ČASOPIS S PODOBAMI ZA SLOVENSKO MLADINO. Štev. 10. V Ljubljani 1. oktobra 1883. Leto XJTT. Dva prizora iz Bléda. L Francozi v Blédu 1813. leta. Jezero šumi In četa grmi V orćžji bliskötnem jahäje. Francoski možjć Na kónjih sede, O brégu k otòku dirjäje. „Kaj z drzno rokó Čez mfrno vodó K otöku vas kliče in vabi ?u „„Francóslrim rokàm Na lnüpih je tàra Srebrìi, ki nikomur ne rabi !uu S pohlčpora v očeh Hité na kon]èli, Da skóraj bi v čolnu sedeli. „Kraljica neba In vsega sveta, S pomočjo nas v tugi podeli !" Zdaj BlédsMh se žen Ram lime plamćn, In v tólpah so breg obstopile, Da ljut bi napàd Na svóti zaklàd Junaški braneč odvrnile. Navajen le zmäg, Ustavi se vrag, Odstópi v molčanji bojnlcam ; Od jéze, ararmi Pekèfie z brodil Slovéuskim ženam in devicam. H Cesar Fran Josip v Bledu 1883. lita. In zópet vrvé K jezéru ljudju, A lice je vsacemn jasno : Starik in otrok, Hiteč ua otòk, Skakaje prepevata glasno. Kdo srce mu vnel, I)a vsak je vesel Dendšnjega srečnega lifpa ? Slovence njih cdr, Mogočni vladar. Z blagoto ogréva, obsipa. On stopil je v čoln, Ves radosti poln, Mej kròtke Slovène If vèste. Zveni mu okróg : Naj božjih ti rók Dobrota ugladi vse «sèste ! „Kaj vabi te, càr! Pred cerkve oltàr Sezidane v slavo Marije ?" „„Od vsega sred Grem prosit Bogsi, Da sreča iz neba vam sije lu Ne mòli za sč, On mòli za té, Oj plème slovensko premilo! Presrečen si ri5d, Ker sam tvoj gospod Iskréno ti kaže čutilo. <$: Moli in delaj. Peter je bil ubog kmet. Da-si je pridno delal noč in dan. ter mu ^njegova žena Meta zvesto pomagala pri vsakem delu, vender si ni ~|!mogel dosti opomfiči. Imela sta sina, sedem let starega, na ime Pavla, katerega sta ■ vziejala v pravem krščanskem duhu. Pyter je po svojih stariših podedoval kmečko hišo in nekaj njiv, a bilo je vse takó zadolženo, da je moral trdo delati, da so se izplačevale obresti, katere mu je bilo plačevati od dolga ; njemu tedaj je ostajalo le malo prebitka za vsakdanji živež. Kolikor se je dalo brez velike kvare od domačije odtrgati, moral je poprodati. A največja nesreča za pridnega Petra je bila ta. da je imel oderuha (iričarja za soseda, kateri bi bil rad vse Petrovo posestvo v svojo last spravil. Posojeval je Petru skoraj po sili ua visoke obresti denarja in žita takó dolgo, dokler ni videl, da mu ta nikoli ne bode mogel vsega vrniti. Sosed (ìličar je bil imovit, trdosrčen in brezbožen mož ; sam brezbožnež, zna se, da poštenega in bogaboječega Petra ni nikoli rad videl. Kadar se je Petrovega dolga dosti nabralo, tožil ga je iiričar, in v osmih dneh bi bil moral Peter ves dolg poravnati. Kaj mu je bilo storiti ? Pri prijateljih jo iskal pomoči ; ti mu jo obljubijo, a nekoliko pozneje, kadar spravijo svoje pridelke v denar. Šel je zatorej k sosedu Uričarju iu ga prosil potrpljenja. „Kam bi prišel jaz in moj ■l.-nar." tognti se Gričar nad ubogim Petrom. rako hi z vsakim dolžnikom imel potrpljenje ! Zdaj vidiš. koliko imaš od molitve : zakaj ti pa Bog ne pomore, ker vedno toliko moliš? Tožil sem te uže pretečeni teden in v treh dneh ti je dolg poravnati, če ne. vse ti bode prodano." Te besede neusmiljenega soseda niso spravile Petra ob pogum. Se bolj goreče je molil ter Bogu v varstvo priporočal ženo, sina in samega sebe. prišedši domóv. rekel je ženi: „Ljuba moja! zapustiti moramo domač kraj. ni orda najdemo drugje dela. da se preživimo." _Kdaj pa pojdemo iz hiše, oče ljubi?" vpraša Pavlek. „Jutri na vse zgodaj, ker v sreé bi me bolelo gledati, kakó prodajajo našo hišo/ odgovori mu oče. „Dovolite mi tedaj, mati ljuba, da se še poslovim od travnikov, njiv. gora. zelenih gozdov in kapelice, kjer sem tolikokrat ovce posel." Pada ti dovolim lo, a ne mudi se dolgo, da ne zamudiš večerje !" Pavlek obljubi ter hiti na piano. Mislil si je, da bode. kakor drugekrati, veselo okolo letal, a spomnivši se, da donos od teh krajev slovo jemlje, bilo mu je nekako tesno pri srci. Bog vé, mislil si je. ali drugod tudi tako lepó solnce sije. ali po drugib krajih tudi tako lepe cvetice cvetó in ptički tako lepó pojó. Takó misleč natrgal si je nekoliko cvetic v šopek in dospevši v gozd do kapelice, ki je bila sv. Petru posvečena, pokleknil je pred podobo sv. Petra ter sc milo razjokal. Potem je izmolil vse molitvice, kolikor jih je znal na izust ter sklonil z naslednjimi besedami: „Ljubi sveti Peter! rad bi še molil tukaj pri tebi takó lepe molitvice, kakersne moja mati večkrat iz molitvene knjige molijo, ali ne znam jih. Prišel sem, da so poslovim od tebe iu tvoje kapelice, ker jutri zgodaj odidemo daleč od tukaj, moj oče, mati in jaz. Mogoče, da se nikdar več ne vrnemo. Prišli bodo jutri možje, kateri prodadó našo hišo in njive. Ljubi sveti Peter! ti si velik svetnik v nebesih, prosi Boga, da bi moji starisi drugje srečnejši bili nègo li tukaj. Moj oče so takó dobri in takisto jim je ime kakor tebi ; boljše matere pa tudi ni na svetu od moje. Vse molitvice, kolikor jih znam, naučili so me moja mati. in koliko lepih pripovedek so nii uže povedali ! Ali zdaj nekaj časa vedno jokajo. Zatorej te prosim, ljubi sveti Peter, poprosi Boga za mojega očeta, mojo mater in tudi mene ne pozabi. Priporoči me sv. Pavlu, ker je- on moj patron. Vem, da si ti njogov dober prijatelj, ker sta skupaj v nebesih in še v prati ki vaju skupaj vidim. Povej mu, da hočem biti vedno dober in priden, kakor so moj oče dobri iu pridni. Nu zdaj se pa moram od tebe ločiti ; ker druzega nimam, darujem ti te nabrane cvetice, lep šopek jih je lw To rekši, vrne se Pavlek domóv in ravno k večerji pride. Ko so še vsi trije pri večeiji sedeli, stopita dva prosjaka v hišo. ,.Hvaljen bodi Jezus Kristus!" pozdravita prosjaka za mizo sedečo družino. „Na vekomaj, amen !" odgovorijo oče. „V imenu Kristusovem vas prosiva prenočišča. Noč je naju prehitela 'n ne moreva dalje. Prosila sva uže v sosednjej vasi prenočišča, a ljudjé so le godernjali nad nama." „Od srca rad vaju prenočim," odgovori Peter; „hvala Bogu, denes mi je to ljubav storiti še mogoče, a jutri ne več." „Kakó to?" vpraša jeden prosjakov. „Jutri pridejo možje in nam prodadó vse, kar imamo, odgovore „tni zahvalil, a ni mu bilo mogoče : zadnja njegova beseda je bila uže izgovorjena Pogled iz firičarjevih oči je kazal Petru več skesanosti in dušne- hvaležnosti nego bi mu bil mogel z besedo povedati. Mirno je potem liričar izdihnil svojo dušo ter zaspal v Gospodu. Kakor je bil Peter Grièarju obljubil, takó je tudi storil : vzel je oba otroka, Tončka in Frenico za svoja, ter ju je učil moliti iu pridno delati. Pošteni Peter je rešU Gričarjevo posestvo, da ni bilo prodano, ter e» pozneje izročil doraslemu Tončku. a Franica je ostala pri Petrovih tir undo pridno gospodinjila ves čas svojega življenja. itom Kóm^ f Poslednja otrokova prošnja. judjé, ki imajo mnogo posvetnih opravil a malo vsakdanjih križe v ia težav, navadno se le m»lo brigajo za vero ter večkrat še celò tu Bogi pozabijo. Še le takrat, kadar pridejo nadloge nad nje, spomnijo se zopet Bogi ter postanejo verni in pobožni. To nam priča tudi naslednji resnična povest, ki se je v Ameriki dogodila. V Ameriki je živel general, ki je bil pogumen vojak v boji. a popolnem neveren slobodnjak v življenji : Bog mu je bil deveta brigo in z vero se je k večjemu kdaj pošalil. General je imel jako pobožno in verno ženo. ki pa s svojimi prijaznimi opomini generala ni mogla na pravi pot spraviti. Ta zakonska sta imela jedinega otroka, nježno hčerko, katero sta oba srčno ljubila, a s tem razločkom, da je mati v njenem srci budila ljubezen do sv. katoliške cerkve in do Bogi. a oče ljubezen ilo sveti in posvetnega veselja. Ta hčerka njima zboli za sušico. Vse prizadevanje najučenejših zdravnikov je bilo zamin : bolezen se je naglo hujšala in ura smrti bližala, i K* je stal pri smrtne,j postelji svojega jedinega otroka in srcé mu je hotelo počiti od velike žalosti, da bo svoje jedino dete izgubil. Otrok je očetovo žalost opazil, zatorej tiho reče: -Oče! jaz vidim, da moram skflraj umreti: povejte mi vender zdaj. ali naj verujem, kar ste mi vi pripovedovali, ali to. kar so me mati učili ?" To nenadno vprašanje umirajoče hčerke je generala pretreslo, solzé so ga polile iu z ginljivim glasom je dejal: -Dete ljubo I le veruj, kai so te vedno tvoja mati učili!" Hčerka vprè svoje oči v očeta, prime ga u roko ter reče: „Oče ljubi, tedaj pa morate tudi tì na vsemogočnega llogi verovati. Kadar jaz pridem v nebesa, bodem vedno Bogi prosila, da tndi ri in mati za menoj tjà prideta." Izgovori vài te besede, vzdihne še nekterekrati ter izpusti svojo nedolžno dušico, kt je šla v nebeško veselje. Oče ni pozabil zadnje otrokove prošnje, nego postal je veren, zvesto « oklenil sv. katoliške cerkve, z veliko gorečnostjo popravljal poprejšnja pohujšanja, iu kakor je sam pripovedoval, bil je Se na tem svetu stokrat srečnejši nego li v svojem poprejšnjem življenji. ./. si Vesel dogodek v eesarskej rodovini. Jlfovestno sc še sgominate, otroci ljubi, kakó so v dan 2. septembra t. 1. /Jljtopovi pokali v veselo znamenje zvestim avstrijskim narodom, da s|a IKÄNjii't c. kr. Visokost i-csarjevič Hndoit' in presvitla liadvojvodinja Šte-t la n i ju dobila prekrasno hčerko princezo, katera je pri sv. krstu v duB 5. septembra dobila imo Uli za be ta. Bila j« ravno angeljska nedelja, ko je poslal vsemogočni Bog našej presvitlej eesarskej rodovini tega prezalega angela ter ž njim pomnožil naš eesarsko-habsburški rod. Vsi narodi avstrijsko-ogerslre monarhije so se tega dogodka zelò razveselili, po vseh krajih so topovi pokali, in po cerkvah so jo zbiralo pobožno ljudstvo, da prosi Boga, naj bi blagoslovil novorojeno princezo in Njene presvitle stariše, prg-8vitlega cesarja in vso cesarsko rodovino. Podoba, katero ridite r lem sestavku, kaže vam grad Laksenburški. ki je blizu tri ure od Dunaja proti jugu. V cesarskem dvoru Laksenburgn. kder s« je porodil tudi ccsatjevič Kndolf, naslednik našemu presvitlemu cesarju, ugledala je luč sveta tudi Njegova presvitla hčerka, princeza Elizabeta. Urad Laksenburg, obdan s prekrasnimi t*aji in vrtovi, spada med najstarejša poslopja avstrijskih vladarjev. Uže sredi 14. stoletja je bil ta grad svojina avstrijskih knezov in od tega časa so vsi avstrijski vladarji skrbeli in delali za njegovo olepšavo ; a največ je storila v njegovo krasoto slavna cesarica Marija Terezija. Tudi njen sin , cesar Josip II.. prebival je rad v tem prekrasnem cesarskem dvoru. Lepi, veliki gaj (park), ki se okolo gradii razprostira, zasajen je bil za vladarstva cesarja Frana I. Poslopje je v gotiškem slogu sezidano ter prava podoba starodavnega vitežkega domovja. Strehe na stolpih so pokrite z raznobarvnimi opekami : jeden stolp nima strehe ter se po planoti njegovega vrha lehko hodi. Malo ne vsak tujec, kateri pride na Dunaj, poda se v Laksenburg. da si ogleda ta prekrasni eesarski grad, njegove znamenitosti in zelene gaje : a z rojstvom princeze Elizabete, prve hčerke cesatjeviča Rudolfa, dala se je Laksenburgu še posebna znamenitost. Novorojena princeza Elizabeta ima modri očesci in zlate lasce ter je, kakor časopisi poročajo, živa podoba svoje presvitla matere Štefanije. Tudi mi kličemo s prisrčnim veseljem: Bog blagoslovi mlado princezo, da boderastla in se razvila v radost svojih pre-s v i ti it roditeljev in cele cesarske rodovine! han Tamm. Zlati listi. fin poljskega preložil T-ar.) 1) Najboljša pokora so dobra dela. (fjudevU Jmi&e.) 2) Uboštvo je huda reč, to vem iz skušnje ; a vender ne škoduje rnlit-deniču, ako ga osoda vrže iz ladij« in mora plavati z lastno močjo. (Garfield.} 3) Yàricen človek je dobrotnik človeškej družbi. (Adam Smith. 4) Nagiba se drevó, kadar sadje dozoreva : Niža se oblak, kadar ga dež obtežnje : Takó se plemeniti ne vzpenja k višku. Ponižen je, čim bolj je imeniten. (Jat. Smjtki.) 5) Delaj z duhom, da bodeš imel svoje mnenje in svoja dela, (Jat. Sanjski. 6. Delo ni sramota v nobenem stanu ; prava sramota je — lenoba. (Jo». Ssajtlel.) 7. Smrtna senca je zibelka jasnih zvezd. (Jat. Sngtki.) 8. Naš dull vzraste ne v svojevolji, ne v razuzdanosti, ne v zaničevanji vere in običajev, nego v goreč,oj, prostoj pobožnosti, v krepostih in ljubezni (lo tega, kar je lepo in vzvišeno. [Kazimir BtvdtMtf f Snežinka in Rožica. Ina vdova je živela v koći na samem : na vrtu, razprostirajočem se •ed okni. l'astia sta dva rožna grma, jeden z belimi rožami, a drugi rudečimi. Vdova je imela dve hčerki, ki sta bili podobni rožnima grmoma : prvo so imenovali — Snežinko, a drugo — Rožico. Deklici sta bili umni, poslušni in pridni, kakeršnih ne najdeš na vsem svetu. Snežinka je bila bolj tihe in krotke naravi : Božica je begala rada po logih in polji za cveticami in metulji. Snežinka je ostajala domi pri materi, pomagala jej je v gospodinjstvu, in — končavši dnevno delo — čitala na glas. Sestri sta ljubili druga drugo takó, da nijsta Hi drugače iz dòma, nego držeč se za roki. Snežinka je govorila: „me se ne iočive," Rožica je odgovarjala: „dokler ži-vive," a mati je pristavljala : „ve morati imeti vse skupno!" Hodili sta često santi za divjimi plödi v gozd. Živali so ju ljubile in se jima bribliževale brez bojazni. Zajec je jedel iz njiju rok. koza je mutila travo poleg njiju. jelen je skakal pred njima. in ptički so jima peli, vsedši se na bližnje veje, najlepšo pesence. Nikdar se jima ni pripetila kaka nesreča. Ako ju je prehitela v gozdu noč. vlegli sta se druga poleg druge in spali do jutra. A mati ni skrbela. Nekdaj sti prespali noč v gozdu : ko sta se zbudili, zagledali sta zraven sebe krasnega mladeniča, oblečenega v blesteče belo obleko, (tlodai ju je Jjubeznjivo. lio sta deklici vstali, izginil je v gozdu, ne rekši niti besede. Zdaj še-le sta opazili, da sta ležali na kraji brezdna. in padli bi bili gotovo vanj, ako bi bili storili v tèmi samó jeden korak naprej. Mati jima je povedala, da je bil ta mladenič resnično angel varuh dobrih deklic. Snežinka in Rožica sta imeli sobo v takej čistoti, da je bilo možno pogledati se v steni kakor v zrkalu. Po leti zanimala se je Rožica za gospodinjstvo, in njena mati. zbudivši se. našla je marsikatero jutro šopek, v katerem je bila po jedna roža iz ónih dveh grmov. Po zimi je Snežinka zakurila peč iu obesila kotliček ua kljuko. A kotliček je bil iz rudere medi (bakra) in se je svetil kakor čisto zlato, takó je bil očiščen. Na večer, kadar je šel sneg, govorila je mati: „Snežinka, zapri z zapahom duri I" Potem so sedle k oirnji : staruška .je nataknila očala iu čitala na veliko knjigo, a deklici sta poslušali s kolovrati v rokah. Poleg njih je ležalo jagnje, zadej na nasesti (drog. na katerem spé kokoši) pa je zaspala, rtaknivsi glavo pod krilo, grlica. Nekega večera so sedle po stari navadi, kar začujejo trkanje na duri. „Rožica!" dejala je mati. „odpri duri, izvestno je zašel kak popotnik in išče prenočišča." Rožica .je odrinila zapäh in čakala, da bi ugledala siromaka. Najedenknit pa ,je vtaknil skozi na pólu odprta vrata svojo ogromno glavo — medved. Rožica jo skočila nazaj zakričavši. kar je bilo moč ; jagnje je začelo meketati, grlica je letala iz kota v kot, a Snežinka se je skrila za posteljo. Medved pa je izpregovoril : „Ne bojte se, dobri ljudje, jaz vam ne storim ničesar zalega, samo poprosim vas za dovoljenje, da se malo ogre.jem, ker sem malo ne zmrznil od mraza." „Pojdi k "guji, bćdni Miša!" dejal» mu je staruška. „Samó glej, da si ne osmodiš dlake ! Snežinka. Rožica" nadaljevala je, obrnivši se k otrokoma, „idita semkaj, medved vaju ne hode razžalil. nima zlega v umu." — Deklici sedli sla zopet na svoji mesti, počasi sta se približala tudi jagnje in grlica in pozabila ves svoj strah. „Otroka !" rekel je medved. rotresita mi sneg z hrbta ! Vzeli sta metlico in očistili z njega sneg: a on seje stegnil pred ognjem in (-asi ter časi zarenčal od zadovoljstva in radosti. Deklici sta se popolnem zavedli in si pričeli igrati z nepričakovanim gostom : trgali sta inu dlako, sedali na hrbet, in kadar je zarenčal, sta se smijali. Medved je dovolil ?sc s seboj ravnati in samo tedaj, kadar je bilo igre in norčij už0 preveč, rekel je: „Dajta mi ž i vèti, ne umorita svojega sužnja!" Kadar je prišel čas. da je bilo treba iti spat, rekla ran je starnška : „Ostani tukaj, prenoči pred ognjem! Pri nas se bodeš saj zavaroval mrazu in nezgodi." Rano zjutraj sta mu odprli deklici duri, in on je nbežal tekoma v gozd. — Od tega dne je prišel vsak večer ob jednem in istem času v hišo in je legel pred ogenj. Otroka pa sta se igrala ž njim, kolikor se jima je ljubilo...... Ko se je vrnila vzpomlad, in je vse na okolo zazelenélo, dejal je nekega jutra medved Snežinki : „Zdaj grem in se ne vrnem vse leto." „A kamo li. mili Miška ?" vprašala je Snežinka. „V gozd. Treba mi je čuvati svoje zaklade zlih škratov. Po zimi. kadar je zemlja zrnrznena. morajo sedeti v svojih duplih, ker si ne morejo narediti izhoda ; ali zdaj. ko je solnčice razgrelo zemljo, gredó plénit. A tega, kar so nagrabili iu poskrili v svojih duplih, ne vidijo lehko ljudje !" ... Snežinka se je jako razžalostila. čuvši, da medved odhaja za dolgo časa. Kadar mu je odprla duri. odhajajoč se je medved natéknil na kljnko in juh! kfl&e xkfeS*. veade* o»* tega m xapawla. Medved je. wtòM naglo in se kmalu skril za grmovjem. Öez nekoliko časa je poslala mati otroka v les. da bi nabrala hoste. Tam sta zagledali na tleh veliko posekano drevo. A kaj je bilo poleg njega ? Kaj se je motalo v travi sem ter tjà ? — no kaj vendei- ? — nista mogli razločiti- Približavši «e, opazili sta. da je bil to majhen škrat s starim, nagubanim licem. z belo dolgo brado. Ta se je zamotala v drevesno razpoko, in škrat je skakal in se zvijal. kakor pes na verigi. a nikakor se ni mogel oprostiti-l i pri je svoji blesteči očesi v sestri in kriknil : „Kaj stoji ti kakor prikovani-mesto tla bi mi pomagali !" „Bedni škrateo." „vprašala ga je Snežinka, „kako pa si se vender vjel v to past?" J) ti neumno, zvedavo dekletce!" zasikal je škrat, „kako sem se vjel! Hotel sem razklali lo drevo iu nakl&ti trsk za kuho ; naše sklede so maj he u e in zgorele bi popolnem, ako bi kurili z velikimi poleni. Zabil sem tiže klitf v drevò. a bil jo prepolzek. Odskoči! je. česar uiti pričakoval nisem, a panj se je takó hitro sklopu il. da nisem utegnil odstraniti svoje sive brade'in zdaj je ne morem osvoboditi.... A vé se smejati, malo vredni neumnici ! Foj ! kakó sta grdi !" Deklici sta poskušali z vsemi silami osvoboditi brado, a nikakor se ni dalo. „Jaz grem po ljudi," dejala je Kožica. „Kaj se boš Se zmislilu?" kriknil je škrat s svojim hriparim glasom-„Saj ste vé dovolj, glnpi oslici 1" „Potrpi vender!" vskliknila je Snežinka, „saj te bovi rešili." Potegnila je iz žepa škarjice in odstrigla z njimi konec brade. Komaj .je bil škrat resen,- vzel je vrečico polno zlata, katera je bila skrita v koreninah drevesa in je renčal za-sé : „Surovinki ! odrezali sta mi konec tako krasne brade !" ... Potem je naložil vrečico na hrbet in odšel ne ozrši se nanji. Čez nekaj časa sta šli zopet sestri lovit rib za óbed. Ko sta se bližali reki. zagledali sta majhenega kovača. ki je skakal po bregu in hotel skočiti v vodo. Prihiteli sta tjà in spoznali škrata. „Kaj je s teboj ?" vprašala je Božica. „Anti nečeš v vodo skočiti ?" „Saj nisem norec!" vskliknil je škrat. „Ah ne viditi. kakó me hoče & nesrečna riba potegniti v vodo ?" Škrat je namreč tudi prišel rib lovit in je zagnal svoj trnek. A v nesrečo je zamotal veter njegovo brado okolo palice, čez nekaj minut zagrabil» je velika riba za vado. .Škrat je bil preslab. da bi jo zagnal na breg ; ribi' je bila močnejša in je vlekla škrata na svojo stran — v vodo. Prijemal 8č je za trstje in nabrežno travo, a zaman. Riba ga je vlekla vedno bolj ii1 bolj k sebi, in mora) bi skočiti zdaj zdaj v vodo. O pravem času sta prihiteli deklici in skušali odmotati brado. Vendar je bilo to nemogoče, ker se jf-preveč ovila okolo palice. Zopet je bilo treba vzeti škarje in odrezati kos las-Komaj je škrat lo videl, prišel je v uepopisljivi gnjév. „Kaj je vama-neumniei l" zavpil je. „Ali je to vajin običaj, da dobre ljudi brezobražati t Ah je vama premalo, da sta mi prvič prikrajšali brado? Zdaj sta je odrezali še polovico. Kakó naj se vender pokažem svojim bratom ? ... Da bi morali ta&ä Vöfc feVj^VjS- vyi1.)',:-; ;,Yi -A;. H -Vi T*;- TE&Vö^YÄKÄ* V Zgrabil je vrečico z biseri, skrito v tretji, vlekel jo za seboj in molčeč izginil za kamenom .... Kmalu po tem dogodku .je poslala mati hčerki v mesto po konca. ige' in trakov. Morali sta iti preko puščave, nasejaue z ogromnim kamenjem-Zagledah sta veliko ptico. plavajočo v zraku. Storivši nekoliko krogov nad njima, spustila se je v tem hipu ua zemljo. Takój so se začuli žalostni it1 obupni klici. Hiteli sta tjii in s strahom ugledali orla. ki je držal v krempljih njunega starega znanca — škrata in ga hotel odnesti v zrak. Dobrosrčni deklici sta prijeli z vsemi silami škrata in se takó pričeli bojevati z orlom, da je izpustil svojo žrtev. Kadar se je škrat nekoliko oddahnil od strahu-zakričal je s svojim hripavim glasom: „Ali se nista mogli malo lepše lotiti dela? Kakó sta mi vender razvlekli obleko, nerodnici !" Potem je zgrabil svojo vrečico z dragocenimi kameni in izginil v svojo jamo med pečevjem. A deklici ki sta se že navadili njegove nehvaležnosti, šli sla naprej v mesto-Povračaje se preko puščave, srečali sta najedenkrat škrata. Ne pričakujoč. da bi hodil po tem pustem kraji kdo takó pozno, izsipal je pred siS iz vrečice dragocene kamene in se z njimi igriil. Zahajajoče solnee je osvet' ljevalo dragocenosti, ki so se blestele s takó čudnim bleskom, da sta deklici mirno obstali iu zrli nanje. — „Kaj stojiti ; gotovo štejeti vrane?" dejal jO škrat, iu njegovo sicer bledo lice zarudelo je zdaj od jeze. Najbrže se je. hotel še jeziti io braniti, kar se je začulo strašno grcanje, in iz lesa je prišel črn medved. Škrat se je ustrašil in hotel ubežati, a ni utegnil v svoje duplo, medved mu je zagradil pot. „Medved, gospod mili !" prosil je z žalostnim glasom, „usmili se me, in jaz oddam tebi vse svoje zaklade , vse dragoceno kamenje !____ Ne jemlji mi življenja I Kaj bi ti koristilo , ako ubiješ taeega nesrečnega škrata. kakor sem jaz ? Saj bi me še na zobéh ne čutil. Pokusi rajše ti deklici ! Vedi ! to sta izvrstna koaea, mastna, kakor prepelici; pokusi, na zdravje....." A medved ni poslušal zlega starca, nego udaril ga je s taeo in škrat je izdihnil dušo. Deklici sta zbežali, a medved je zaupil za njiin3 : „Snežinka. Rožica ! ne bojta se, pridit» k meni !" Spoznali sta glas in obstali. Ko je prišel medved k njima, odgrnil si je medvedji kožuh, in zagledali sta krasnega mladega človeka v zlatej obleki. „Jaz sem knez," dejal je, „ta brezvestni škrat me je. zaklel v medveda in mi pobral vse moje zaklade; moral sem se kot medved potikati po gozdu, in še le njegova smrt me je osvobodila. Zdaj je prejel plačilo za svojo neusmiljenost."..... Snežinka seje omočila s knezom, a Rožica z njegovim bratom. Razdelili so si ogromne zaklade, katere so našli v škratnvej jami. Stara mati je preživela še mnogo let v miru iu sreči med svojimi otroci. Izkopala je iz vrta oba rožna grma, presadila ju v posode in postavila na svojo okno. In ta nista prenehala militi vsako leto krasno evetjo — belo in rudeče. It rateine jtrtlošil Knaverij. T jeseni. Hitro nam leta Minejo mlada. V vrtih cvetice Vse so z v endilc — Gola vpogibljc — .Jesen minila. V meni pa tožno Nas in naravo Srce se ziblje. Zimi zro&ila. Veter drevesca Skoraj bo ekflraj Cvetke mladosti Bodo sevetéle. V boj, če me smrtna moč. ne vzame, K tebi dom spet vrnem se, Z brati pojdem v smrten boj. Ker le ti si moje vsé. Kri prelival bom za tebe. T"be z mečem branil bom, Smrtne rane boni za tebe Sekal, o preljubi dom. (V pa smrt s kosó nemilo V boji mene dohiti : Domovina bodi srečna Saj za tebe se zgodi. J. Zagorski- É Ogenj v starodavnih Pasih. denašnjej dobi je pač lehko ogenj narediti. V vaakej prodajalnici do-himo žveplenek (klinčkov) za malo denarja. Kadar hočejo mati kuhati, nalože drv, podlože nekoliko tresàk. prižgil žveplcnko in v nekoliko Tyl trenotkih je ognja dovolj. Oče, kamorkoli gredó. posebno če pultajo tobak, nosijo nekoliko žveplenek pri sebi, da si napravijo ognja, kadar jim ga je treba. In ravno zavoljo tega. ker je denes vsacomu otroku lehko napraviti ogenj, dogodé se večkrat velike nesreče, ki je imenujemo požarje. Ogenj vpepeli hiše, vasi in mesta. Po nepotrebnem naj nihče ne nareja ognja, posebno se pa otroei imajo čuvati žveplenek. V prastarih časih je Vi\o Ijnilčm 7.sM> težavno navwliti oge»j. še. tel« njegove koristi niso poznali. Velik ogenj so videli samó takrat, ako je strela udarila v kako drevo, ter se je nžgal gozd. ali pa. če je kje kak ognjenik (vulkan) dim in ogenj bljuval iz nedrij. Kaku so se ljudje čudili, kadar so videli, da ogenj les v pepel izpreminja ! Itili so časi. ko ljudjé se niso znali drv rezati in žagati, ker niso imeli pripravnega orodja. Ako so hoteh kos lesa za kako potrebo izkrajšati, položili so ga v ogenj iu pustili goreti, dokler ga ni toliko odgorelo. da se je izkrajšalo, kolikor je bilo treba. Lehko si mislite, kako težavno in zamudno je bilo tako delo. In kakó so se še le ljudje začudili, ko so prišli do tega, da se voda pri ognji izpreminja v paro in se mokre stvari pri ognji posuše. Surovega mesi so imeli ljudje v vseh časih obilo ; toliko, da jim ga je prišlo mnogo v kvaro. Se le tedaj, ko so poznali ogenj iu videli, da se ua ognji posušeno meso dlje časa ohrani, še le todaj jim je bilo mogoče napraviti in ohraniti si mesa za dlje časa. Ogenj je učil ljudi pripravljati si jedila. Potrebne posode so si ljudje v začetku liarejali iz blata ter je sušili na solnei. Ali vse drugače, vse boljše, in trdnejše so bile take posode, kadar so jih osušili ua ognji. Kake lonce ali piskre bi imeli, in kolika bi jim bila cena, ako bi ne bilo ognja, to lehko vsak sam izprevidi. Kasneje so ljudje spoznali, da ogenj stvari topi in razteza, in to je bil začetek velikim umeteljnostim, katere opažamo denes v izdelovanji različnih železnih in drugih kovinskih stvari. Dokler ljudje niso poznali žveplenek in drugih načinov, s katerim se naredi ogenj, recimo : jekla in kremena, trli so suh les ob les toliko časa. da se je užgal in prikazal ogenj. Takó narejen ogenj so morali zelò varovati, da jim ni ugasnil, ker drugače bi imeli zopet novih težav, napraviti si ognja. Kadar so ljudje poznali jeklo in kremen, bilo je uže nekoliko boljše. Izkresali so namreč z jeklom iz kremena iskro, pritaknili mah» gobe in — ognja je bilo dosti. Podoba v tem sestavku vam kaže, kakó so v prastarih časih les z lesom vrtali, dokler si niso ognja naredili. Divji Indijaui. do katerih denašnji izobraženi vèk še ni mogel prodreti, napravljajo si ogenj Še denes po tem starodavnem potu. Koliko truda in težave bi si prihranili, ako bi jim kdo iz naših dežel samó nekoliko žveplenek prinesel. Denes nam je ogenj neobhodno potreben za pripravo jedil. Kaj bi vender jedli, ako bi ne imeli ognja ! Nu nikarte misliti, da so ljudje takój imeli take jedi, kakeršne imamo mi; sto in sto let je bilo treba, dokler je prišlo do tega, da se je pečenka na masti pekla in potica prišla na mizo. V starih časih so bili ljudje zadovoljni, ako si so mogli kos mesa posušiti na dimu. In če bi denes ljudje iz onih starih časov sedli za našo mizo k našej pojedini, pač ne bi verjeli, da so vse naše denašnje okusne jedi le. nasledek ognja in njegovih učinkov. Na otoku (irönlandiji je še tudi z ognjem velika težava. Ondu pusté meso da zmrzne, in še le po tem ga jedó. Laponci kuhajo jedila v morskej vodi in da so tem okusuejša. primešajo jim različnih dišav. Mi bi se jim lepó zahvalili za tako jedi. ter si pač želeli, da smo skoraj donni za našo domačo mizo. Da se zopet vrnem k ognji, naj povem še samó to : Ce bi ne bilo ognja, ne imeli bi tečnih jedi, ne imeli bi nožev, vilic, uiti prav nobene železne ne kake druge kovinske stvari. Tudi srebrnih, zlatih in bakrenih novcev bi ne bilo, železnic in parobrodov bi ne imeli. Tudi vi bi ne imeli knjig, papirja, peres ne svinčnikov ; še celò obleke bi ne imeli, ker nam jo krojač brez ši-vanke in škarij bi ne mogel narediti. Sto in sto, tisoč in tisoč stvari, ki so denes nekaj prav navadnega, bi ne ime(i. Kakšno bi v takem po/ožaji bilo naše življenje, to prevdarite sami, otroci ljubi ! A jaz vam rečem samo to : Hvalimo Stvarnika, kateri nam je dal ognja in nam svojo neizmerno modrost pokazal tudi v najmanjšej iskri. Lj. T. ISazn^ Erottine. (Posebni spomini meseca oktobra.) V 1. dan oktobra 1G48. leta se porodi znamenit pisatelj francoski : Corneille. V 2. dan oktobra 1849. 1. general Ogerskib ustašev Klapka izroči Avstrijskim Četam trdnjavo Komarin ob Dnnavu. V 3. dan oktobra 1187. 1. sultan Salađin posede Jeruzalem. V 4. dan oktobra god našega presvitlega cesarja Frana Josipa I. V 5. dan oktobra 1582. 1. vzprejmò večjidel vse katoliške države Grego-rijansk koledar. V 7. dan oktobra 1741. 1. ponudijo Ogri cesarici Mariji Tereziji ob času največje sile svojo pomčč. V 9. dan oktobra 1408. 1. so bili Tnrki prvič na Slovenskem pred Metliko, V 12. dan oktobra 1492. 1. najde Krištof Kolumb otok San Salvador. V 16. dan oktobra 1793. ! je bila ob glavo dejana francoska kraljica Marijo Antoinette, hči cesarice M. Terezije. V 17. dan oktobra 1557. 1. je umrl fizik Ream ur, po katerem st; imenuje tudi jeden toplomer. V 18. dan oktobra 1X32. I. se je porodil velik slovenski domoljub dr. Etil i n Henrik < ' o s t a. V 20. dan oktobra 1859. 1, je umrl iznajdenik hlapóua Anglež Stephenson. V 22. dan oktobra 1818. L umrje pedagog H. fampe. Ta je spisal dosti m iòni h povesti mladini — Kavno tega dné 1796. 1. je umrl Mihael Kas t elee, knjižničar Ljubljanski in pridni pisatelj „Kranjske Öbclice." V 27. dan oktobra 1835. 1. se je porodil v Podrcčem na Gorenjskem slovenski lirični pesnik Simo n J e n k o. 19>. toft tfetafat* \Ti\V V %v> )v porodil v Siegenu na nemškem Renskem slavni pedagog A. Diestcnveg. V 31. dan oktobra 1273. I. je bil li u doli' Habsburški v A a eh en ü v en č an za nemškega cu Barja. A. G. Kratkočasnico. * Prebrisan rokodelčič si je kupoval ! kruha. Videč, da je hlebec jako majhen, reče pekaiju, da hltbec ne tehta zadosti , kor je tako majhen. — „Nit ne dè, boš ga vsaj laže nesel," odgovori mn pekir. — Na to da rokodelčič pe-karju samó polovico denarja ter otide. „Hé, dečko! to ni dosti," kriči pekar za njim. „Nič ne dé, bote vsaj laže prtStòk,* oàgovori mu rt&o&d&e. * Učenca, ki se ni hotel učiti, vprašajo oče, kaj bode iz njega, ker se neče učiti ne brati ne pisati. „Učitelj bodem ter bodem učencem zapovedaval, da naj beró in pišejo, odgovori učenec. * V šoli je bila lepa navada, da so gosp. katehet iz šole gredoč rekli : „Hvaljen bodi Jezus Kristus !" in otroci so jim odgovorili: „Na veke, amen!" — Necega dne pa so otroci kateheta zelò razdražili, in gosp. katehet iz šole idoČ so rekli : „Pač ste pravi tepci !u „Na veke, amen!" odgovorijo otroci po starej navadi. * „Pol pšenične moke in pol jač-menove sem pristavila/ reče gospodinja p ri ne sš i sòk ženjioam na mizo. „„Je-li pšenična moka spodaj ?"" popraša neka Ženjica videč, da je sòk le iz jaČmenove moke. * „Kisla so sinoči ubili mladeniči, ko so se tèpli,u pravi sosed sosedu. „Saj sem vedel, da ta pretepiič ne bode umrl, temveč da ga bodo ubili," odgovori òni. * Slab pastir izgubi kmetu vseh pet ovac. „Le utolaži ae," prigovarja mn prijatelj, „saj ti zdaj ne bode izgubil nobene več. * Katehet so v šoli razlagali o dolžnostih milošnjo deliti. Da bi učencem to dolžnost bolje razjasnili, vprašajo dečka, kaj bi naredil, ko bi berača srečal «bäI ckvtvä kfta kvuAvà v wi „Saad^. bi ga," odgovori deček naglo. * Učitelj so razlagali o ljubezni do bližnjega ter med drugim rekli : „Kdor nam vselej dobro želi in stori, ta je j naš prijatelj, in kdor nam radovoljno i kaj hudega želi in stori, ta je naš sovražnik. Ko bi ti Tonček na ròba kakšnega brezdna stal in hudoben Človok bi prišel in te od zadej v brezdno porinil, ali bi bil ta tvoj prijatelj ali sovražnik ?u Tonček: „Ta bi bil moj sovražnik." Učitelj: „Dobro; kdo pa bi bil tvoj prijatelj ?u Tonček: „Tisti, ki bi me od spredaj v brezdno porinil." Slepi Jarucjček. (Narodna pesenca v Kšinenikn.) Jaz sem slep Jarnejček Na Ljubnem sera domà V strganem koču rji Štir' okenca imà. Veselje moje je vze prižč. Pomagat' si ne morem vćč; S težavami sem ves obdan. Zdihujem noč in dan. O, moj narčjni očka So bili cimperman, Narejali so žage Ljubljanskim farmanom. Narejali so žage res, Popravljali so mline vmes, So bili pintar in kolär Po vrbi še cokljir. O kdo pa mene vpraša, Kje jaz te pesni imam ; — O jaz imam en strgan koš, Še tist ni vreden šajnast groš, In v tistem koši vse imam, Vse pesni, kar jih znam. 1) Zakaj so ptičice najboljše pevke ? 2) Komu pride vsaka stvar o pravem času? 3) Kdo nima v svojej hišici ue stola ne mize, pa vender sladko počiva, ugodno ssdi in je? 4) Trgovec ga prodaje, a voda ga nogi. Kaj je to? 5) Crna jo, pa ima v sebi vroče srce. Kaj je to ? (Odgonetke nganek v prihodnjem liatu.) Računska naloga. Vzemi devet klinčkov in jih položi lakò da bodeš imel tri in pol ducata. A ni si treba pri tem niti najmanje glave ubijati ker to bi bilo preveč in tudi grdo, da kaj takó lehkega ne uganeš. (ReSi te v naloge ▼ prih. lUtn.) Oblikovna naloga. (PriobčU A. G.) Poskusite narediti naslednjo podobo v je d nej potezi, ne da bi potegnili kdaj preko katere izmed črt, ki ste jih užt? naredili. (ReSitev ln imena reäiloev v prihodnjem liatu.) Ustnica. Gospod J. 1'. v Sr. : SkuSall bodemo VaÄe spi«, kolikor je dobrih obelodaniti. Triarina hvala Vam na čestitanji ! — J. K. v Lj.: Hvala na poslanimi. Kar Je dobrega zrna , bomo radi priobčili. — J. Z. v N Vi se nam Se vedno nećete rasodeti. Zahvala. V sled odlikovanja podeljenega mi po velikej milosti Njea. Veličanstva prtt-svidega cesarja došlo mi je od >'seJi slovenskih krajev, toliko ljuoeznjivih in sočutnih čestitek, da mi ni mogoče vsa-cemu se posebej zahvaliti ; zatorej izrekam po tem potu vsem svojim prijateljem, ki mi so k mojemu odlikovanju pisméno in telegrajščno čestitali svojo prisrčno zahvalo. Ivan TamJićj učitelj na c. kr. r amici in urednik „ Yrtóen." I „Vrieff" ixh4)a 1. dnó vaacega meseca, in stoji ca vse leto 3 gl. 60 kr.; sa pol leta 1 gl. 80 kr. Napi.: Ur ed nii tvo „Vrtéevo," mestni trg, Itev. 23 v Ljubljani (Laibach). Izdatelj, založnik in urednik Ivai Tomàio. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani.