. Telefon 041490-189. 4021 RABLJENO pohištvo in belo tehniko odkupim po simbolični ceni. Telefon 041 623-925. 4057 < GRADBENI MATERIAL prodam BUKOVI briketi, visokokalorični, za vse vrste peči, ugodno noprodoj, dostava. Telefon 051 318-590. Š444 DRVA, bukova, mešana, razrezano in metrska, z brezplačno dostavo do 25 km, prodam.Telefon 041 574-703. š504 oddam ZASTEKLJENA lesena okna brez okvirjev, različne velikosti (brez plačila), oddam. Telefon 040 738-994. 3958 AKUSTIKA kupim DIAT0NIČN0 harmoniko z uglasitvijo Be, Es, As, duri 1er synthesizer kupim. Telefon 031 634-641. Š505 ŽIVALI prodam JARKIŒ, rjave, grahaste in črne 1er peteline za zakol ugodno prodam. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070,031 461-798. 2817 OVCE, jsr pasma, ugodno prodamo. Telefon 031 207 291, (03) 5736-298. L664 KRAVO, brejo v 9. mesecu, drugega teleta, prodam. Telefon 5773-124. 3886 JAGNJETA za zakol ali nadaljnjo rejo in plemenskega ovna prodam. Telefon 041 759-681. Š496 TELIC0 simenlalko, staro 8 mesecev, prodam. Telefon (03) 5709-155. Ž 408 KRAVO simenlalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon (03) 5799-080. Š501 BELO kozo, dobre molznice, staro 3 mesece, prodam. Telefon (03) 584-1612. 3967 DVE breji teliti in eno težko 350 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodom. Telefon 041 580-279. Š497 TEUC0 sivko, dobro potomslvo, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 041 958-884. TELIC0, pašno, brejo 3 mesece, cena 170.000 SIT, prodam. Telefon 031 773-760. 3974 DVE kozi mlekarja in štiri kozličke prodam. Telefon 5772-744, zjutraj ali zvečer. 4005 BURSKE koze in kozla z rodovnikom, stare 4 mesece, prodam po 50.000 SIT. Kličite po 20 uri, telefon 5740-566. š 503 TEUCO, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 031 598493. L679 TEUCO, mesnate pasme, 300 kg, prodam. Telefon 041 966-791. L682 TELIČKO simenlalko, staro deset tednov, prodam. Telefon 051 350-513. 3983 PROJEKT MR" Inženiring d.d. Aškerčeva ulica 14, 3000 Celje vabi kandidate, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, da se prijavijo za zasedbo prostega delovnega mesta: KOMERCIALIST Zahtevani pogoji: -Gradbeni inženir VII. Stopnja -Strokovni izpit, član IZS -5 let delovnih izkušenj -aktivno znanje angleškega jezika in pasivno znanje nemškega jezika -poznavanje dela z računalnikom -poskusno delo 3 meseci Delovno mesto komercialista je pripravljanje ponudbene dokumentacije, sodelovanje pri pripravi pogodb, koordiniranje projektantskih nalog in drugo. Delavca, v strokovno usposobljen team bomo zaposlili za nedoločen čas. Prijave zbiramo 30 dni od objave. Obvestilo o izbiri bomo posredovali v nadaljnjih 30 dneh. Prijave pošljite na gornji naslov, s pripisom prijava na objavo. kupim KRAVO ali bika za zakol kupim. Telefon 031 832-520. 4033 TEUCO ali mlado kravo za zakol kupim. Telefon 5821-627,031 566-563. S 508 KMETIJSKI PRIDELKI prodam KAKOVOSTNO vino laški rizling, rdeče, prodam. Telefon 5794-234. 4003 SUHO seno v oblatih in okroglih balah prodam. Telefon 031 783-636. 4046 OSTALO GORSKO moško kolo Rog, kolo je še v garanciji, prodam za 30.000 SIT. Telefon 031 565-122. 3860 MLAT1LNIC0 na popolno čiščenje, motorno škropilnico, klinker plošče in dve telički prodam. Telefon 5794-272. 3873 PUHALNIK Tajfun in koruzo v zrnju prodam. Telefon 041 663-137, po 17. uri. 3906 MOBILNI telefon Siemens A 36 ♦ etui prodam za 7.000 SÍT. Telefon 040 651-057. 3926 BURSKE kozke z rodovnikom, stare 4 mesece, ovce, obračalnik za kosilnico BCS in štedilnik, etažno centralna, z opremo, prodam. Telefon (03) 810-1060. 3948 VALJAR za valjanje njiv in rabljeno strešno opeko Kikinda, model 272, prodam. Telefon (03) 5701-065. Ž409 SATELITSKO anteno, kompletno in dvoje dobro ohranjenih vratnih kril prodam. Telefon 031 820-561. 3930 RAZTEGLJIV kavč, pralni stroj, otroško kolo in dva radiatorja prodam. Telefon 031 724-765. 3964 SVINJSKO polovico prodam. Kličite med 20. in 21. uro, telefon 5791-392. 4020 Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. ~POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO! Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega spo zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Ime in priimek: Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Kraj: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev JBBIIMimHiNJj posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite 041/591-222 Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno. SRČEK. Jazbec Milena s.p. Bistrica ob Sodi 13. Bistr OGRAJE IN DVORIŠČNA VRATA Kočevar Polzela, Ločica 65d Te I: 03/5701 221, 041 754 865 I Fax: 03/ 5701 447 NERABLJENO prenosno klimatsko napravo Gorenje, otroško opremo in oblačila, prodam. Telefon 041 696-839. 3980 OTROŠKI voziček Kobo, z jajfko in dežnikom, sivo bež bane, rabljen 3 mesece, cena 35.000.00 SIT, prodam. Informacije po telefonu (03) 5461-715 oli 040 266-174. 4007 ALUMINUASTA platišča za mercedes, 15 col, prodam. Prodam črno belo telico za zakol. Telefon (03) 5725-381,051 322-091. 2415 CEDE. V Cankarjevi ulki v Celju prodamo zidano garažo, velikost 13,11 m2, leto izgradnje 1987, za 680.000,00 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmort-nem 57 c, Celje. 4022 NOSILCE za plošče Monta, velikost 100 m1, dolžina 4,20,3,80 in 2,60, ugodno prodam. Telefon 041 645-898. Š512 MOLZNI stroj Virovitica in belo vino prodam. Telefon 031 221-243. šsio kupim VSE vrste starin, sem dober plačnik in pridem na dom, kupim. Telefon 031 809- 043. 3972 GARAŽO najamem v Celju za 6 mesecev, dolžina 5 metrov. Plačilo takoj. Vojka Romih, Brodarjeva 28,3000 Celje. ZMENKI SPOŠTOVANE! Če si želite trajne in poštene zveze, pokličite 031 836-378. 3732 28-letnl kmečki fant iščem kmečko dekle, ki bi prišla k meni. Telefon 041 870-574. 3846 57-letni moški, zaposlen, samski, želim spoznati gospo za prijateljska srečanja ali kaj več. Pisne ponudbe na Novi tednik pod šifro VOZNIK. 3925 Družba VALJI d.o.o. STORE Železarska cesta 3, 3220 Štore objavlja prosta delovna mesta: 1. STRUGAR (5 prostih delovnih mest) Pogoji: - strugar, ali strojni tehnik (IV. ali V. stopnje izobrazbe) - poznavanje dela z obdelovalnimi stroji - znanje obdelave kovin: struženje - želene delovne izkušnje na enakih ali podobnih delih - natančnost, samoiniciativnost 2. BRUSILEC (2 prosti delovni mesti) Pogoji: - brusilec, strugar, rezkalec ali strojni tehnik (IV, ali V. stopnje izobrazbe) - poznavanje dela z obdelovalnimi stroji - znanje obdelave kovin: brušenje, struženje - želene delovne izkušnje na enakih ali podobnih delih - natančnost, samoiniciativnost Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas dvanajstih mesecev s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom, z možnostjo kasnejše sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas in polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z opisom delovnih izkušenj ter dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: VALJI d.o.o. ŠTORE, Železarska cesta 3, 3220 Štore. INTER PUNKT d.o.o. Prekorie 61 3211 ŠKOFJA VAS podjetje za CESTNO PROMETNO signalizacijo razpisuje prosti delovni me- - GRADBINEC-PLESKAR oz. pripravnik pogoji: - voz. izpit B kategorije, zaželen C - starost do 25 let • zaželena izobrazba tehnične smeri • GRADBINEC STROJNIK oz. pripravnik pogoji: - zaželena izobrazba tehnične smeri IV. stopnje oz avtomehanik - starost do 25 let - voz. izpit B kategorije, zaželen C možnostjTza nedoločen časJDbrav-navane bodo samo pisne prijave z rispele na gornji naslov v roku 15 dni. V redno delovno razmerje za nedoločen čas sprejmem več delavk in delavcev za trženje vrhunskih artiklov iz Nemčije (za izboljšanje zdravja, po sistemu od vrat do vrat) ter izkušeno prodajalko-ca za vodenje nove poslovalnice v Celju. Informacije od 10. do 16. telefon 02/420-20-26. Podjetje ZORO, Zdenko Vidovič s.p., P.E. Valvasorjeva 38, Maribor. Zaposlimo prodajalko v S.Oliver, Stanetova 2, Celje. Zaželene izkušnje v prodaji tekstila. Pisne ponudbe sprejemamo do 29. 7. 04. Jožica Hrastnik s.p., Savinova 7, Celje 38-letni podeželski fant iz Savinjske doline išče preprosto dekle za resno zvezo. Telefon 040 865-707. ž4io 32, 35, 36 in 37 let stari podjetniki in mnogo drugih moških, ki so včlanjeni pri nas, vas želijo spoznati za trajno in pošteno zvezo. Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85,3312 Prebold, telefon 031 505495. Ž412 ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO voznika s C in E kategori jo za prevoze po zahodni Evropi. Pogoj: končana poklicna šolo 1er znanje tujega jezika-nemščina. Telefon (03) 7812-310,041707-828, Vladimir Pušnik s. p., Ivenca 30,3212 Vojnik. 3686 3685 IŠČEM zaposlitev, manjša gradbena dela. Telefon 031 808-212. 3834 ZAPOSLIMO voznika C, E kategorije za mednarodne prevoze. Telefon 041 771-183. Danijel Jerneje s. p., Preloge 20, Šmarje priJelšah. 3866 IŠČEM kakršno koli delo, lahko je v gospodinjstvu. Telefon 041659-503. 3909 HONORARNO delo 4 ure v telefonskem studiu. Informacije od 8. do 16. ure po telefonu (03) 428-2071, M.and-Unk d. DO Celje. 4014 čpnovodskega in pisarniškega dela, za dvakrat po tri ure tedensko. Ponudbe pošljite na naslov: PZDU, Jurčičeva 6, Celje, telefon 5483-849. n ZA delo v kuhinji zaposlimo kuharja in kuharico z izkušnjami. Kratek življenjepis pošljite na naslov: Pizzeria Taurus, Miran Kajtna s. p., Leveč 40, 3301 Petrovce. 4009 PODJETJE M.amkink d. 0.0., Podjavorško-va 1,3000 Celje, redno zaposli osebo za pomoč v administraciji. Informacije od 8. do 16. ure po telefonu (03) 428-2071. ŠTUDENTI! Potrebujemo vašo pomoč že ta mesec. Možnost pridobitve štipendije. Informacije od 8. do 16. ure po telefonu (03) 428-2071, M.and-Link d. 0.0., Podjavorškova 1,3000 Celje. 4014 DISTRIBUTER ameriške korporacije Scott-fetzer redno zaposli zastopnike na terenu. Osebni dohodek je 150.000 SIT neto. Informacije od 8. do 16. ure po telefonu (03) 428-2071. M.and-Link d. 0.0., Podjavorškova 1,3000 Celje. 4014 NATAKARJA za delo v restavraciji zaposlimo. Telefon 041 322-889, (03) 564-8043. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3,3270 Loško. 4038 ZAHVALA Ob izgubi drage sestre in tete LJUDMILE PUŠIČ iz Lahomnega pri Laškem (6.10.1924-11.7.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom ii darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poli. Hvala tudi laškim pevcem, godbeniku za odigrano Tišino in g. dekanu za lepo opravljen cerkveni obred. Žalujoči: sestri in brat z družinami. Je čas rojstva in je čas smrti. Duša pa je naš nesmrtni del. i ima svoj začetek in konec v Bogu. le vir neizmerne ljubeče božanske energije in napoj večnosti zemeljskega življenja. (M. Zver) ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta EDVARDA ŠMIDA se Vam iskreno zahvaljujemo za vse besede tolažbe, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter darovane sv. maše. Hvala tudi gospodoma župnikoma za opravljen obred in pogrebno mašo. Hvala Vam vsem za čas, ki ste ga kadar koli namenili očetu v času njegove bolezni in mu s tem krajšali urice. Iskrena zahvala dr. Šmidu za vso njegovo skrb v času očetove bolezni in sestri Pavli za obiske ter nego na domu. Žalujoči otroci z družinami. ZAPOSLIMO šoferja za kiper prevoze. AGM fcimož Nemec s. p., Sedrož 3, 3270 loško, telefon 041 322-889, (03) 564-8043. 4038 MIZARJA za nedoločen čas zaposlimo. Mizarstvo Andrej Planinšec s. p., Mariborska 153, Celie, telefon 041 697-296. 4055 IŠČEM delo v prodajalni s tekstilom ali meštinim blagom. Marljiva. Telefon 040 746-831. 4030 RAZNO IZPOSOJAMO raznovrstne stroje in naprave za gradbeništvo in druge dejavnosti. Izposojevalnica Sam s. p., Bratov Dobro-tinškov 13, Hudinja, Celje. Telefon 041 629-644,5414-311. so/o HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041 578-556. Share d. o. o., Mariborska 7, C* KOMPLETNE adaptacije kopalnic, stanovanj, popravila vodovodnih instalacij. Kopalnice Štelcer, Malgajeva 20,3000 Celje. Telefon 041 826-594. 3086 HUJSANJE 8 - 12 kg mesečno HLP^BIBJiAiTHH 12/252 32 55,01/519 35 5i VODENJE poslovnih knjig nudimo za mala podjetja in obrtnike. Telefon (03) 752-1077. 3265 KLIMATSKE naprave servisiramo, dobavljamo in montiramo. Nudimo tudi servis hladilnikov, zamrzovalnikov in ostalih hladilnih naprav. Telefon 041 414-078. Janez Baumkirher s. p., Polana, Jurklo-šler. n NUDIM instrukcije iz matematike, fizike in mehanike. Petka, Peter Košir s. p., Celje, lelefon 031 616-970. 3951 Ftv**^*"} " X 090 44 17 CENTRALNO in vodovod vam strokovno in poceni nopeljemo 1er kompletno hišo ali stanovanje lahko še zbelimo. Milan Zbiljski, Pohorcka 6,3000 Celje, telefon 041 221-367. 3964 IZDELUJEM okna v star okvir brez poškodbe, fasade, kuhinje, kotne klopi, mize in vrata. Jože Cmok s. p., Črnoliško 18, Šentjur,telefon031 765-934. Ô502 ZA obnovo 75 m! stanovanja (stropi, parketi, okna, vrata) iščem najugodnejšega izvajalca. Telefon 5482-916,po 16. uri. 4012 ŠIVAM zavese, prte, preobleke za vrtne garniture, pregrinjala za kavče in postelje. Telefon 040 746-831. Brigita Rep, Drapšinova 17, Celje. STRELOVODI, izdelava, montaža, meritve strelovodov, popravila na starejših strehah, prelaganje opeke, montaža žlebov. Jože Kline s. p., Gledališki trg 7, Celje. Telefon 041 736-229. 3125 BAGAT servis šivalnih strojev, likalnikov in prodaja novih ter rabljenih strojev. Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec. Telefon 7103-144. 2380 UKAM vse vrste perila na vašem ali svojem domu. Telefon 040 596-044, Jožica Razboršek, Pod smrekami 17, 3311 Šempeter. Ž413 KRONE ŽILE? Tel.: 05 640 02 33 GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peci in bojlerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjenja drva, premog, olje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 5415-011. 4054 RADIO»,CILJE Umrl je naš ljubljeni mož, oče in dedi VLADO PAUSER Od njega smo se poslovili v krogu družine, sorodnikov in prijateljev v sredo, 21. 7. 2004, na celjskem pokopališču. Poštenost, delo in trpljenje to tvoje je bilo življenje. Sledi za tabo ostale so povsod od tvojih pridnih rok. Res, rad bi še živel in nas rad imel, a zdaj boš mirno spal in v srcih nas, ki te imamo radi, za vedno boš ostal. ZAHVALA V krutem boju z neusmiljeno boleznijo nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedi IVAN SOTELŠEK izZvodnega (15.6.1941 -11.7.2004) Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih z nami sočustvovali, nas bodrili, nam bili v oporo, nam kakor koli pomagali, izražali pisna ali ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter ga z nami pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poli. Hvala kolektivu in vodstvu Špice s. p. Iskrena hvala celotnemu zdravstvenemu osebju, še posebej dr. Rusekovi. Hvala KS in g. Zinki za čudovit govor, prav tako društvu upokojencev. Hvala upravi in sodelavcem Elektra ter pevcem MPZ Pod gradom. Iskreno se zahvaljujemo župniku Klemnu Verdevu za ganljivo opravljen obred in pevskemu zboru sv. Cecilije. Prav tako hvala pogrebni službi Veking za organizacijo pogreba. In nenazadnje hvala vsem in vsaken- ' ' ' ' ga imeli radi. Žalujoči vsi njegovi. u posebej, ki st Û Tako tiho in mirno, kot je živela, se je tudi poslovila ljubljena mama, tašča, sestra in teta MARIJA HRIBERNIK iz Štor nazadnje je bila oskrbovanka Doma starejših v Šentjurju Od nje smo se poslovili 15. julija 2004 v ožjem krogu sorodnikov in prijateljev na mestnem pokopališču v Celju. Pridi, smrt, če hočeš, ne moreš nas ločiti, lahko nas le združiš v ljubezni, spominih, dejanjih... V SPOMIN Minilo je eno leto, kar nas je zapustil dragi JANEZ PADEZNIK iz Lahomnega (5.12.1920-21.7.2003) Hvala vsem, ki ohranjate spomin na vse lepe trenutke, ki ste jih preživeli z njim, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi. L„ Globoko pretreseni sporočamo žalostno vest, da nas je v 73. letu zapustila MIRA GODEC iz Slane 17 na Teharjah pri Celju Od nje se bomo poslovili v četrtek, 22. julija 2004, ob 14.30 na pokopališču na Teharjah. Žalujoča: mož Stanko in sin Uroš z družino. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, žene in omice VIDE KROPIVŠEK iz Maistrove ulice 16 v Celju (1935-2004) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter slovo na zadnji poti. Hvala pogrebni službi Veking za opravljene pogrebne storitve, gospodu župniku iz cerkve sv. Cecilije za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in za odigrano Tišino. Žalujoči: mož Miha, hčerka Vesna z možem Bojanom, sin Rajko z ženo Liljano ter vnuki Žiga, Sara in Samo. Dragi mami in omi ERNI KOŠTOMAJ Življenje se zdi kot zvezdni utrinek. Prekratko. Hvaležne, da smo del poti lahko prehodile s tabo. Nada, Bibijana, Nina. Naš dom je tih in prazen, ker tebe več med nami ni. Mnogo si delal in trpel, kljub tvoji moči te zaradi bolezni bog je k sebi vzet Kako hudo nam je, vemo le mi, ki ostali smo sami. Za vse storjeno hvala ti. V SPOMIN 23. julija minevata dve leti žalosti, kar nas je zapustil dragi mož, ati, dedi, stric in svak STANKO MIHELČIČ iz Goričice pri Šentjurju Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in se poklonite njegovemu spominu. Neutolažljivi vsi domači. f Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, In to, kar je neskončno dragoceno, je večno, in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA ROK SVATINA s Polzele (1976-2004) Hvala vsem, ki ste nam z dejanji in besedami pokazali, da v težkih trenutkih nismo sami. ZAHVALA Ob boleči izgubi sina PETRA DORNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje ter v njegov spomin darovali cvetje in sveče. Družina Dornik. Ko izgubimo, kar smo ljubili nam oči orosi, spomin nanje ni v srcu našem nikdar ne zamr ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, brata, svaka, strica in dobrega prijatelja MARTINA KRIŽNIKA z Rifnika pri Šentjurju (1942-2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vse, kar so dobrega storili za Martina. V globoki žalosti: vsi njegovi. V tihi jami mirti bodi, o srce! Blagor ti, prešlo je zate vse gorje. Doživel, dotrpel mnogo si, zdaj v gomili v miru božjem tiho ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, ata, stari "ata in ded ŠTEFAN KLENOVŠAK s Teharij 36 (1928 - 2004) Ob tej boleči in nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna hvala g. župniku, pevskemu zboru iz Kompol, Janezu Šebcu za odigrano Tišino, g. Francu Gajšku za lep govor in podjetju Veking. Žalujoči vsi njegovi najdražji. Zelenilo Ustov in piš vetrov, pesem ptic in rojstvo juter, vonj po gobah in pisk živali... Videti, slišati in to razumeti, potem ti sonce nikoli ne utone za slepečimi obzorji. V SPOMIN cenjenemu kolegu IVANU ZABUKOVCU univ. dipl. ing. gozd. upokojencu iz Prežihove ulice 46 v Celju S spoštovanjem se ga bomo spominjali: kolegi iz celjskega Gozdarskega društva. V SPOMIN FRANC KRAJNC VOGLAR Nikoli ne bomo več to, kar smo bili. Odšel si in del vsakega od nas je odšel s tabo. Živimo naprej, ker moramo. Z mislijo, da je za leto dni bližje naše snidenje v večnosti, nam je veliko lažje. Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. Vsi njegovi. Podgorje pod Čednom, julij 2004 Dve leti že v grobu spiš, a i/ naših srcih še živiš. Ni we, dneva in noči, povsod si v srcih z nami ti. Vse življenje trdo si garal, vse za dom, družino si dajal, a sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli. V SPOMIN 20. julija 2004 je minilo drugo leto, kar nas je z pustil naš dragi ALOJZ BLAZINSEK Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Nasmeh in tvoja dobra volja vsakega osrečiti sta znala, ni več besed in stiska rok, ostal je le spomin na trpek jok. ZAHVALA Zapustil nas je AVGUST DOBOVIŠEK iz Šentjurja (22.8.1917-13.7.2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala gospodu kaplanu za zadnji blagoslov. Iskrena hvala gospodu Marjanu Tržanu in gospodu Mirku Čandru za prebrane prelepe besede. Iskrena hvala tudi pevcem. Hvala vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sin Branko, vnuk Aleš in vnukinja Mateja. ■ HOJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 9.7.: Marjeta TERBOVŠEK iz Luč , deklico. Jasmina KNIFIC iz Celja - deklico, Andreja KOČET iz Nove Cerkve - deklico, Irena ZBIL iz Rogaške Slatine - dečka, An-drijana SLAPNIK iz Celja -dečka, Monika ZALOŽNIK iz Vitanja - deklico, Sabina VIDEC iz Griž - deklico, Tanja KRALJ iz Sevnice - deklico. 10. 7.: Andreja HUTINSKI iz Celja - deklico, Frančiška CVERLIN iz Pristave - dekli- 11. 7.: Darinka KAJBA iz Podčetrtka - deklico, Diana PAJK iz Tabora - deklico, Tja-ša DROBEŽ GRAČNER iz Celja - dečka, Marjeta ROBNIK iz Luč - dečka. Vite SEMPRI-MOŽNIK iz Vranskega - dečka. 12. 7.: Zvonka SELČAN iz Nove Cerkve - dečka, Simona SKERBIŠ iz Slovenskih Konjic - dečka, Jožica PERKO-VIČ iz Rogaške Slatine - deklico, Katja VEBER iz Celja - deklico. 13. 7.: Andreja LONČAR iz Gomilskega - dečka, Mi-rica PONDELAK iz Šmarja pri Jelšah - dečka, Polonca JAVORlC iz Frankolovega -dečka, Mojca KOLAR iz Dra-melj - deklico, Katica KUN-TARA KARAJNC iz Ljubečne - deklico, Patricija MIKŠA iz Rogaške Slatine - dečka. 14.7.: Lea CESAREC iz Rogaške Slatine - deklico, Helena VIDEC iz Štor - dečka, Nataša KOSER KOLAR iz Celja - dečka, Tanja ZORIN iz Rogaške Slatine - dečka, Nina PIKL iz Mozirja - deklico. 15. 7.: Natalija VELIČKO- VIČ iz Šentjurja - deklico. ■ POROKE KUHAR iz Ložnice in Andreja PLEVNIK iz Pake pri Velenju, Martin PROSENJAK in Ivica BOROVNIK, oba iz Velenja, David KOREN in Simona BOROVNIK, oba iz Velenja. 50-let skupnega življenja so praznovali zakonci Marija in Franc TAJNŠEK ter Frančiška in Frančišek OBŠTE-TER, vsi iz Velenja. Šentjur pri Celju Poročili so se: Sebastjan GOBEC iz Cmereške Gorce in Dragica JUG iz Šentjurja, Matjaž VRABIČ iz Celja in Janja PODVRŠNIK iz Maribo- Celje Poročila sta se: Damjan KUS in Mihaela CREVAR, oba iz Sp. Gore, ter David LOŠDO-RFER iz Sevnice in Kristina LUDVIK iz Štor. Velenje Poročili so se: Zoran UČAKAR in Darja MOHOR-KO, oba iz Velenja, Darko SMRTI Celje Umrli so: Alojzija DEŽELAK iz Lož, 60 let, Božo SEČKI iz Žalca, 47 let, Pod-sredi, 92 let, Svetozara VERK iz Šentjurja, 55 let, Danijela ŠKET iz Vršne vasi, 65 let, Anton HLADIN iz Celja, 72 let, Erna KOŠTOMAJ iz Celja, 74 let. Velenje Umrli so: Eržebet ŠARKEZI iz Celja, 82 let, Miroslav MEDVED iz Velenja, 74 let,, Stanislav FELICUAN iz Vele-nj«a, 79 let, Martin VAUPOTIČ iz Velenja, 56 let, Bogdan HREN iz Trbovelj, 45 let, Frančiška LESKOŠEK iz Šmartna ob Paki, 73 let, Pavla KOREN iz Šoštanja, 83 let, Marija KOMPAN iz Topolši-ce, 79 let, Štefanija LAZNIK iz Šoštanja, 68 let, Terezija HRIBOVŠEK iz Šmartna ob Paki, 84 let, Edvard ŠMID iz Dobja pri Planini, 78 let, Mi-lislav STOJILJKOVIĆ iz Loč, 57 let, Stanislav NAGLIČ iz Zreč, 68 let, Ivan MOŠNIK iz Velenja, 69 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Marija HRIBER-NIK iz Štor, 85 let, Avguštin DOBOVIŠEK iz Šentjurja, 87 let. 90,6 95,1 MEM 95,9 100,3 : Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Helenca na preizkušnji 13.30. 16.00.18.30,21.00.23.30 Punisher 12.30. 15.20. 18.00,20.40,23.20 Totalna zmešnjava 14.00. 17.20.19.30, 21.30.23.60 11.00. 15.00.17.50, 20.50 Dobro jutro, noč 18.50 Rogat Dodger 21.20. 23.40 Pirati s Karibov: Prekletstvo črnega bi: 23.00. 17.00, 20.00. Medvedek Pu in Pujikova velika pustolovščina 11.30. 15.50 Krog 17.40. 20.20,22.50 metropol SREDA. ČETRTEK in NEDELJA 21.00 Cinemanija PETEK in SOBOTA 19.00 Cinemanija 21.00 Pravzaprav ljubezen KOLOSEJ 14.00. 16.30.19.00, 21.30, 00.00 21.00 (samo v sredo) 14*30.16.50,19.10.21.20.23.30 14.40.17.00,19.20. 21.50, O.IO Dekleta zgoraj brez 2 1L3Q. 17.30 20.00 di Počitniški program: SREDA 11.00 Šola ročka petek 18.00 in 21.00 Harry Potter in jetnik iz Azkabana sobota 18.00 Kurba 21.00 Harry Potter in jetnik iz Azkabana nedelja 18.00 Harry Potter in jetnik iz Azkabana 21.00 Kurba Letni kino Stari trg četrtek 21.00 Zapri gobec četrtek Kristusov pasijon petek Scooby doo 2: Pošast na prostosti Kristusov pasijon Wilbur se hoče ubiti mala dvorana Wilbur se hoče ubiti 18.30 20.00 22.30 17.30 19.30 21.30 20.30 20.00 20.30 Scooby doo 2: Pošast na prostosti Kristusov pasijon mala dvorana Scooby doo 2: Pošast na prostosti mala dvorana Scooby doo 2: Pošasti na prostosti Wilbur se hoče ubiti ponedeljek in torek Kristusov pasijon mala dvorana Wilbur se hoče ubiti Jože Svetina odprtje razstave slikarskih del m predstavitev nionngrafije slikarja 21.00 KC Slovenske Konjice Nina & Dejan unplugged koncert rock glasbe 20.00 Na trgu vasi Lipa Sejem Dotik nara' 21.00 Ob Velenjskem jezeru Žur za mlade ČETRTEK 21.00 Vodni stolp_ J. Kesserling: Arzenik in stare čipke gledališka komedija SOBOTA 10.00 Hermanovo gledališče Otroškega muzeja Gremo na vlak lulkavna predstava za otroke 10.30 Mesto Celje - na zvezdi Promenádní koncert SREDA 20.30 Atrij Majolke_ Glej naprej koncert Majde Petan Poletne kulturne prireditve Velenje ČETRTEK 21.00 Velenjski grad Nika Vipotnik, vokal in Zmago Stih, acordeon mjuzUd in šanson SOBOTA 10.30 Kulturnica Velenje LjobaJenče koncert ljudskih pesmi TOREK 21.00 Velenjski grad Okkomar Paka večer ljubiteljskega filma Morje: kolaži, lepljenje, origami otroška animacija 20.00 Olimje, Marijina cerkev Trio Slavko Osterc 10.00 KC Slovenske Konjice Razstave Izobraževalni center Štore: Teharje skozi čas, do 30. 8.; stalna razstava Železarstvo v Štorah. Galerija Mozaik Celje: pregledna razstava otroških del iz likovne delavnice Ustvarjalni pristan. Galerija Borovo: likovna dela Nataše Arzenšek, do 3.9. Špesov dom Vojnik: olja na platno Rozi Žnidaršič do 31.7. Avla SB Celje: Dan boja proti drogám - zdrave počitnice, slikovni material in besedila dijakov Srednje zdravstvene šole, do 15.8. Galerija sodobne umetnosti Celje: dela Nataše Škof, do 14.8. Gorenje: likovna dela Zdenka Huz-jana. Galerija Otto Škofja vas: fotografije celjskih motoristov: Norberta Salo-birja, Marjana Zdovca in Krajnca, do 31.8. KD Slovenske Konjice: Iskanja 2003 KD Svoboda osvaja. Galerija likovnih del mladih Stari grad Celje: nagrajena likovna dela iz 38 držav 9. Mednarodnega razpisa revije Likovni svet za mlade do 20 let na temo Tihožitje, do 1.9. Občina Slovenske Konjice: dela Edija Kandutija iz Oplotnice in Slovenke Bošnjak iz Loč. Etol Škofja vas: dela mešanih tehnik Alice Javšnik, do 31.7. Osrednja knjižnica Celje: filmski plakat iz domoznanske zbirke knjižnice, avtorja Marijana Pušavca, do sredine septembra. 18.00 Muzej na prostem Rogatec Likofna taberhi prikaz domačih obrti s kulturnim programom 20.00 KLjUB__ Edenon koncert in predstavitev nove plošče Output Level dark-elektro zasedbe Galerija Mik Celje: dela akademskega slikarja Domna Slane, do 6.9. Muzej novejše zgodovine Celje: Arheološka izkopavanja na Mariborski cesti, avtorji: Arhej, Sůvo Blazinšek, Ra-divoj Klincov in MNZC, do 31. 7. Pokrajinski muzej Celje: Kuhar'ca, avtorja mag. Vladimirja Šlibarja, do 31.10.; Odsevi davnine, do maja 2005. Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarska dela Jožeta Svetine. Galerija Volk: likovna dela V7. Slikarskega ex-tempora Celje včeraj, danes, jutri, do 31.7. NLB Slovenske Konjice: dela Arpa-dašalamona Poročna dvorana Slovenske Konjice: dela Vojka Kumra. ZD Slovenske Konjice: dela Milana Lamovca-Didija. Salon pohištva Slovenske Konjice: dela članov društva konjiških likov- Stalne razstave Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka. ■ m mladir iski center celje V atriju pod kostanji, v četrtek ob 21.30, blues koncert: Kosta z gosti, blues in avtorska glasba, vstop prost. Kreativne delavnice vsak dan od 9.00 do 12.00. Prijave za enotedenske jezikovne delavnice (italijanščina, francoščina, španščina, nemščina, angleščina) in delavnico Photoshppa v avgustu. Prijave na tel: 03 490 87 40. e-mail: info@mc-celje.si Stalni program: Plesne delavnice Klub È Smeh m- Vsak dan od ponedeljka do petka: otroške ustvarjalne delavnice med 10.00 in 12.00 - otroške družabne igre med 17.00 in 20.00 Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj) Ustvarjalni pristan - Prešernova 11 Od 9. do 13. 8. od 10.00 do 14.00 oblikujmo glino, likovne delavnice od 19. do 23. 7. in 16. do 20. 8. od 10.00 do 14.00. Prijave v Ustvarjalnem pristanu ali na tel.: 03/54-42-706 ali 031/674-784. Patriot Slovenske Konjice Rekreacija: vsak petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji: badminton: od 18.00 do 19.00, odbojka: od 19.00 do 20.00, košarka: od 20.00 do 21.00, vsak petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom, kegljanje: od 19.30 do 21.00. Jakobovi dnevi Slikanje na svilo ustvarjalnim Stari pisker: stalna postavitev. Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Wk. Slovensko Ljudsko Gledališče Celje Repertoar sezone 2004/2005 Tone Partljič: Moj ata, socialistični kulak Režiser: Michael Babiak Dario Fo in Franca Rame: Osamljena ženska in Jacopo, Franca in Dario Fo: Seks? Izvolite, in naj vam tekne! Režiser: Miha Alujevič Oderpododrom Martin McDonaght: Blázinec Režiser Aleksander Popovski Vladimir in Oleg Presnyakov: Te- Režiserka Mateja Koležnik Matjaž Zupančič: Igra s pari Režiser Matjaž Zupančič Oderpododrom Dale Wasserman: Let nad kukavičjim gnezdom Režiser Dušan Jovanovič ran Stalnice ŠKMŠ vadba tenzegritete: četrtek ob 19.00 v P2 Cefe Poletne likovne delavnice za otroke od 1. do 9. razreda OŠ do 23. 8. v Galeriji sodobne umetnosti Celje. Delavnice bodo od torka do petka od 9. do 12. ure. NW Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 16.715 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska S, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije: Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Marjela Agrež, Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 tax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE < pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT C ELE LA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 - Št. 29 - 22. julij 2004 IW Samo za naše oči I Minister za zdravje opozarja; Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! Pivo in cvetje je v soboto resda premoglo najmogočnejši ognjemet vseh časov, ki je trajal celih trideset minut in nebo nad Laškim razsvetlil kot sredi belega dne, toda dan prej se je za zaprtimi vrati enega izmed številnih gostišč zbrala pisana druščina takšnih in drugačnih veljakov iz cele Slovenije. Nam je kot vedno uspelo nemogoče, zato vam sedaj na krožniku serviramo nekaj svežih utrinkov. IZTOK GARTNER, Foto: GREGOR KATIČ Zoran Jankovič, po naše gospod Mercator, ki ga lahko samo najboljši prijatelji kličejo Zoki, je takole zadovoljno objel Jožeta Staniča, bivšega direktorja Gorenja, ki že nekaj časa uživa zasluženi pokoj. In če boste fotografijo pogledali karseda natančno, vam šokantno presenečenje seveda ne uide. Milan Kučan, duhovni očka Foruma 21, je ves petkov večer preživel v družbi Toneta Turnška, šefa laške pivovarne in novopečenoga dedka krepke vnukinje. Če hočeš piti pivo in jo odnesti brez računa, se je bivši predsednik pametno odločil. Župan bere Cafnikova zasenčila Brazilke Novo odkritje Župan Dobrne Martin Brecl se je tako zatopil v Novi tednik, da je pozabil na dogajanje okoli sebe. Nič čudnega, zadnje čase se na Dobrni dogaja vse mogoče, zato se o kraju veliko piše. Ali mu je bilo zapisano tudi všeč, pa ni povedal. Foto: AŠ Mariborska pevka Jasmina Cafnik, mojstrica »umazanega« plesa, ki je s svojim nekajurnim nastopom pošteno segrela petkov večer Piva in cvetja, je brez dvoma požela več aplavza kot tri brazilske plesalke. Ko smo jo vprašali, ali se s fanti zasedbe Avia Band, torej s fanti, ki ji zadnje čase delajo družbo na odru, zapleta tudi zasebno, pa se je samo nasmehnila in nas pustila v negotovosti. Postavne pevke Sanje Grohar, ki bo kmalu nastopila tudi v Celju, resda ni bilo v Laškem, kar pa ne pomeni, da je nismo ujeli na drugem koncu Slovenije, kjer je navdušila prav Celjane, ki so sicer glasno navijali na izboru za najlepšo Ljubljančanko. Na vprašanje, ali je še vedno samska, je pritrdila, zato bomo pogumno zapisali, da je lov na njeno srce odprt. Kot smo uspeli.izvedeti, sta v igri že dva znana Celjana. por/^/na> STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? Rop, ki je pred časom odstrelil zunanjega ministra, je v Laško prišel v snežno belem suknjiču, kar lahko seveda razumemo, kot da se je pred prihajajočimi volitvami očistil vseh grehov in se pripravil na nove izzive.