Poitnlna plačan« v gotovini
Cena - Prezzo Lir 0.4C
F Itjubijani, v sredo, tS. julija 1941-XIX
JLeto VB.
Iz kij učna pooBlaSfenka za ogtaSeran)« Italijanskega in takega izvora: Uniona PobblleM UaUau &A-, Milana
I
=
Orednlitvo !■ ipiiTii Kopttarfm 6, Lfubljana. Redadon«, Ammioittraskm«! Kopitarjeva 6»
Concessionaria escltulva pef la pobblicitd di provenlenza italiane ed esteta: Uniona Pubblicila Italiana S. A, Milana
Nadaljevanje bojev na wicj ruiki fronti
7182 sovjetskih letal uničenih - Nepretrgane akcije nemškega letalstva
Berlin, 16. julija, s. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja o bojih na Vzhodu naslednje uradno vojno poročilo:
Operacije na vzhodnem bojišču se neprenehoma nadaljujejo.
Trst, 16. juli ja, s. »Piccoloi prinaša iz Berlina in od drugod poročila svojih posebnih dopisnikov glede položaja na vzhodnem bojišču. Ta poročila pravijo, da nemške in zavezniške vojske napredujejo in zadevajo marsikje na ogorčen odpor sovjetskih varstvenih oddelkov, ki si z obupnimi sredstvi prizadevajo ustaviti nemški pohod. Nihče pa si ne sme domišljati, da bi bilo mogoče s Sovjeti opraviti v nekaj dneh ali v nekaj tednih. Sedanji napadi so očiščevalne operacije velikega sloga. Sovjetske čete nadaljujejo boj in ga bodo nadaljevale, čeprav vedo, kakšna usoda jih čaka. Gotovo je samo eno: da je zmaga zdaj gotova in da poteka dogodkov ne more spremeniti noben nepričakovan dogodek.
Sedaj poteka silovit boj med Ostrovom in Pskovom. Izida tega strahotnega spopada ni mogoče še napovedati. Na morski ožini med Pej-Puškim jezerom in morjem so Sovjeti v splošnem obdržali svoje postojanke. Na osrednjem bojišču napadajo velike skupine tankov proti Vitebsku in Smolensku. Hudi boji so med Be-rezino in Dnjeprom, kjer doslej Nemci niso še mogli doseči odločilnega uspeha. Nemški oklepni vozovi so vdrli v pas sovjetskih utrdb, pa ga še niso prekoračili. Sovjetski poveljnik maršal Timošenko je vrgel svoje tanke v protinapad.
Na bojišču pri Novgorodu in Volinjsku so Nemci pridobili nekaj ozemlja v smeri proti Kijevu. V to novo veliko ofenzivo je bilo vrženih kakih 40 svežih nemških divizij, sunek proti Leningradu in proti Moskvi sta imela nekaj uspeha. Rusi so vrgli tod vse razpoložljive čete v protinapad.
Budimpešta, 16. julija, s. Madžarsko vrhovno poveljstvo poroča uradno:
Naši nagli oddelki so v bojih s sovjetskimi zadnjimi stražami odbili napad nasprotnih oklepnih voz. Naše letalstvo je uspešno bombardiralo umikajoče se sovjetske oddelke.
Bukarešta, 16. julija, s. Romunsko uradno vojno poročilo pravi, da je sovjetsko bombardiranje področja okoli petrolejskega središča Ploestija povzročilo smrt treh ljudi, nekaj vojakov in civilistov pa je bilo ranjenih.
Romunska mornarica je razen sovjetske ogledniške ladje .Moskva* poškodovala pred pristaniščem Costanzo še drugo sovjetsko ogledni-ško ladjo iste vrste. Razen tega so potopili romunski mornarji štiri sovjetske ogledniške čolne in en rečni topovski čoln. To je znatna izguba za sovjetsko rečno mornarico, zakaj odslej ne bo Sovjetom več mogoče spraviti v Donavo drugih ladij.
Berlin, 16. julija, s. Kakor javlja nemški poročevalski urad, je spodletel sovjetski poskus za uredjtev obrambne fronte med Dnjeprom in Dvino. Sovjeti so tam zbrali mešane oddelke vseh vrst orožja, toda pohod nemških čet proti
Leningradu se nadaljuje. Neki sovjetski ujetniki pripovedujejo, da je na baltiškem bojišču bil ustreljen neki sovjetski armadni poveljnik in 10 štabnih častnikov, ker so prehitro zapustili svoje postojanke. Po poročilu DNB-ja so nemški oddelki v predelu pri Vitebsku zajeli še nadaljnjih nekaj sto vojakov od 140. in 160. divizije.
Nemški vojaki napredujejo navzlic hudim podnebnim pogojem.
Berlin, 16. jul. s. Kakor trdi Nemški poročevalski urad, je nemško letalstvo tudi 14. julija nadaljevalo boj proti sovjetskim silam in prizadelo nasprotniku nove izgube. V 24 urah je bilo zbitih 24 sovjetskih letal, drugih 150 pa je bilo uničenih na tleh. Nemških letal je bilo zbitih samo 9. Skupno število uničenih sovjetskih letal je zdaj naraslo na 7182.
Pri napadih na sovjetsko zaledje so ta dan Nemci bombardirali važne vojne cilje, preskrbova-lišča in čete. V nekaj urah so pri Smolensku uničili 33 oklepnih voz in 500 avtomobilov, razen tega pa so onesposobili tudi veliko število strojnic. Bom-
bardirali so tudi cesto in progo med Smolenskooi in Moskvo.
Berlin, 16. juL s. Kakor poroča DNB, so na severnem Finskem Nemci in Finci obkolili dva sovjetska bataljona ter jih delno uničili, delno pa zajeli. Pred nekaj dnevi je tam bila obkoljena in uničena sovjetska pehotna divizija.
Po zadnjih poročilih iz Helsinkov ni sovjetsko letalstvo uničilo velikih tovarn za celulozo pri En-seju, temveč so rdeča letala zadela le velike kovinske tovarne pri Vaertsilaeju, na meji.
V	zadnjih 24 urah so Sovjeti bombardirali sedem finskih mest in prestolnico Helsinki. Sestreljenih je bilo 6 letal.
Bukarešta, 16. jul. s. Snočnje romunsko poročilo pravi, da so v noči od 14. na 15. sovjetska letala metala na stanovanjske predele v Bukarešti
veliko zažigalnih bomb, večino požarov je bilo mogoče zadušiti, ker je v stanovanjih povsod pesek. Druge požare so pogasili gasilci. Pri napadu
je du en mnev m o v a ranjena, oovjen so ze pri dveh napadih na Bukarešto metali samo zažigafne bombe.
Vojno poročilo štev. 405:
Angleški napadli pri Soiumu in Tobruku
zopet odbiti
Uradno vojnj poročilo štev. 405 pravi: Severna Afrika: Na bojišču pri Sollumu so naše čete preprečile angleški poskus, ko se je hotel približati ^ oddelkom motoriziranega orožja. Na bojišču pri Tobruku je bil odbit angleški oddelek, ki je hotel napasti eno naših postojank.'
Letalske sile osi so ves čas bombardirale naprave utrdbe in pristanišče v Tobruku. Drugi oddelki so bombardirali letalska oporišča in angleške naprave pri zelenici Si wa. Med Sid i el Baranijem in Marsa Matruhem so lovska letala v nizkem poletu napadla oddelek angleških motoriziranih sil in razdejala nekaj sov« raznih naprav.
Sovražnik je izvedel polete nad D e r n o , Bardio in Bengazijem. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno angleško letalo v tem kraju.
Vzhodna Afrika: Sovražna letala so izvedla napad na 6 o n d a r, naše protiletalsko topništvo pa je takoj stopilo v dejstvovanje ter sestrelilo eno letale. Posadko letala so sestavljali pristaši generala de Gaullea.
Ponoči so angleška letala metala bombe na Mesnin#. Nekaj škode na poslopjih. Civilno prebivalstvo obžaluje smrt ene osebe, štiri osebe pa so bile ranjene.
Rooseveltova zapoved ameriškemu vojnemu brodovju
Predsednik Združenih držav je dal vojni mornarici povejle, naj brez opozorila strelja na sleherno nemško vojno ladjo, podmornico ali letalo
Berlin, 16. jul. s. Nemški poročevalski urad prinaša iz Wa6hingtona poročilo, da je republikanski voditelj Willkie svojim sodelavcem in zaupnikom sporočil, da mu je predsednik Roosevelt v več pogovorih zatrdil, da je dal vojnemu brodovju Združenih držav zapoved, naj brez poprejšnjega opozorila začno stretljati na vsako nemško ladjo, podmornico in letalo. Roosevelt naj bi • tem hotel
Churchill o zvezi med Anglijo in Sovjeti in o vojaškem položaju Anglije
Rim, 16. julija, s. Predsednik angleške vlade |
Churchill je včeraj imel v poslanski zbornici go-
vor, v katerem je obžaloval, da so pri zadnjih sejah zbornice bile izrečene zelo trde pripombe glede angleške vojne izdelave in izrečene resne besede, ki so povzročile zelo slab vpliv v Združenih državah ter dominionih, zlasti v Avstraliji. Ena od teh besedi je bila, da predstavlja angleška letalska industrija zmedo od vrha do tal. Take obsodbe so krivične in škodljive. Na kritike glede vlade bo dal odgovor na eni prihodnjih sej.
Potem je Churchill govoril o angleško-ruski vojaški zvezi ter jo slovesno razglasil. Gre za pravo zvezo in ruski narod je zdaj angleški zaveznik. Dejal je dobesedno:
Devetmesečna delovna služba v Srbiji
Državni podtajnik pri srbskem ministrstvu za socialno skrbstvo, Petrovič, je v neki svoji ^java, iki io je dal časnikarjem, napovedal °°vezno delovno službo tudi v Srbiji. K ob-'’®2neruu delu bodo pritegnili vse mladeniče ,d 14 do 25 leta starosti. Petrovič je tudi dejal, ?a °«vezna delovna služba zazdaj za ženske se ne bo uvedena. Za moške pa bo trajala devet mesecev.
Včeraj je v Belgradu začel izhajati nov '1S* p„. . lmenom »Donau Zeitung«. Pisan je v nemščini. Urejali ga bodo nemški časnikarji.
Sovjeti in bolniške ladje
Berlin, 16. julija, s. Nemška vlada je dala sporočiti Sovjetom, da misli v sedanjih vojnih predelih uporabljati več parnikov kot bolniške ladje. Moskovska vlada je odgovorila na to sporočilo, da ne misli Nemčiji priznati te pravice, čeprav tako določa haaški sporazum o vojskovanju. Sovjeti utemeljujejo odklonitev z razlogom, »da je Nemčija dokazala, da ona ne mara spoštovati mednarodnih dogovorov.« v Berlinu pravijo, da ta nezaslišani odgovor ne more in ne eme nikogar presenetiti, zakaj znova dokazuje tisto, kar se je pokazalo že v prvih treh tednih vojne, t. j., da boljševizem ne misli spoštovati niti najboli osnovnih vojnih zakonov.
»Angleži blagoslavljajo rusko orožje in iele Rusiji sleherni uspeh, ne da bi se hoteli istovetiti z njenimi komunističnimi načeli.«
Ko je govoril o Siriji, je pohvalil generala Wilsona, ki je vodil operacije. Rekel je, da je ta general bil tisti, ki je rešil angleške sile najhujše nevarnosti, katera jim je grozila v Grčiji. Wilso-nove operacije v Grčiji in v Siriji so občudovanja vreden primer vojaške sposobnosti.
Pri razpravi o položaju v severni Afriki je Churchill dejal, da je boj pri Sollumu bil težak boj in da je treba bitko presojati v okviru splošnega boja.
povzročiti neljub dogodek in po njem vojno z Nemčijo. Ameriške vojne ladje imajo zapoved, naj v vsakem primeru izzivajo spopade z nemškimi pomorskimi enotami. Ko bi Roosevelt dosegel svoj namen, bi zbornico postavil kar pred gotovo dejstvo.
Vsi nemški listi se bavijo z novico o tej Rooseveltovi zapovedi in jo razlagajo kot znamenje, da je Roosevelt zdaj pripravljen izrabiti sleherno sredstvo, da bi čimprej spravil v vojno tudi Združene države. Ta novica potrjuje domnevo, da bo Amerika te dni napela vse sile, da požene ameriški narod v vojno. Zdi se, da hoče Roosevelt izbrati za to dogodivščino prav sedanji trenutek, ko se sovjetska vojska še bori in ko je položaj Anglije težaven. Roosevelt dela s tem zločin, ko skuša zabosti Evropo v hrbet, ko se ona bori za ohranitev omike. Toda vojaki Osi bodo kmalu strli tudi ta Rooseveltov načrt.
Newyork, 16. jul. s. Ameriški listi močno poudarjaj« izjave mornariškega ministra Knoxa, da med ameriško in angleško mornarico ni nobenega sporazuma za sodelovanje na Atlantskem morju. Ameriške ladje omejujejo svoje delo na patroli-ranje po tistih atlantskih predelih, ki jih je določil predsednik Roosevelt, in nimajo stikov z angleškimi vojnimi ladjami. Ameriške vojne ladje bodo spremljale in varovale parnike, ki bodo vozili potrebščine za ameriško vojsko na Islandiji.
Knez Piemontski pri pregledu čet namen;e> nih na rusko fronto
Nekje v Italiji, 16. julija. Knez Piemontski je pregledal oddelke italijanske vojske, ki bodo odšli na vzhodno bojišče. Vse edinice so nudile krasen prizor in so odlično opremljene v vseh ozirih.
Čete so nato mimo kneza izvedle mimohod, knez pa je izrekel zahvalo poveljniku edinice.
Podpis premirja v Siriji
Vichu. 16. julija, s. Predsnočnjim zvečer ob 20 je bil v Akrortu podpisan sporazum o tem, da se nehajo sovražnosti v Siriji. Sporazum je za Angleže podpisal general Wilson, za Francijo pa zastopnik francoskega poveljstva general Verdillac. Sporazum o ustavitvi sovražnosti obsega 22 točk.
Berlin, 16. julija, s. Ob poročilu glede premirja med Angleži in Francozi v Siriji poudarjajo v nemških političnih krogih, da se Angleži pač ne morejo bahati, da bi bili s tem storili kaj slavnega, marveč da tudi to premirje vsekakor služi za zgled Franciji in Evropi, ker vsebuje marsikateri nauk.
Obsodbe vohunov v Bolgariji
Sofija, 16. julija, s. Včeraj so izročili vojnemu sodišču 9 bolgarskih komunističnih poslancev, ki so obdolženi protidržavnega prevratnega delovanja.
Vojno sodišče v Sofiji je včeraj obsodilo na smrt štiri Ruse, ki so bili obtoženi, da so vohunili na korist Anglije. To so: Jurij Plitnicki, Sergej Osjuk, Edvard Sokolovski in pa Mihail Skoblikov. Vsi štirje bodo obešeni.
Požiganje gozdov na Finskem
Stockholm, 16. jul. s. Švedski listi poročajo z bojišča pri Hangoju, kjer se na ogromnih predelih razvija boj med finskimi, nemškimi ter sovjetskimi oddelki, da je ozemlje tam čisto zakrito od dima, ki vstaja iz gozdov, zažganih po sovjetskih vojakih. Ti so v začetku požigali gozdove z bombami z letal, zaradi hudih letalskih izgub pa zdaj uporabljajo posebne zažigalne naboje, ki jih streljajo iz topov.
Angleški podatki o pomorskih Izgubah v juniju
Rim, 16. julija, s. Angleško pomorsko poveljstvo je včeraj sporočilo, da znašajo pomorske izgube v juniju 79 angleških in drugih ladij, ki so v službi Anglije, s skupno 329.296 tonami. Kakor ponavadi tudi zdaj angleško poveljstvo objavlja samo polovico izgub, zakaj natančni in dokazani podatki, ki jih navajajo pristojne nemške oblasti, pravijo, da znašajo angleške izgube na morju v juniju čez 700.000 ton.
Nespremenljiva irska nevtralnost
_ Dublin, 16. jul. s. Predsednik vlade De Valera je imel v zbornici govor, v katerem je dejal, da so nevarnosti, ki groze irskemu narodu bodisi glede vojnega napada bodisi glede notranjih težkoč. Zavrnil je očitke, da bi bil izrabljal polno oblast, ki jo je dobil leta 1939., in dejal, da je politika njegove vlade bila strogo narodna. Vlada je organizirala obrambo nevtralnosti z vsemi razpoložljivimi sredstvi proti slehernemu napadu, naj pride od katere koli strani. Ta tejava velja vsem vojskujočim se državam. Stališča irske nevtralnosti ni mogoče sipremeniti, ker to ne bi bilo utemeljeno z nobenim razlogom narodne politike.
Japonci in pomoč Amerike Kitajski
Tokio, 16. julija, s. Vlada Združenih	Je
sklenila poslati generalu Čangkajšeku 100 lovskih letal za varstvo prevozov po cesti iz angleške Birmanije.
List »Jomiuri« razpravlja natančno o pomoči Združenih držav za generala Čangkajšeka in za Sovjete. Poudarja, da predstavlja ta pomoč ogra-žanje japonskega obstanka. Japonska ne bo mogla prekrižanih rok gledati ameriških vojnih priprav, zakaj Amerika bi lahko raztegnila svoja oporišča tja v Sibirijo in v predele Južnega morja, hkratu pa izdala nove ukrepe za pomoč Kitajski.
Vesti 16. julija
Romunska kraljica mati je v spremstvu podpredsednika vlade obiskala tri velike bolnišnice v Bukarešti, tolažila ranjence in jim dajala darila.
Poveljnik španske »Sinje divizije«, ki je odšla na vzhodno bojišče, general Munoz Grande, je v spremstvu svojega glavnega stana odletel iz Madrida v Berlin.
Švedski listi poročajo, da je sovjetska vlada pripravljena na odhod iz Moskve in da je ze obvestila diplomatski zbor, naj gre z njo. Posebno pozornost je po poročilih teh listov vzbudilo dejstvo, da je Stalin poklical k sebi kot vojaškega svetovalca bivšega carskega polkovnika generala Sapošnikova.
Zaradi težav s preskrbo premoga in olja, zaradi pomanjkanja vozil in zaradi prvenstva prevoza blaga je Švica sklenila za 10%
zmanjšati osebni promet.
Tudi včeraj so angleška letala skušala preleteti francosko obalo. Razvila se je huda bitka,
Sprejem Eksc. Vi*. Komisarja v starodavnem notranjskem mesta Ložu.
pri kateri je bilo zbitih 9 Angležev, pravi nemški poročevalski urad.
Angleško pomorsko poveljstvo sporoča, da se
je potopila 1200 tonska ogledniška ladja . »Aucland«.
Siam se čuti močno ogroženega, ker so Angleži v Birmami« zbrali čel 130.000 mož in uredili veliko letališč, ni katerih je nad 600 letal. Razen tega Je Can^kajšek na severno siamsko meje postavil nad 25.000 svojih vojakov.
To in ono iz sodne dvorane
Ljubljana, 16. jul.
Sadne počitnice, kakor druga leta, se mirno razvijajo. Poslujoči 6odniki vodijo in rešujejo vse nujne tekoče zadeve gladko in točno. Po hodnikih je pač vrvenje zastalo in ni toliko strank pred raznimi sobami kakor ob normalnih poslovnih dneh.
Mnogi verižniki, navijalci in draginjarji, ki so bili poklicani pred sodnike, so se skušali na vse mogoče načine opravičiti in izmotati ter so se celo zagovarjali, da jim niso bila znana določila proti-draginjske uredbe in tudi ne določila maksimalnega cenika, ki je bil objavljen od Visokega Komisariata. Jasno je, da tak zagovor ne velja, kajti vsak državljan mora poznati določila zakonitih uredb, ki so bile drugače vsesplošno in tudi po časopisih točno in vsestransko objavljene. Pretekli teden je bil«; prijavljenih okrajnemu sodišču pet oseb zaradi prestopkov protidraginjske uredbe, v prvi vrsti zaradi navijanja cen. Prijavljenih je tudi mnogo gostilničarjev, ki so prodajali mesne jedi ob dnevih, ko je prodaja teh jedi prepovedana. Oblasti so jim, kakor je bilo že javljeno, zaprle za več dni lokale, na katerih je pritrjeno dvojezično uradno obvestilo o zaprtju gostilniškega lokala.
Svoj čas smo omenili, da sc je število novih civilnih pravd po velikonočnih praznikih, ko so nastopile temeljite in važne spremembe, zelo skrčilo in zmanjšalo nasproti lanskemu letu. To nam nazorno in poučno kaže tudi splošen pregled o številu civilnih pravd pri okrajnem sodišču, ki so bde vložene v prvih šestih mesecih tega leta.
sodišče je pristojno za civilne spore do
Z Soriške in Krasa
Erna Mohar in Boris Pilato nastopita nocoj v Trstu. Na S. Giustu v Trstu bo nocoj prva velika koncertna prireditev, kakršne tu prirejajo vsako poletja, in sicer na prostem. Pri letošnji otvoritvi poletnih koncertov Dosta med drugimi nastopila tudi člana ljubljanske Opere baletna plesalca Erna Mohar in Boris Pilato. Plesala bosta Straussov valček »Glasovi pomladi«. Za to prvo veliko letošnjo koncertno prireditev na prostem vlada veliko zanimanje in zato je razumljivo, da je tržaško časopisje v svojih poročilih o tem opozarjalo občinstvo, naj si pravočasno nabavi vstopnice, da ne bo tik pred prireditvijo samo prevelike gneče in prerivanja pred blagajnami. Ker je bilo za to prireditev tudi prostor na S. Giustu primerno urediti in pripraviti, so bile včerajšnje kinematografske predstave tu odpovedane in se bodo nadaljevale šele jutri, v četrtek.
Slovesna procesija Karmclskc Matere božje Je bila tudi letos preteklo nedeljo v Sagraju (kraj, blizu izliva Vipave v Sočo). To je tradicionalna procesija, ki jo tu pri rede vsako leto in se je udeleži mnogo ljudi tudi iz sagrajske okolice. Za procesijo so šli tudi številni zastopniki krajevnih oblasti.
Tekma, kdo bo pridelal najboljše in največ žita. Iz Gradiške poročajo, da tam v redu in naglo potekajo dela pri pospravljanju žita s polj, ki leže ob cesti proti Gorici. Kmetom so nasvetovali, naj se pri delu na polju čimbolj potrudijo, kajti tudi letos so razpisane nagrade za tiste, ki bodo pri--ojto delali največ in najboljšega žita, zlasti pšenice. žbbllfTisti kmet, ki bo pri tem zanimivem tekmovanju -odo zasedel prvo mesto, bo dobil za vsak metrski stot pšenice po 20 lir nagrade.
40 let mašništva. V ponedeljek, 14. julija Je praznoval eden izmed najbolj zaslužnih duhovnikov tržaške škofije Jakob Ukmar lep praznik. Pred 40 leti namreč je bil v Trstu posvečen za mašnika. Kot duhovnik deluje ves ča3 v tržaškem mestu. Njegovo delo je plodno in se vsepovsod poznajo njega sadovi. Sprva je bii kaplan v Rojanu, potem pa profesor na gimnaziji. Zdaj je na odgovornem mestu na škofijskem ordinariatu. Razen obilnega dela pa ga morete vedno najti po spovednicah in pri darovanjih. Zaradi svoje pridnosti in vestnosti je bil že večkrat tudi odlikovan z visokimi cerkvenimi častmi. Zelo je priljubljen pri svojih duhovnih sobratih. Spoštujejo ga in cenijo, med meščani pa uživa velik ugled. Tudi mi želimo spoštovanemu jubilantu še mnogo zdravih in zadovoljnih leti
Mlačvo se je na Goriškem že začela. Zanjo so izdani strogi predpisi, ki se jih moraita kmet in lastnik mlatilnice točno držati. Kmet mora mlatilničarju povedati za njivo, na kateri raste žito, navesti površino in podpisati prijavo, v kateri je zapisana tudi količina pridelanega žita. Lastnik mlatilnice mora imeti za vsako vrsto žita poseben zapisnik, tako za pšenico, rž, ječmen in oves ter mora najpozneje v desetih dneh po mlačvi predložiti pokrajinskemu poljedelskemu nadzorovalnemu uradu vse prijave s točnimi podatki o množini in vrsti pridelanega žita.
vrednosti v znesku 12.000 din ali 4560 lir. Še po starem avstrijskem civilnopravdnem redu je bilo doslej pridržano posebno, mnogo skrajšano postopanje pri tako imenovanih opocninjevalnih tožbah, rri teh tožbah je 6odišče na tožiteljev predlog izdalo dolžniku sodni plačilni nalog, da je moral toženec plačati dolžni znesek v 15 dneh pod izvršbo. Ta nalog je postal brez vsakega nadaljnjega procesa pravomočen v primeru, da ni toženec prijavil protesta. Opominjevalne tožbe so bile dovoljene do najvišjega zneska 6250 din ali 2356 lir.
Na vseh štirih civilnih oddelkih okrajnega sodišča je bilo letos v prvih šestih mesecih podanih 1489 novih civilnih pravd, lani do tega časa 2234, torej 745 manj. Opominjevalnih tožb je bilo letos 694, lani 1466, torej 772 manj. V splošnem se sedaj, ko so se javne razmere ustalile, razvija poslovanje na sodiščih povsem redno ter se vse zadeve rešujejo po zakonitih določilih pravdnih postopnikov. Vsi štirje civilni oddelki so skupaj zaznamovali 3700 vseh vrst tožb lani, letos pa 2183, torej 1517 manj. Kljub nekoliko zmanjšanemu ševilu pravdnih zadev so vsi oddelki še vedno močno zaposleni s sodnimi posli in je treba poudariti, da oddelki vse stvari ekspeditivno in vzorno vodijo in rešujejo.
Počitniški kazenski senat razpravlja o vseh kazenskih zadevah, ki pridejo po koledarju in v smislu kazenskega postopnika na vrsto. Te dni je bila neka oseba, ki je bila drugače že večkrat zaradi tatvine kaznovana, obsojena na 1 mesec strogega zapora, ker ie v Ljubljani nekemu vrvarju ukradla štiri konjske bičevnike. Zaradi tatvine življenjskih potrebščin, obleke in obutve je kazensko sodišče uvedlo strožje kazni v prakso. Tudi nakup ukradenih stvari sodniki strožje kaznujejo. — d.
Hud padec na cestnem križišču
V	ponedeljek okrog 1 popoldne je prišlo do razburljivega trka na križišču	Prečne	ulice	in
sv. Petra ceste. Kakor je znano je od Prečne ulice proti cesti sv. Petra nekaj metrov dolg klanček. Posebno če prideš iz Prečne ulice na sv. Petra cesto nimaš nobenega razgleda. In prav zaradi tega je treba, da je človek tam še prav posebno previden. Zelo morajo paziti predvsem kolesarji in drugi, ki imajo motor ali avto, da ne pride na malo preglednem križišču do trka. Kolesarka K. M. je ob omenjeni uri privozila	po	Prečni	ulici	po
klančku navzdol. Ker ni uporabljala zavore, morda zaradi korajže ali pa zato, ker je zavora odpovedala, je privozila na sv. Petra cesto s precejšnjo hitrostjo. Zavila je takoj na desno stran ceste istočasno pa je neka pasantka stopila s hodnika na cestišče. Kolesarka se je z ve o silo zaletela vanjo. Pri trku pa je ni izkupila pasantka, atnpak kolesarka, ki je telebnila s kolesa in z glavo udarila ob rob pločnika. Pretresla si je možgane in dobila morebiti še kakšne notranje poškodbe. Tudi kolo se je precej pokvarilo. Ponesrečena K. M. se zdravi v bolnišnici.
Že nekajkrat se je na	tem	križišču	dogodila
nesreča in treba je biti res	previden, če	nočeš	za
nekaj tednov v bolnišnico.1
Spomenik dr. Ivana Prijatelja
H koncu preteklega tedna so postavili na obzidju vseučiliške • knjižnice lesen oder. Ljudje so ugibali, kaj 6pet to pomeni, pa so kmalu zvedeli, da bo tu stal spomenik pokojnemu vseučiliškemu profesorju dr. Ivanu Prijatelju. Spomenik so postavili med prvo in drugo klopco, ki sta na obzidju in torej stoji skoraj na vogalu Vegove in Turjaške ulice. Podstavek spomenika je iz brušenega granita, na njem pa stoji bronasto poprsje velikega slovenskega literarnega zgodovinarja, ki je pokopan na viškem pokopališču. Poprsje je izdelal akad. kipar France Gorše. Spomenik pokojnega dr. Ivana Prijatelja prav prijetno poživlja obzidje ob vseučitiški knjižnici. Kameniti podstavek ima napis, Dr. Ivan Prijatelj, 1875—1937. Lepoto knjige slovenske pravično presojal, ljubil goreče, vneto oznanjal. Spomenik so zaslužnemu književniku postavili njegovi ožji prijatelji
Popravila na trimostju
Srednji most pri tromostovju še vedno popravljajo. Pred dnevi so ga za avtomobilski in konjski promet zaprli in pričeli z zamenjavanjem lesenih kock, ki so se tekom časa že precej obrabile. Najprej so zamenjali kocke na zunanjem delu tramvajske proge, pred dvema dnevoma pa so začeli odstranjevati tudi kocke med tračnicami. Seveda pa samo na nekaterih mestih, kjer podlaga za tramvajsko progo ni bila več trdna. Praznemu prostoru so najprej naredili trdno betonsko podlago. Sedaj čakajo, da sc bo beton primerno posušil, nakar bodo vstavili spet nove lesene kocke. Na ta način bodo tiri spet na trdni podlagi in vožnja bolj prijetna. Prav tako_ še vedno utrjujejo tramvajske tire na Poljanski cesti. Povsod, kjer je bila proga že precej omajana in brez trdne podlage, so delavci izkopali velike granitne kocke in cestišče' utrdili z novimi kockami. Sedaj je vožnja spet lahko hitrejša.
Ilirijanski plavalci so se pomerili med seboj
Eksc. Visoki Komisar je počastil prireditelja s svojo navzočnostjo Odličen čas Wernerjeve na 200 m prsno
Ljubljana, 16. julija.
Včeraj je plavalni odsek ljubljanske Ilirije priredil prvo letošnjo plavalno tekmo. Ilirijani niso nastopili proti kakšnemu tujemu gostu, ampak so se pomerili kar med seboj. Kopališče je bilo za tekmo primerno^prirejeno. Okrog in okrog so bili postavljeni 6edeži, ki bi mogli sprejeti precej več gledalcev kakor jih je pa včeraj prišlo. Kakih 1000 ljudi je včeraj gledalo še precej zanimiv plavalni boj.
Po prvi točki sporeda je počastil prireditelja s svojim prihodom Eksc. Visoki Komisar Emilio Grazioli s soprogo. Zupan dr. Jure Adlešič z gospo pa je prišel že v začetku tekmovanja na kopališče Ilirije. Visokega gosta so pri vhodu sprejeli odborniki Ilirije in ga povedli na pripravljene sedeže. Po drugi točki sporeda je Eksc. Visoki Komisar šel med tekmovalce, ki so ga pričakali v dveh vrstah. Prisrčno jih je pozdravil in dejal, da jim želi še mnogo uspehov in da mu dosedanji uspehi niso neznani, posebno iz srečanj z italijanskimi plavači. Želel jim je vztrajnosti za procvit slovenskega plavalnega športa, predstavnikom kluba pa je obljubil, da bo rade volje tudi gmotno podoba! ta šport, ki je tudi v Italiji zelo priljubljen. Z velikim odobravanjem se je visoki gost spet poslovil in do konca z velikim zanimanjem sledil tekmam.
Prireditev so začeli trije ilirijanski skakači in pokazali nekaj obveznih skokov s 3 metrske skakalne deske. Iz ocen sodnikov je sklepati da je v hudi konkurenci zmagal simpatični skakač Janov-ski pred klubskima tovarišema Kržanom in Pri-bovškom. Vsi trije pa so pokazali veliko izurjenost. Žal, da nismo na startu videli še nekaterih nekdanjih odličnih skakačev, ki so pa nocoj rajši gledali kaKOr pa, da bi sami skakali.
Sledila je plavalna tekma na 200 m prosto gospodje. Prepričevalno je zmagal Žižek v času 2:22,6, drugi je bil Močan v času 2:32,5, tretji
Diie Burni zait&miuBsti
je pripravil »Slovenski dom“ svojim naročnikom in prijateljem. V ponedeljek, 21. t. meseca
bo začel priobčevati
DVA NOVA PODLISTKA
Izbrali smo za to priliko dve deli, ki bosta po svoji zanimivosti in napetosti želi priznanje
vseh naših bralcev.
Prvi novi podlistek je zgodovinski roman G.L.Bonellija
Črni križar
Povest iz burne, pošastne dobe križarskih vojska, polna skrivnostnih zapletov, velikih
junaštev in dramatičnih napetosti.
Drugi listek je prevod knjige slovitega švedskega zdravnika in pisatelja Axela Muntheja
„Spomini in utrinki"
Mnogim izmed naših bralcev je znana čudovita knjiga istega pisca »San Michele“ Isti čar, ista mojstrska povezanost pravljičnosti in resničnega življenja, isto odkrivanje lepote in dobrote v najbolj neznatnem dogajanju, ista omamljiva privlačnost preveva tudi to delo, ki bo prineslo pozabo in uteho vsem prijateljem našega lista.
Ti dve izredni zanimivosti Vam bo začel naš list dajati v ponedeljek 21. julija.
Ne zamudite začetka, opozorite na to svoje znance, da si bodo s tem dnem naročili naš list in imeli bodo za mesece poleg novic tudi vsak dan zanimivega in očarujočega berila.
i neser v času 2:37,2. Tem so sledili še Primožič in Zimic. Na sporedu smo brali, da bosta nastopila v tej točki še znana tekmovalca Pelhan in Mihalek, zaradi česar bi bil boj gotovo še bolj zanimiv. Skoda pa, da nista nastopila.
Potem je bilo plavanje na 200 m za moške. Zmagal je Herzog v času 3:05,4, drugi je bil Brozovič II. v času 3:13, tretji Žigon s časom 3:18,8. Na četrtem in petem mestu sta pa Mikiša in Tori. Časi niso bogve kaj.
Na progi 100 m hrbtno, gospodje, je zmagal Pelhan v času 1:14,6, drugi je bil Grašek v času 1:26, tretji Petek 1:30,2. Slede Bohinc in Jovanovič.
V naslednjih dveh točkah sporeda so pa nastopili najmlajši plavači. Lepo so plavali in nekateri vsaj bodo brez dvoma postali še kar veliki mojstri. Zmagal ie Sežun v Času 37,5, pred Ce-kičem, Rudolfom, Petrovčičem in Novakom.
Tudi na progi 50 m hrbtno so nastopili mladi. Zmagal je Kosec v času 54,1, drugi je bil Žigon II. v času 25,2. Slede Bezjak, Praprotnik in Pitamic.
Tudi deklice so nastopile na 50 m prsno. Zmagala je Koželj II 47,8 pred Lapovo (52,8), Ferličevo (53,4), Fugi novo, Gerbcovo in Samčevo.
Med klubskimi tovariši, ki so tekmovali na 400 m prosto je nastopila tudi simpatična Draguša Fiečeva. Precej časa se je dobro držala, h koncu pa ji je zmanjkal zadnji »korak«. Rezultati: 1. Smrti^ 6:08,6, 2. Andoljšek 6:18,8, 3. Fine 6:25. Slede: \nahy, Roter, Vuga in Jovanovič.
Zelo lepa je bila borba na progi 200 m gospodje. V njih družbi je nastopila Edita Werner-jeva. V hudi konkurenci moških plavačev je odlično preplavala progo v času 3:27 in prišla druga na cilj.
Njen današnji čas je boljši od sedanjega italijanskega rekorda na tej progi in tudi boljši od nekdanjega jugoslovanskega državnega rekorda.
Rezultati: 1. Prešern 3:26,6, 2. Wemer 3:27, 3. De Gleria 3:49,9. Slede: Fugina (354,6), Potočnik (4:07,8), Krašovec (4:53). V tej točki je bila borba med prvima dvema sila napeta in je zmagal prvi le za udarec roke.
V predzadnji točki današnjega plavalnega sporeda je bilo plavanje štafet s handicapom. Ne motimo se, če trdimo, da je bila ta točka najboljša izmed vsega današnjega sporeda. Plavali so na progi 3 X 100 m. Zmagala je moška štafeta v času 3:41,5, druga pa je bila ženska štafeta v času 4:41,5. Pri tej točki so kar plavači treh štafet skoraj istočasno udariti na cilju z roko ob zid. Dekleta so se proti hudi konkurenci moških kar dobro odrezala. Potem je sledilo nekaj komičnih skokov, ki so vzbujali precej smeha. Med tem pa so bazen pripravljali za vvaterpolo tekmo. Tudi v tej tekmi sta nastopili dve domači moštvi. Zmagali so igralci s plavimi kapicami z rezultatom 2:1, pred tovariši z belimi kapicami.
Včerajšnja plavalna prireditev _ je vsekakor uspela, le želimo da bi skoraj gledali domače plavalce v kakšnem medklubskem srečanju kateregakoli italijanskega moštva. Gledalcev je bilo dobrih 1000. Organizacija pa je bila bolj tako, tako. Okrog skakalnega stolpa je bilo govorjenja vsaj petkrat več kakor pa na vsem ostalem kopališču. Drugič le malo manj debatiranja.
Slovenska lahkoatletska zveza, službeno: Izpit za sodniške kandidate se vrši v 6oboto ob 3. popoldne na igrišču v Tivoliju. Za izpitno komisijo so določeni:
1. komisija: Černe, Zupančič, dr. Nagy;
2. komisija: dr. Kuhelj, Fink, Cimperman.
Po možnosti se bosta teoretični in praktični del vršila že v soboto, sicer pa v nedeljo dojx>ldne. Klube naprošamo, da pošljejo po 4 atlete na igrišče, za praktični del izpita*
Igor Zagrenjen:
Čelešnk
Kakor bi star možanec kje na oni plati gore, morda pod vrhom, v zelenih drneh, mamo vlekel svoj vivček, se je kar naprej sukljal čez rob Če-lešnika strmo kvišku bel dim in izginjal v praznem, tako plavem nebu, da se je človeku zmedlo, če je predolgo strmel vanj.
V	izgubljeni, osojni grapi se je, nad starim snegom nemara, ves dan potuhavala svetla meglica, čeprav je bilo vreme vroče in suho. Zdaj pa jo je le našel in razmotal zablodeli veter ter jo po štrenah brez prestanka pehal v višavo, v enem samem tankem pramenu, tesno ob skalovju.
Oblaka pa ni bilo videti nikjer, na vsem širnem nebu, ki je vrhovom in grebenom radodarno odpiralo višino in daljavo, da so se lahko v tem prejasnem vremenu postavili z vso svojo mogočnostjo in lepoto. Gore so se pokazale od svoje prave strani, kako je že bila katera. Nič ni skrivalo njihovega značaja, ni bilo pernic, da bi se v ,njih tajile in pretvarjale, pa tudi muhasta igra svetlobe in sence jih ni mogla vsak hip izpremi-njati. Enakomerno je razlivalo sonce svojo luč nadnje, ure in ure dol^o se temotne lise v njih niso premaknile skorajda niti za pedenj. Razgrnjena do zadnje skrivnosti in čista je vsaka zase v prelepem vencu stala pred dnem.
Ta je bila kladasta in oglata, nerodna in potrpežljiva kakor Človek, ki le stežka in počasi prelaga svoje misli, dobrodušna in nebogljena hkrati. Prav nič ji ne more biti nfipak, če v njena, s pohlevnim pečevjem obrobljena pobočja zavija vsak, pa prav vsak, kogar le pot zanese do kraja doline, in če se po zelenih krajih iz hriba v dol in vsevprek preganja ves ljubi dan divjad. Še na pomlad se brez togote otrese snegov in jih naglo pospravi v krnici pod sabo kakor bi jih prestregla v predpasnik. Drevje tod ima mir pred njimi.
Druga pa ji ni prav nič podobna. Zadirčno m sitno se poganjajo njene brdnice v špičast vrh, ki je majhen, ozek in ježljav. Kar naprej v njeni razriti, rdečkasto rumeni steni brni in tleska neučakano kamenje. Pa le nima veljave: prenizka je in preozka, preveč razdrapana na grape in rebra in premalo strma. Ob kraju zime pa le vsako leto doživi svoje velike ure. Takrat podivja s plazovi kakor bi se hotela maščevati za prezir, in človek, ki si tačas spodaj kje utira stopinje v sneg, se ozre k njej z resničnim spoštovanjem in strahom, kakor ga obhaja le med najbolj veljavnimii od njih, kadar ga nenadejano zaloti nevarnost, da mu gre zares za glavo.
Nekatere med njimi — in teh je še največ — pa so nekako v sredi. Niso odljudne, prav lahko pa tudi ne puste k sebi. Na kakšni strani so jih ljudje že ukrotili za silo, toliko da se jim da ravno stopiti na teme, ne da bi se moral človek, preden se je je odpravil na pot, posloviti od tistih, ki jih je imel rad in se jim vriniti v skrbi. Drugje pa so strmo prepadale in le vajeni in predrzni so si tam upali čez. Od kakšne strani pa na njihov vrh le še ni priplezal nihče — to je bilo prihranjeno tistemu, ki bo ob srečni url dobro vadljal za svoje življenje in se zdrav izmotal iz brezen.
Nekaj teh gora je večidel zamišljenih, odmaknjenih, vase zaverovanih, pa naj bosta dan ali noč taka ali taka, naj bo zima ali poletje, pomlad ali jesen. Če jih iz te okorelosti kdaj pa kdaj takšna roč zmoti, ožive le za prav kratek čas. Zdrznejo se ali osupnejo, ali pa se ujeze. S peklenskim hruščem se včasih na njihovih trdih ži otih razbije podor — ali pa kamnitni plaz le za kratek čas zmoti tišino. Sicer pa so mirne, pohlevne, tihe, — če bi ne bile tako razsežne. skoraj da se ne bi vedelo, da so tu. Skromne so, kar tako žde pod nebom v krotki mogočnosti.
Druge pa so zmerom nemirne. Zmerom kaj snujejo In prožijo kot bi si pregacjale dolgčas. Zdaj zropoče skoz njih debri kamnitni udšr, zdaj prestrežejo oddaljeni odmev in ga norčavo f>o-
maličijo, zdaj se igračkajo s kakšnim skritim sla-pičem in šume žnjim kot bi premogle neznansko mogočne tokove vodč — ali pa puste vetru, da se vseda po vseh njihovih vogalih, obleti vsako čer in škrbinico in jim žvižga svoje starinske, otožne in objestne napeve.
Težko, da bi si bili dve sosedi podobni, razen nemara v tem, da ima vsaka vsaj nekaj malenkostnega.
Eni gori v tej družini pa se ne da nič reči.
Brez graje je, ni ga, ki je ne bi pogledal s spoštovanjem.
To je Celešnik.
Celešnik, ki stoji od bratov in sestra pomaknjen vstran, Celešnik, ki s svojo divjo steno zapira ure in ure dolgo dolino, Celešnik, ki s svojim mogočnim, trdnjavskemu obzidju podobnim vrhom lomi nalete strupenih vetrov, gnete in mesi in muči oblake, preden jih pusti naprej, Celešnik, ki na svojem prezeblem hrbtu redi skrivenčeno, najbolj žilavo in najbolj trmasto rušje ter skopo varuje čopasti vrntih za sestradane gamse.
To je gora, ki se je na sever pred všakim stikom z golimi kamnitnimi svetišči ogradila' po vsej dolžini in širjavi s krnico, da ji skoraj ni kraja ter si za mejo položila bel pas iz naphanega snega, ki se je naletel z njenih pobočij kdo ve že kdaj in bo tam tudi ostal za vse večne čase. Kajti ni ga tako vročega leta, da bi ga utegnilo vzeti sonce. Vse poletje ostane, zima pa mu spet vrne barvo zgodnje pomladi.
Iz kotanje se na severni plati naglo vzpne v strmih skokih breg, ki se razleze v širok, kosmat hrbet. To je na severu. Ko so drniči v kraju z rastočo strmino, j>a pride preddurje neznanega, grozotnega, omotičnega.
širok zid, gladek in na vrhu načičkan kakor stolpiči starodavne graščine komajda pusti človeka na6e. Daleč je razprostrt ostri greben.
Še korak naprej — pa zmanjka sveta.
Stopil bi v prazno.
Strahovit prepad se odpre jx>d nogami.
Iz neznanske višave človek nenadoma zagleda
pod seboj dno doline, sto in sto metrov globoko grušč in zeleni gozd in tam vodo sredi belega proda.
Ce bi spustil kamen ----------
Niti enkrat ne bi udaril ob steno. _
Brez tleska bi prebrnčl vso višino in se raztreščil naravnost doli ob vznožju tega vrha, ki je kakor streha pomaknjen daleč ven nad prepad.
Kakor orjaško lastavičje gnezdo ie prilepljeno to skalovje na steno, ki zastonj išče še ene, da bi ji bila po silovitosti podobna.
Ta gora je vsa obrnjena na jug; na to plat domuje in gospodari s svojo pretresljivo mogočnostjo in vseobvladujočo razsežnostjo.
Z macesni obrasel polog vodi z višino strmejše k široki prodnati polici, s katere v vse strani odpadajo gladka navpična korita.
Nad polico pa v enem samem zamahu šine k nebu sto in sto metrov visoka stena naravnost navzgor, vsa v svetlih ploščah kakor vitez v oklepu. Tu pa tam zeva rdeč pas sredi sive skale, posebna grožnja sredi drugih, ki neprestano od povsod in z vsega kakor migljavica trepetajo s pečevja.
Tenke poči se vlečejo čez pločade, mokri, čmi jeziki preprezajo sivo pečino.
Steno zamaka z vrha.
Neprestano udarjajo zviška težke, mastne kaplje, ki se zbirajo dolgo, preden se utrgajo. Le previse zadevajo pod seboj, čeznje se vlečejo odurne maroge, ki so od spodaj videti kakor jx>či.
Od tam gor padajo in se razbijajo na glavičih previsov.
Silni obok kipi daleč čez steno
V	vetru miga, prav na kraju, nad brezno zakoreninjen rušev grm.
Cisto razločno ga je videti
Ta gora je svojeglava, povsem sama zase. Nedostopna kraljuje, vsa je doma na tej strani.
Njena veličastnost tesni dolino in polni srca mladih ljudi z nelagodnostjo. Hromi jim kretnje in jemlje veselje do jjogumnih del.
Šele ko so daleč preč, v drugih stenah, sredi tveganih dejanj, se zmebljajo more. (Nadaljevanje-)
Obvestila mestnega preskrbovalnega urada
Knjižice za meso
Knjižice za meso bodo vsi mesarji dobili pri svojem združenju, prav tako pa mestni preskrbovalni urad obvešča tudi vso javnost, aa bodo vsi odjemalci mesa ali družinski glavarji nabavne knjižice za nabavno ceno dobili pri svojih mesarjih. Za nabavno knjižico za meso, ki brez nje nikdo ne bo mogel kupiti govejega mesa, bodo torej stranke mesarju povrnile stroške, kolikor bo knjižica veljala mesarja.
Razdeljevanje masti, olja, slanine in sladkorja
Mestni preskrbovalni urad obvešča vse trgovce	na drobno, da bo	za	drugo_	polo-
vico meseca julija nakazoval mast, olje, sla-nino in sladkor po naslednjem razporedu: v sredo	16. julija trgovcem	od	začetne	črke
A—J,	v	četrtek 17- julija	od	začetne	črke
&—O	in	v petek 18. julija	od	začetne	črke
P—ž v II. nadstropju Mestnega doma soba št. 7 od 7.30 do 13. ure. Trgovci naj se natanko
I ravnajo po tem razporedu, da ne bo nepotreb-1 nega naval. Potrošniki pa bodo dobili na živilske karte vso količino maščob in sladkorja za drugo polovico julija pri svojem trgovcu najkasneje od sobote 19. t. m. dalje. Trgovci naj v uradu dobljene prošnje, vložene za sladkor in maščobe, vrnejo mestnemu preskrbovalnemu uradu najkasneje do sobote 1. t. m. Obenem obvešča mestni preskrbovalni urad vse one, ki so prosili za dodelitev masti in sladkorja po 8. juliju in še niso dobili kart, da bodo te živilske naka/.nice dobili neposredno na mestnem preskrbovalnem uradu v I. nadstropju Mestnega doma v sredo in četrtek 16. in 17. julija od 7.30 do 14.
Na prijavo surove ali žgane kave v zrnju
Mestni preskrbovalni urad spet opozarja vse trgovce na drobno in debelo, vse zadruge, civilne zajednice, hotele, pensione, restavracije, gostilne, kavarne in podobne obrate, da morajo po odredbi Visokega Komisarja z dne 7. t. m. gotovo izročiti te prijave najkasneje do 16. julija v II. nadstropju Mestnega doma.
Ali naj bodo gozdovi brez gob
Dandanes ljudje izkoriščajo blagodati zemlje bolj, kakor kdaj in spričo razmer^ so se tudi v večjem obsegu spomnili na žlahtni, okusni sadež naših gozdov, na gobe. Seveda, prej so gobe veljale za nekatere kot kuhinjski priboljšek in za malo drobiža jih je bilo na trgu vse polno. Danes pa jih nabira vsakdo, kdor le more in utegne.
Medtem ko so včasih nabirali gobe izkušeni gobarji in gobarice, izmed mestnih ljudi pa le ljubitelji in poznavalci, gre danes skoraj vsak dan iz Ljubljane in iz večjih krajev polno nabiralcev vseh stanov v gozdove ter se zvečer vrača s polnimi cajnami.
Odtod grozi nevarnost, da bodo naišd dolenjski in notranjski gozdovi kmalu brez gob. Ne, da bi bilo v gozdovih premalo gob, še daleč, saj bi se dali v tem oziru naši gozdovi še bolj izkoristiti. Način, kako mestni gobarji nabirajo gobe, ni pravilen.
Stari gobarji so skrbno čuvali skrivnost, kje so kraji, kotanje in zatišja z gobami. Vedeli so, da tam vedno dobe spomladi in jeseni, da tudi poleti, po vsakem dežju lepe gobe. Niso utrgali vsake gobice; nekatere so prev-darno pustili, da so se razrastle, nobene gobe pa niso ta tal izpulili, to je kar s koreninicami, z miceljem vred. Vsako gobo so pri vznožju odtrgali ali pa še bolje; z nožem odrezali. Tako je kmalu potem iz ohranjenega micelja zrastla nova goba.
Goba je brezcvetna in brezsemenska rastlina. Razmnožuje se ali s trosi, ki se nabirajo pod klobukom, ali pa z miceljem, to je
Novice s Hrvaške
Zagreb, 16. julija s. V smislu zakonskih odlokov in drugih ukrepov, ki so bili izdani z name--oc,,. ,nom, da se judovski vpliv v novi hrvaški državi -orn ^prepreči, je Varaždin prvo hrvaško mesto, ki 6e je 'popolnoma osvobodilo Judov. Izselili so odtod nad 350 oseb in prizanesli 60 le tistim, ki so stari več ko 70 let. Druge pa so poslali v Zagreb, odkoder bodo nadaljevali svojo pot v kraje, ki so določeni za njihovo bivanje.
Zagreb, 16. julija s. Včeraj se je odpeljal v Nemčijo, da se udeleži boja proti boljševizmu, hrvaški letalski polk, ki ga tvorijo častniki, podčastniki, letalci, letalski opazovalci, mehaniki in tisti, ki so dodeljeni protiletalskim baterijam. Ko je šel ta polk po zagrebških ulicah proti kolodvoru, ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Pred odhodom vlaka je imel poveljnik letalstva kratek govor, v katerem je poudaril, da se bodo Hrvatje znali junaško boriti za skupno stvar.
Vprašanje priseljevanja in izseljevanja se na Hrvaškem rešuje izključno na pobudo in po sklepih vlade. Za te vrste posle je pristojno edino le državno ravnateljstvo za narodno obnovo, ne pa morda kakšna druga državna oblast ali ustanova. Takšno pojasnilo je te dni izdalo hrvaško pred-sedništvo vlade.
Okrog 25.000 Ukrajincev živi danes na Hrvaškem, beremo v zagrebških listih. Bivajo po večini v Bosni, v Sremu in v Slavoniji. Časopisi pripominjajo, da so se ti Ukrajinci zatekli na Hrvaško pred poljskim in boljševiškim trinoštvom in da so se tu začeli takoj pripravljati na osveto, katere čas da je sedaj nastopil. Po istih poročilih se zdaj vprav ti Ukrajinci v velikih trumah priglašajo v prostovoljsko ukrajinsko legijo, da odidejo v boj proti svojim nekdanjim tlačiteljem. Posamezne ukrajinske vasi po Hrvaškem so dale mnogo prostovoljcev, zlasti velik odziv pa je bil med ukrajinskimi dijaki, o katerih pišejo, da so se vsi brez izjeme priglasili v vojsko.
s tankimi nitkami v zemlji, ki so izredno trdožive. To velja za vse in čimbolj plemenita, boljša je goba, tem manj odporna je.
Mestni ljudje pa, čim zagledajo kako gobo, jo kar izpulijo s koreninicami vred, ne bri-gajoč se za to, da tam ne bo zrastla več nova goba, ako ne pade slučajno tja kak tros. Ker pa ljudje na debelo grabijo tudi po mladih gobah, se redko kje dobi še kaka dozorela goba s trosi, ki skrbi za nadaljnje razmnoževanje.
Le poglejte v Ljubljani Rožnik, zlasti pa Golovec. Vse golovško hribovje daleč proti izhodu, je bilo še pred leti bogato žlahtnih jurčkov. Ni bilo treba dosti izvežbanosti in na vsak korak si naletel na jurčka. Danes na vsem Golovcu zlepa ne dobite več jurčka (veliki goban). Ljubljančani, ti vneti, a neznali gobarji, so vse jurčke v nekaj letih kratko-malo populili in ta okusna goba se na Golovcu ne razmnožuje več.
Prav isto velja tudi za ‘lisičke, ki jih je v neposredni bližini Ljubljane še dobiti, dasi ne v taki množini, kakor včasih. Lisička je tudi bolj odporna, kakor jurček, vedno ostane še nekaj micelja v zemlji in tudi goba hitreje dobi trose. Mavrohi, medvedke (parkeljci), cesarski gobani in slične gobe so pri nas bolj redke, največ zato, ker jih znajo nabirati samo poznavalci gob. Neki ljudje se jih izogibajo, boječ se, da so strupene. Vendar bi šle tudi le gobe danes v denar in na vsako mizo, ko bi ljudje vedeli in znali izkoristiti jih, seveda ne tako. kakor so Ljubljančani napravili z jurčki na Golovcu.
Tudi oddaljeni gozdovi v ljubljanski pokrajini so sedaj polni nabiralcev gob, še bolj pa bodo v jeseni. Bati pa se je, da se tudi tam ne bo zgodilo tako, kakor se je na Golovcu.
Gobe so bile vedno hvaležno izvozno blago. Celo iz južne Amerike so povpraševali po suhih gobah iz slovenskih gozdov. Sedaj pa so edini in dobro plačujoči kupci Italijani, ki so tudi že prej desetletja dolgo radi kupovali in dobro plačevali naše suhe gobe. Seveda pridejo za kupčijo v poštev le dobri, zdravi in pravilno posušeni jurčki. Kaka velika škoda bi bila, ako bi si sami iztrebili to prirodno bogastvo naših gozdov, ko vendar sleherno leto lahko dobimo zanj milijone in milijone lir.
Čudno pa je, da naši ljudje še ne goje sami doma v kleteh in gredicah najžlahtnejših, najbolj okusnih gob, to je belih šamipijonov. Italijanski trg bi nedvomno prevzel sleherno količino teh finih gob ki jih je prav lahko gojiti. Komposta, potrebnega za to, je pri nas dosti, primernih kleti tudi. Tako pa pri nas raste šampijon kar divji, medtem, ko je samo predvojna Francija imele cele industrije in farme, ki so se bavile samo z gojitvijo .šaimpi-jonov. Nekoliko podjetnosti, in denar se bo dal tu zlahka zaslužiti!
_ Romarji na Sv. Višarjc imajo zdaj nekaj več težav, kakor pa so jih imeli v prejšnjih letih. Več ko dve uri ne morejo ostati na gori, čeprav so romanja vselej dovoljena. Kdor gre na Sv. Višarje, je dobro če vzame potreben živež s seboj, vsaj kruh, ker ga tam ne morejo vedno z njim postreči. Ta znamenita božja pot je oskrbovana od 24. junija dalje in bo do jeseni ostal stalno tam prof. dr. Dorbolo iz Vidma, ki bo romarjem vedno na razpolago.
Pri veliki tomboli, ki je bila prejšnjo nedeljo v Gorici na Travniku in se je je udeležilo mnogo ljudi, se je sreča letos nasmehnila ženskam. Glavna dva dobitka sta dobili dve preprosti gospe. 2000 lir je na tej tomboli zadela Ljudmila Šuligoj iz Grgarja
Novi tržiščni most čez Ljubljanico
Ljubljana, 13. julija.
Ljubljanska mestna občina je kot graditeljica novih tržnic takoj uvidela, da bi bile nove tržnice v Ljubljani kaj kmalu premajhne za vso veliko množico kupcev in prodajalcev našega mesta. Temu nedostijtku novih tržnic je takoj že pri projekciji teh tržnic odpomogla na prav praktičen način in sicer tako, da zgradi preko Ljubljanice nov most, ki bo služil predvsem kot most za prehod £reko struge, a tudi kot velika tržna lopa ob trznem času, dalje naj pa bo tudi lep arhitektonski okras mesta. Most naj bi stal sredi tržnice ter tako vezal levi in desni breg Ljubljanice. Dostop v tržnico bi bil tako omogočen tudi s Sv. Petra nasipa, ne pa samo preko tromostovja ali pa Zmajskega mosta.
Načrte za novi most je napravil tudi naš mojster arhitekt Plečnik. Novost za Ljubljano bo tudi v tem, da bo novi most ves pokrit, to se pravi, da bo ta nova mestna tržnica ali tržiščni most, kot ga je krstila »Kronika«, imel streho. Mogočno streho v obokanih arkadah bo nosilo štiriindvajset stebrov, po štiri v čelni strani, a po šest v smeri preko struge. Pogled na to množico stebrov bo prav veličasten. Vse bo prej delalo vtis kakega templja kot pa tržnice. Pokriti mostovi niso samo redkost pri nas, pač pa tudi zunaj v svetu, tako da bo tudi zanimiv za tujce. Ker je pa levi breg Ljubljanice, torej Sv Petra nasip, znatno nižji kot pa desni breg, to je Vodnikov trg, je arhitekt to razliko rešil na ta način, da je na nižjem levem bregu dodal tržnici veličastno stopnišče v krožni obliki. Sicer je pa obširni Sv. Petra nasip res zaradi svoje velikosti precej pust in prazen, tako da ga bo novo stopnišče prav prijetno oživljalo. Projektant je torej rešil več problemov naenkrat. Mogočne oboke mostne strehe bo nosilo 24 vitkih stebrov, sicer bo pa vsa no-ranjost odprta na vse strani. Nesnaga torej ne bo imela niti prilike niti mesta na tem mostu. Ob navadnih dneh najbrže most ne bo zaseden ves po prodajalkah, pač pa samo ob večjih tržnih dneh, ker bodo sicer zadostovale tržnice ob desnem bregu Ljubljanice. Načrti za ta novi most so že gotovi ter bo mestna občina začela graditi v najbližji bodočnosti, čim bodo za to dani vsi pogoji in prilike.	—	nik.
V treh vrstah..
V Zagradcu pri Žalni je oni dan udarila strela v pod. Takoj jc izbruhnil ogenj, ki so ga pa k sreči kmalu zadušili, ker so ga pravočasno opazili.
V Poljčanah pa je v gozdu našel lovsko puško 26 letni posestnikov sin Alfred Osina. Bil je radoveden, če je cev nabita. Obrnil je cev proti obrazu in sprožil. Ker je bila cev napolnjena z nabojem, poleg tega pa že zamašena z zemljo, je puško razneslo, Osina je dobil hude poškodbe po obrazu. Hudo pa ima poškodovane tudi oči. Najbrže bo moral revež svojo neprevidnost plačati s slepoto.
V Malgajevi ulici se je včeraj dogodila nesreča. B. J. si je namreč prerezal žile na rokah. Reševalci so bili še pravočasno poklicani in so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki rešili življenje.
Prašičke so prodajali na zadnjem živinskem semnju v Novem mestu. Še mladi prašički pa so bili kaj dragi. Za enega so zahtevali kar po 250 do 300 lir. Ce je bil pa star 6 mesecev, pa so zahtevali kmetje kar 1000 lir.
V Pevmi pa je spodrsnilo na stopnicah kletnemu Josipu Muravcu. Pri padcu se je precej močno pobil po životu in še nogo si je zlomil.
Ne vemo, kaj je delala včeraj neka Š. M. na Mestnem trgu. Dejstvo je, da si je prerezala vrat in da je bila že tako slaba, ko so prihiteli reševalci, da je niso upali odpeljati s seboj v bolnišnico. Tudi zdravnikova pomoč je bila že prepozna.
Pretekli teden so imeli Dolenjci silno nevihto, ki je besnela od Litije čez Hudo, Drago, Črnelo proti Polževemu in Lučam. Težki oblaki so se podili še naprej v krško dolino. Vihar jc podiral kozolce, koruzo je oklestil do samih stebel, pulil in lomil je drevje. Škoda je velika.
Ko je v nedeljo vodila pastirica 11 letna Slavka Grelner krave proti domu, je ena pobesnela, Zaletela se je v Slavko ir ji zlomila ključnico. Prepeljali so jo v kandijsko bolnišnico.
Kakor poročajo iz okolice Rogaške Slatine, ne bo sadna letina kaj prida.
V Konjicah so odprli novo nemško šola
Športne vesti
V Franciji je končano nogometno prvenstvo. Prvak v nezasedeni Franciji je postal FC. Toulouse. V zasedeni Franciji si je priboril prvenstvo: Les Girondins iz Bordeauja. FC Toulouse in Girondins sta so pred nedavnim srečala v pariškem stadionu Colonibes. Čeprav so Touloseu pripisovali zmago, je vendar odšel z igrišča kot zmagovalec Bordeaux. Tekma je bila pred 40.000 gledalci in je končala s 3 :1.
Kakor smo že zadnjič omenili, imajo Ameri-kanci svetovni rekord v štafeti na 4 X 100 m. Tekli so samo 39,3 sek, kar pomeni, da je vsak izmed tekačev pretekel svojo progo v povprečnem času 9,95 sek., kar je odličen čas. Za USA slede Nemčija, Italija, Anglija, Holandska, Brazilija, Francija, Japonska, Kanada itd.
Akademika Cirila Plevela zadnja pot
Prihiteli smo od vseh strani njegovi sošolci, prijatelji in znanci, ki jih je imel mnogo, da ga pospremimo na zadnji njegovi zemeljski poti. Prihitela je njegova ljubeča mati in se v krčevitih klicih »moj Cirile skoraj zgrudila pred krsto.
Zapeli so žužemberški zvonovi, njegovi novi tovariši, žužemberški študentje pa eo dvignili belo krsto, vso okrašeno z angelčki, da je bil angel med angelčki. Iz mladeniških grl je zadonela otožna »Vigred se povrne«, da nas je stisnilo od notranje bolečine.
Sonce, tisto sonce, ki ga je neštetokrat Ciril užival po gorenjskih planinah, je sijalo čisto, kot je bila čista njegova duša, ko smo so zbrali okrog njegovega poslednjega zemeljskega doma.
V	imenu njegovih sošolcev se je poslovil od dragega Cirila njegov tovariš in rojak Jože Kvas in osvetlil s par besedami njegov svetli življenjski lik, lik slovenskega katoliškega akademika.
Njegova trnjeva življenjska pot in njegov kremeniti gorenjski značaj pa nam je ob odprtem grobu predstavil tov. akademik Šimenc.
Tak je bil naš dragi Ciril, takega smo zapustili, da odide po zasluženo plačilo za svoje zemeljsko delo.
Zapustil nas je, toda duh Njegov bo živel med nami, spominjali se Te bomo in molili za Tvojo dušo, truplo Tvoje pa naj se mirno spočije v zemlji slovenski, ki si io ljubil nad vse. Zbogom, dragi naš Ciril!
Ljubljana
Koledar
Danes, sreda, 16. julija: Karmelska Mati Božja.
Četrtek, 17. julija: Marijina ponižnost.
Obvestila
Nožno službo imajo lekarno: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste, Zaloška c. 47.
Italijanski čelist Arturo Bonucci bo izvajal na svojem koncertu v ponedeljek, dne 21. t. m. v veliki Filharmonični dvorani naslednji spored: Prvi del: Sammartini: Largo in Giga, Boccherini: Andante affettuoso in Allegro ru-stico iz koncerta. Ilavdn: Adaggio in Tempo di minueto iz Sonate v d-duru. Drugi del: Dvofak: Koncert v h-molu op. 104. Tretji del Respighi: Adaggio in Variacije, Alfano: Ples v c-duru, Guerrini: Legenda, Casella: Tarantella. Na klavirju bo spremljala umetnika pianistka Maria Luisa Faim. Začetek koncerta bo točno ob pol 9 zvečer. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Mestni zaščitni oddelek opozarja hišne posestnike v občini, da ie zaščitna šola dosedaj izvežbala hišne zaščitne nadzornike v ožjem nevarnostnem okolišu, t. i. v tistih delih mesta, kjer je nevarnost pred škodo zaradi napadov iz zraka kakor tudi nevarnost večjih požarov največja. V tem okolišu je bilo vežbanje hišnih nadzornikov obvezno, ker je tudi izvedba vseh predpisov hišne zaščite v tem okolišu obvezna. Sami hišni posestniki so pa prepričani, da bi bilo zelo koristno, če bi tudi v tako imenovanem širšem nevarnostnem okolišu imela vsaka hiša izvežbanega hišnega nadzornika. Zato je pričela mestna zaščitna šola z vežbanjem hišnih nadzornikov tudi za ta okoliš. V ta namen vabi mestni zaščitni oddelek vse hišne posestnike širšega nevarnostnega okoliša, ki doslej še niso dobili evidenčnih listov za izpolnitev ali pa že predlagani hišni nadzornik še ni bil klican na tečaj, naj prostovoljno naznanijo za hišnega nadzornika primerno osebo. Prijave sprejema mestna zaščitna šola v Mestnem domu, levo stopnišče, I. nadstropje (pod mestnim fizikatom). do vključene sobote 19. julija med uradnimi urami, kjer dobe tudi vsa potrebna navodila. Na prijavi mora biti čitjivo zapisano ime ulice in hišna številka poslopja, prav tako pa tudi ime in priimek hišnega gospodarja, nadalje ime, priimek, poklic in rojstno leto predlaganega hišnega nadzornika ter morebitne želje glede časa tečaja. Tečaji se bodo pričeli v ponedeljek 21. julija ter bodo popoldanski od 16. do 20. ure ali pa večerni od 20.30 do 22.30 ure. Če bo dovolj interesentov, bodo tečaji tudi dopoldne. Tečaj bo trajal tri dni po dve uri. Posebno pa še opozarjamo, da sme biti hišni nadzornik le tak moški, ki stanuje v hiši, predvsem pa gospodar sam.
Ljubljansko gledališče
OPERA.
Začetek ob 20.
Sreda, 16. julija: Ero z onega sveta. Red Sreda.
Legnaml
Importatore Krosa is ta gradlreobe ini/.iare rela-ziooe di affari con pri-marie ditto prodnttrici di segati Abete. Seri vere:
Cassetta 36 D. Union« Pubbllcltfc Itallana-Genova
Les
Uvoznik na debelo bt rad stopil v poslovne uveze z vodilnimi tvrdkami jelovih žagarskih Izdelkov. Pisati:
Charlie Chan v San Franciscu
Kirk je za hip prenehal. Pogled njegovega strežaja se je ustavil na nadzorniku Duffu. V obraz je prebledel kot zid.
»Dober dan, Parady,< je flegmatično odvrnil Duff.
Strežnik je zamrmral nekaj besed in se obrnil proti izhodu.
»Stojte!« je ledeno velel nadzornik. »To je presenečenje... za naju oba. Zadnjikrat, ko sva se videla, ste sedeli na obtoženski klopi v Old Bailyju.<
Parady je prikimal.
»Jaz vas morebiti ne bi izdal,« je nadaljeval nadzornik Duff, »če bi se dobro vedli. Toda zdi se, da ste odpirali P'sma- Neko pismo, poslano siru Frede-nku Bruceju;..«
»Tako je gospod,« je skoraj neslišno odgovoril strežaj.
»Hudo mi je, da sem vam storil to neprijetnost,« je rekel Duff. »Ali ste zadovoljni s Paradyjem,< je vprašal Kirka.
»Nisem še imel boljšega strežnika,« je odvrnil Kirk.
»Bil je vedno dober na svojem mestu,« je nadaljeval Duff. »To okoliščino so posebej vzeli vpoštev pri izrekanju razsodbe. Imel je odlična spričevala od vseh gospodarjev, pri katerih je služil. Na žalost pa je bil pred nekaj leti v Angliji osumničen, da je neki ženski nasul ciankalija v čaj.«
»Zakaj ravno v čaj?« je rekel Kirk.
»Res, potrebno bi bilo poznati tudi
tisto žensko, kateri je natresel ciankalija.«
»To je bila njegova žena,« je pojasnil Duff.
»Smatrali smo, da je prestopil meje svojih zakonskih pravic in smo ga zato prijeli.«
Parady je dvignil glavo:
»Nič ni bilo dokazano,« je s trdnim glasom odvrnil. »Sodniki so me oprostili.«
»Oproščeni ste bili zaradi pomanjkanja dokazov,« je potrdil nadzornik. »Pred zemeljskim sodiščem je Parady res nedolžen in jaz bi vso stvar zamolčal, če se ne bi ta mož spet spozabil in odprl neko pismo iz Scotland Yarda. Povejte mi, Parady, kaj veste o Evi Diran?«
»Prvikrat slišim to ime, gospod.«
»Ali ste že slišali o nekem umoru, ki je bil pred več leti izvršen v Elly Plače ju... o umoru Hilarija Gotha?«
»Ne, nič nisem slišal o tem.«
»Navzlic temu pa ste namesto pisma, ki je bilo poslano siru Frederiku, vtaknili v kuverto list nepopisanega papirja. Pojasnite in razložite nam, kaj naj to pomeni.«
»Zelo rad, gospod,« je rekel strežaj in se obrnil h Kirku:
»Ta položaj je bil zame zelo neugoden. Obe ti dve leti, od kar služim pri vas, nisem storil ničesar, kar bi mi mogli zameriti, izvzemši to pregreho sedaj. Nadzornik me obtožuje, da sem zastrupil svojo ženo. Dovolite mi, da oporekam resničnosti njegovih besed. On je vodil
preiskavo in je mislil, da sem kriv. Dejstvo, da me je sodišče oprostilo, ga je moralo razočarati. To je čisto naravno...«
»Nikar se sedaj ne spuščajte v predolge razlage,« je suho odvrnil Duff.
»Tedaj,« je nadaljeval1 Parady, obrnjen proti svojemu gospodarju, »ko sem bil oproščen iz enostavnega razloga, ker sem bil nedolžen. Pustimo vstran to, ali sem nedolžen ali ne, vendar že dejstvo samo, da sem bil na obtoženski klopi zaradi takšnega dejanja, ne more veljati kot priporočilo zame...«
»To je točno,« je potrdil Kirk.
»Zato sem tudi mislil, da je najboljše, da te stvari sploh ne omenim tedaj, ko sem se vam ponujal v službo. Bil sem silno srečen tukaj pri vas... Služba je odlična. Posebno mi je ugajalo, da stanujem tako visoko. Že od nekdaj sem si želel stanovati visoko. Ko ste mi pa rekli, da se bo sir Frederik naselil pri nas, sem se ustrašil. Imel sem to smolo, da se je policija bavila z menoj in sem se bal, da si me je sir Frederik najbrž zapomnil. Sir Frederik je prišel in me žalibog takoj spoznal. V tej sobi sva imela dolg razgovor. Prepričeval sem ga, da sem bil po krivici osumničen, da nisem niti najmanj kriv ter da je moje vedenje primerno. Zaprosil sem ga, naj moje tajne ne odkrije. Ta pravični Človek mi je obljubil, da se bo še posebej zanimal za moj primer... Mislil sem si, da bo zahteval pojasnila iz Scotland Varda in mi potem naknadno povedal svoj sklep. Glejte, tako je bilo, ko je bil sir Frederik tisto noč ubit'
»Aha, sedaj mi je stvar že nekoliko
jasnejša.«
»Zagrešil sem tisto napako edino v želji, da bi si ohranil vaše zaupanje, gospod. Neki uradnik pri Cooku mi je izročil sveženj pisem in med njimi sem opazil eno iz Scotland Yarda. Mislil sem, da to pismo govori o meni. Domišljeval sem si, da je sir Frederik brzojavil Scotland Yardu, da bi se informiral o meni in se prestrašil, da bi odgovor prišel v roke policajem.«
»Toda odgovor ni mogel priti semkaj,« je dejal Kirk.
»Kako bi mogel to vedeti v času letal in naglega poštnega prometa? Sklenil sem torej, da bom odprl pismo in ga spet dal nazaj v kuverto, čim se mene ne bo tikalo.«
»Pa dobro. V pismu ni bilo niti besedice o vas,« je pripomnil Kirk.
»Ne neposredno, gospod, vendar je bilo v njem rečeno, da se nadzornik Duff nahaja v Newyorku. In on je vodil preiskavo v moji stvari. To mi je tudi zavrtelo glavo. Ce bo policija v San Franciscu prebrala to pismo, tako sem si mislil, bo poklicala nadzornika Duffa in potem... saj si sami lahko predstavljate, v kakšno zagato bi padel. Prestrašen sem vtaknil v kuverto namesto pisma list belega papirja in nato pismo zalepil. Trik jo bil zelo bedast in jaz se ga sedaj tudi sramujem. Zal mi je, da sem to storil... ne zato, ker sem bil nespreten, temveč zato, ker sem vas razočaral. Do tega primera, gospod, sem bil do vas zmerom odkrit in pošten.«
»Upam.«
»Morebiti je to sedaj drzno od moje strani, da vas prosim oproščenja, toda rad bi, da bi mi verjeli, da sem edino iz želje, da M ostal v vaši službi, storil to nepremišljeno dejanje. Želim le, da bi med nama nastopilo spet staro zaupanje ...«
Kirk se je nasmehnil:
»Ne vem. Moram še premisliti. Ali pa ste prepričani o tem, da me ljubite in da bi želeli tukaj ostati edino zaradi mene?«
»Zaklinjem se vam, gospod.«
»Pa dobro. V tem primeru lahko greste... in pripravite čaj... kot navadno.«
»Hvala, gospod,« je odgovoril Para-dy in odšel.
»Ubožec,« je rekla gospodična Mor-row. »Jasno je, da je nedolžen. Žrtev okoliščin.«
»Morebiti,« je dejal nadzornik Duff. »Jaz osebno sem mnenja, da je kriv... Toda tedaj sem se šele začel baviti s policijsko službo in ni nemogoče, da sem se prevaral. Srečen sem, da Parady ni zapleten v to afero. To tudi precej pomaga k razjasnitvi in poenostavitvi položaja.«
»On je morebiti daleč stran od te afere, ki nas trenutno zanima, toda dovolite mi ugotovitev, da je zame osebno postal ta mož mnogo pomembnejši čini-lec, kakor pa se mi je sploh kdaj zdel.«
»Pa menda vendar ne niislite, da ima svoj delež pri umoru sira Frederika?« ja vprašala Morrow.
D alte.
Koliko so zdravniki nekoč računali
V sfarodavni Babiloniji so zdravniku odrezali desno roko, če se mu ]e operacija ponesrečila
Ni prav preveč prijetno, če si mora človek poleg drugih težav, ki ga v življenju tlačijo, iskati pomoči še pri zdravnikih, saj je to v zvezi s precejšnjimi stroški. No, pa kadar gre za zdravje, se človeku denarja tudi škoda ne zdi, le če ga ima. Zdravniške tarife pa se ravnajo tudi po času. Če imajo ljudje malo denarja, morajo biti tudi zdravniki bolj skromni v svojih zahtevah in ne smejo preveč računati, če hočejo, da ljudje rajši zahajajo k njim. Kako pa je bilo s tem v starih časih? Poglejmo:
V Hamurabijevih časih
V starodavni Babiloniji je kralj Hamurabi, ki je vladal tam približno pred 4000 leti, sam osebno določil, koliko smejo zdravniki računati ljudem, ki se zatečejo k njim po zdravniško pomoč. Za operacijo na očeh, ki so jo izvršili tedanji zdravniki z nekako bronasto žličko, je specialist za očesne bolezni smel zahtevati po 10 srebrnih šeklov, kakor so tam tedaj imenovali svoje srebrnike, toda toliko samo v primeru, če je bil pacient bogat. Če pa se je prišel operirat k zdravniku kak revnejši človek, je zadostovalo, če je za operacijo plačal samo tri srebrnike. Se vam mar zdi to malo? Treba pa je pri tem vedeti, da je tamkajšnji kmet v tistih časih moral trdo delati ves mesec, če je hotel zaslužiti en sam tak srebrnik. Zdravnik si je z desetimi srebrniki lajiko najel za dve leti krasno hišo z vsemi udobnostmi, kakršne so pač tedaj poznali in se z njimi povsem zadovoljili. Zdravniki pa so se v Hamurabijevi državi pri vsaki .takšni očesni operaciji tudi potrudili, kakor najbrž nikjer drugod. Če je namreč bolnik, ki se je zatekel k zdravniki!, naj ga operira na očesu, po operaciji izgubil vid, je Hamurabi dal do-tičnemu zdravniku odrezati desno roko...
Namesto denarja so dajali zdravnikom konje, kamele in osle
Pri Indijancih je bilo nekoč kar v njihovi »sveti knjigi« določeno, koliko zdravniki smejo ljudem računati od ordinacije. Če je bil pacient duhovnik, se je zdravnik moral zadovoljiti kar s tem, da ga je dotični duhovnik blagoslovil, toda pri pokrajinskem poglavarju je lahko zato zaprosil za štiri goveda. Če pa je iskala zdravniške pomoči duhovnikova žena, je zdravnik smel zahtevati kot odškodnino kamelo. Mestni poglavar je zdravnika plačal s tem, da mu je moral dati konja, poglavarjeva žena pa ga je plačala z oslom.
V starem Rimu
Mnogo bolje se je godilo zdravnikom v starodavnem Rimu. Plini j starejši pripoveduje, da je tedanji sloviti zdravnik Quintus Stertinius, ki je zdravil mnogo aristokratskih družin, zaslužil na leto do 600.000 sestercov. Tudi drugi zdravniki starodavnega Rima so bili dobro plačani in so si nekateri med njimi, ki so se posvetili izdelovanju raznih lepotil, sredstev proti pleši in podobnim, lahko v kratkem času dobro opomogli in si naredili premoženja za vse življenje.
V srednjem veku
naletimo na neko odredbo, ki jo je izdal Friderik II Sicilski, in ki določa, da imajo revni ljudje pravico do brezplačnega zdravljenja, ostali bolniki pa so morali plačati v tedanjih bolnišnicah največ po 60 centezimov na dan.
V Franciji so bili za časa Ludovika XIV. zaslužki zdravnikov zelo visoki. Kirurg Guyon, ki ie zaslovel po svojih operacijah kožnih opeklin, je zaslužil toliko, da si je na svojo
ifflj
’ > ŠŠ& Čj*
■ vf
Pri odhoda članov Kr. rimske Opere iz Zagreba se je kar trlo občinstva pod oknom, ■ katerega je dajal svoje podpise sloviti tenorist Beniamino Gigli.
Nikjer na svetu ■i toliko trgovin sorazmerno s številom prebivalcev kot na japonskem. Tako pride na primer v Tokiu že na vsakega četrtega človeka ena trgovina, potem pa se japonski trgovci razlikujejo od drugih še po tem, da so noč in dan na razpolago kupcem.
Najvišja drevesa, kar jih ie človek kdaj in kje videl, rastejo v Kaliforniji v Ameriki. Visoka so tudi nad 100 metrov.
Če bi vas kdo na hitro vprašal, kje na svetu Je najbolj mrzlo, bi skoro gotovo odgovorili, da ni severnem zemelj, točaju. Toda to ni res. Na Grorilandu je na primer srednja temperatura tudi čez poletje daleč pod ničlo. Ponekod v Sibiriji je tudi dosti mrzleje kot pa na severnem tečaju.
V	Švici pojedo od vseh držav na svetu največ sira, seveda sorazmerno s štev.
Srebivalstva, jajc v anadi, alkoholnih pijač pa popijejo največ v Franciju
vilo lahko postavil sledeči napis: »Ta vila je bila zgrajena iz treh kamnov.« Trije kamni — trije računi pacientov!
Pametna navada na Kitajskem
Na Kitajskem in Japonskem so in morda tudi še danes plačujejo hišne zdravnike na leto. Kitajci plačujejo zdravnika tedaj, kadar so zdravi in se dobro počutijo, kadar pa zbole, pa s plačevanjem prenehajo. Takšna navada je prav za prav zelo dobra. Zdravnikom je namreč mnogo na tem, da ljudje, to se pravi njihovi klienti, ne zbole, kajti samo v tem primeru dobe od njih denar.
Samoljubna koza
Neki magdeburški okoličan je z vso skrbnostjo redil kozo, saj se je zavedal, da ga je že dostikrat rešila , ko je premišljeval, s čem se bo vsaj za silo pokrepčal. Dajala mu je namreč vsak dan precej mleka. Na svojo veliko žalost pa je opazil, da je tega mleka vsak dan manj, čeprav na kozi ni bilo nobenih znakov, da bi bila bolna. Peljal jo je celo k živinozdrarvniku, pa tudi ta je dejal, da je koza zdrava in da ne zna razložiti, zakaj ne bi imela več mleka. Koza je bila na pogled še celo lepša kot pa nekaj časa prej. Mož je mnogo premišljeval o tem čudnem pojavu, nazadnje pa je uganko le rešil. Oziroma rešil jo je njegov sin, ki se je skril v hlev in opazoval, kaj prav za prav koza počne čez dan. Sin je opazil, da je koza začela kar na lepem sama sebe molzli. Bila je toliko samoljubna, da je rajši sama popila svoje mleko, kakor pa da bi ga dala gospodarju in se ni nič ozirala na to, da ga je morda on s svojo družino še bolj potreben.
m
'
Z obiska Visokega Komisarja v Cerknici: Deklica v lepi narodni noši, ki jo je Eksc. Grazioli vzel s seboj na častno tribuno.
Prijatelji narave, ali poznate lepote Notranjske?
Z novimi razmerami, ki so nastale po naših krajih, so precej prizadejani mnogi planinci in ljubitelji proste narave. Ti se večkrat, ko jijn je dana možnost, da bi odšli v božjo naravo, sprašujejo: kam? Mislimo predvsem na mnoge Ljubljančane, ki so se poprej natovorjeni s polnimi nahrbtniki, že v soboto zvečer ali pa v nedeljo zjutraj, peš, z vlakom ali pa s kolesi, podali na vse strani z namenom, da se v prosti naravi naužijejo zdravega in svežega zraka in da malo pozabijo na vsakdanje skrbi.
Sedaj pa je nastalo za mnoge vprašanje takihle izletov malo bolj kočljivo, posebno za ljubitelje višin.
Notranjska, pokrajina lepih in senčnih smrekovih gozdov, prijaznih gričkov pa tudi visokih hribov, zemlja ponikalnic, čarobnih in lepih podzemskih jam — vas vabi!
Ti kraji, ki so bili do sedaj v tujskem prometu in v propagandi za tujski promet, skoraj bi rekli, kar malo zapostavljeni, so sedaj obiskovani. In prav je tako, toda sedaj nahrbtniki niso tako polni, kot so bili nekoč!
V	naslednjih vrsticah naj označimo nekaj prijetnih, ne težkih in dragih tur, ter izletov, s katerimi bodo obiskovalci lepe, romantične in zanimive Notranjske močno zadovoljni.
Za ljubitelje kratkih prog je prav prikladna izletna točka Vrhnika, s prelepo cerkvico sv. jTrojice, s tolikokrat po Ivanu Cankarju opevanim Močilnikom, z njegovo hišo na Klancu ter z mnogimi manjšimi i/letnimi točkami: Zaplana, Podlipa, Smrečje, vrh sv. Treh Kraljev in drugimi.
Drugim pa bi prijale višine. Ti naj se odpeljejo do Preserja, od koder se jim nudi lepa tura na Krim. Vstran od Krima leži zdravja pf lna planinska vas Rakuna s počiinškim domom za slabotne otroke, predvsem ljubljanskih revnejših družin.
Preko Iškega Vintgarja, kjer so si mnogi Ljubljančani postavili svoje letne rezidence, pridemo k Sv. Vidu, od tu preko Menišije v notranjsko metropolo Cerknico.
Druga pot, turistom precej znana, pa gre od Borovnice skozi, z mnogimi slapovi, lepimi tolmuni in tudi za prave turiste prav primernimi mesti, simpatični Pekel, od tu pa preko. Pokojišča in spet preko Menešije v Cerknico.
Naj omenimo se Dolenji in Gorenji Logatec z manjšimi sprehodi na Sekirico, Jerinov
grič, komur pa prija daljši sprehod, jo lahko mahne v kar 11 km oddaljene Rovte.
Planina pri Rakeku, z do 7 km dolgim periodičnim jezerom, z romantičnim Malim gradom in Planinsko jamo ter starim Windisch-gratzovim gradom, je prav lepa izletna točka.
Od Rakeka gremo po Stari poti, mimo stoletnih lip, ki stoje pri kapelici, — komur pa prija avtobusna vožnja, pa mu je tudi na razpolago — mimo podrtin starega meniškega gradu — v Cerknico.
Cerknica je star, velik trg, znan po svoji lepi gotski cerkvi M. B ter starih, v turških časih postavljenih taborih. Kdor pa je enkrat že tu, ta bo stopil še k Cerkniškemu jezeru, ki pokriva površino do 28 km. Tu ravno letos opažamo mnogo tujcev-kopalcev. Cerkniško jezero je zanimivo v vseh štirih letnih časih, posebno pa poleti, ko usiha in je prilika za obilen ribji lov. Pozimi je prav zanimivo gledati, kako Jezerci režejo Iea in z njim polnijo ledenice. Le škoda, da je v teh krajin tako malo razvito drsanje po ledu, kajti jezero bi lahko bilo največje drsališče, ker led na njem je za drsanje odličen.
Lep je izlet v Veliko in Malo Karlovico, »malo Postojnsko jamo«. V gozdni kotlini ležeči Zadnji kraj pa je posebno poln lepih ščuk in drugih jezerskih rib. Čolni so za malo odškodnino na razpolago skoraj pri vsaki hiši v vasi. Tudi Otok, z lepo, na hribčku stojeCrt cerkvico vas vabi!
■J Raz 114 m visoko Slivnioo se ob lepem itt jasnem vremenu nudi lep razgled po vsej Notranjski prav tja do Ljubljane.
Pozimi nas vabi zibelka smučanje Bloke s svojimi lepimi in zavidanja vrednimi smučarskimi tereni.
Kdo še ni slišal o podzemski Križni jami, okrašeni z mnogimi kapniki in malimi jezeri, o kateri je letošnji »Slovenčev koledar« prinesel tako lep in natančen opis. Pohitite še na Križno goro, priljubljeno božjepotno točko.
Lepa Loška dolina s starodavnim mestom Ložem in prijazno vasico Stari trg vam bo obisk bogato poplačala.
Notranjska mora postati novo turistično področje, saj to po vseh svojih lepotah in zanimivostih tudi zasluži. Povsod pa vas bo sprejelo prijazno in gostoljubno notranjsko Ijud. stvo, ki vam kliče: Prijatelji najave, Notranjska vas vabi!	L.	B-c.
Mattel Italc Balboi
Italijanski roji nad svetom
Stormi d’ltalta tal moado
Zopet nad oceanom,
Vkrcamo se in spravimo aparate na odprto morje, ki je sicer precej nemirno; toda veter piha z juga in nam olajšuje vzlet. Vse moštvo je na svojem mestu. Motorji brnijo in aparati zdrčijo po vodni gladini kljub valovom ki se zaganjajo ob nje. Razdalja od obale se veča. Naredili smo 100, 110 km, nazadnje 130 kilometrov. Hipoma se aparat dvignej v višino deset metrov. Oddahnemo se; v zraku se človek čuti nekako olajšanega. Vzlet se je izvršil v zelo ugodnih okoliščinah in je zato čas rekorden: 46 sekund. V nekaj trenutkih se dvignemo v višino sto, dvesto, tristo, štiristo metrov. Sedaj moremo letetii v ravni smeri, še vedno se polagoma dvigamo. Smo v višini 800 metrov. Ta višina zadošča. Nebo je razdeljeno v dva dela: na eni strani je zbrana vsa tema, na drugi vsa svetloba. Toda kmalu prodre jutranja zarja v temni del. Obzorje je prepreženo z nežno zeleno barvo, nato se razlije rdečkasta barva, ki postaja vedno bolj živa. Po 21 minutah zagledamo rtič Split, zadnjo točko Severne Amerike. Kdor se usmerja proti domovini, pozabi prav kmalu tujo deželo, pa če bi bila še tako lepa. Kljub temu pa ne bomo pozabili poslati zadnji pozdrav celini, katero puščamo za seboj, zavito v temo. Kakor v filmu se še enkrat zvrstijo pred našimi očmi skoraj neverjetni prizori, katerim smo prisotvovali.
Toda kaj pomeni ta požar v daljavi? Ali gori kakšen parnik? Ne; le sonce se dviga počasi iz morskih valov. Prav kmalu se kopljejo v zlatih žarkih valovi, ozračje in oblaki, ki sličijo veličastnim palačam iz bizantinske dobe.
Srečanje.
Letimo nad črnimi oblaki, ki nam zakrivajo pogled na morje. Dosegli smo višino 4200 metrov, kjer se nam ni treba bati oblakov. »Conte di Savoia« nam pošilja pozdrave in sporoča, da je vreme krasno. Seveda, saj plove daleč doli na jugu! Tam je brez dvoma vreme čisto drugačno.
Že nekaj časa divje dirjamo preko oblakov. Kmalu pa se temna zavesa pod nami razredči in skozi njo zagledamo mirno morje. Počasi se spuščamo v nižino. Voda v motorjih ima komaj 50 stopinj, mesto normalnih 65—70.
Ura je 15. Baumann je imel prav. Oblaki so prerezali ves pas kakor ga je on predvideval. Le da so bile zelo visoko. Kljub temu da'smo leteli v višini 4200 metrov so se kopičili tudi že
nad nami v višino 1200 metrov. Pozovem posadko. Vsi se odzovejo.
Sestavim odgovor na radijsko poročilo, ki mi ga je poslal kapitan parnika »Conte di Savoia«, ki je prav kmalu bil objavljen v vseh evropskih in ameriškilh časopisih: 15.45 po Green-wich-u. Prosim vas, da mi oprostite, če nisem takoj odgovoril na vaše sporočilo, še do nedavnega sem bil v velikih skrbeh in nisem hotel prekinjati radijskih oddaj. Na poletu rtič Split — Horta smo naleteli na depresijo z oblaki, ki so od morske gladine segali v višino 5000 metrov. V upanju, da je v višini ozračje čistejše smo se dvignili nad 2000 m visoko, a smo ostali med temnimi oblaki razsvetljeni le z bliski. Sedaj pa smo prišli v čistejše ozračje in mirno plovemo nad prelepim morjem. Čez eno uro dosežemo Flores. Prosim, če bi blagovolili poslati moji soprogi telefonsko sporočilo o meni. Vračam pozdrave vam in moštvu z živioklicem Mussoliniju, ki nas pošilja v svet po morju in po zraku. General Balbo.
Tudi z drugih italijanskih parnikov prejmem pozdrave in voščila. Očividno je pozornost vseh osredotočena na vas.
Morje sicer ni viharno toda precej nemirno, tako da sem še v skrbeh zaradi našega pristanka. Spustim se na 50 metrov nad morsko gladino, da bi mogel bolje videti. Na levi vidim nekaj črnega. Kaj je neki to? Glej, čudo! Dva ogromna kita, ki pa v hipu izgineta pod vodo. škoda: prepozno sem ju uzrl. Od časa do časa se ozrem naokoli in pogledam kje sta letali, ki me spremljata. Z začudenjem opazim, da Questa ni na svojem mestu. Pokličem ga ves zaskrbljen. K sreči takoj odgovori; le zaostal je nekoliko. Pozovem ga, naj se podviza.
Ob 15.30 letimo nad eno naših kMolovskih ladij. Osem ljudi nas na krovu navdušeno pozdravlja.
Dospeli smo	že v	bližino	Azorskih otokov. Kdo jih bo prvi
zagledal? S tovarišem	Cagno	strmiva	v daljo in	tekmujeva kdo
jih bo prvi uzrl. Cagna tudi za hip ne odmakne pogleda od obzorja: majthna kretnja zmagoslavja. Iztegne roko naprej in mi pokaže temno točko v daljavi. Prvi izmed Azorskih otokov se odraža od modrine neba in oceana. Sedaj smo lahko bolj brezskrbni. Prav kmalu bomo zagledali še drugi otok in ob 16.50 bomo že nad njima.
Polet je sicer miren, le predolg je že postal. Nebo je deloma oblačno, vendar moremo videti zelo daleč naokoli.
Ob 17.19 srečamo neko petrolejsko ladjo, ki je usmerjena proti jugo-zahodu. Zdi se kakor da bi bila zakleta; niti ne opazi naše bližine, čeprav smo podaljšali našo pot, da smo se ji pri bližali. Najbrže	je že	vajena	gledati	letala nad	seboj. Nihče se
ne prikaže na	krovu. Tudi	zastave	ni videti.	Cagna trdi, da
mora to biti jugoslovanska ladja.
Ob 17»30 zagledamo Fayal, čigar hiše čepijo na strmih, zelenih pobočjih. Ob 17.57 je pod nami Horta; visoki goli hribi, le tu pa tam nekaj tropičnega rastlinstva. Majhne bele vasice se skrivajo po dolinicah. Tu se bo ustavil Pellegnni z nekaterimi drugimi letali, katere sem mu zaupal. Sam pa nadaljujem pot do Ponte Delgada. Na teh otokih so zalivi premajhni, da bi mogli sprejeti celo eskadro. Ne preostane nam drugega, kot da se ločimo.
Lizbona
»Pravkar, ob 14.15 zagledam Lizbono. 8000 kilometrov poleta preko Oceana je dokončanih v vašem imenu in v imenu Italije. General Balbo.«
Nad mesto dospemo ob 14.23.
V	krogu letimo nad Lizbono, ki se polagoma spušča proti reki Taja Skupine hiš in vrtovi se vrstijo pod nami. Vse blesti v zlatih sončnih žarkih. Mesto nas nekoliko spominja na našo Genovo. Množica se je razdelila v dve skupini: ena se je zbrala na griču onstran reke, druga pa na Trgovskem trgu ki predstavlja pomorska pljuča Lizbone. S teh dveh točk je mogoče videti ves Alfeitski zaliv, kjer nameravamo pristati, sest portugalskih vodnih letal nam prihaja naproti da nas pospremi na kraj pristanka.
Pristanemo brez težav, čez nekaj trenutkov objamem generala Valle, ki nam je prišel iz Valencie nasproti. V njegovi družbi prisostvujem pristanku svoje eskadre. Topovski streli' pozdravljajo naš prihod.
Pred menoj je Lizbona v vsej svoji bleščeči lepoti. Poznam jo že. Saj ni še dolgo tega, kar sem bil tu. Takrat me je sprejel admiral Cago Contigno, veliki letalec, ki je prvi Preletel Atlantik. Sedaj je v Afriki. Kako prav je imel, ko mi je v juniju brzojavil, da mu je žal, da ne bo mogel biti v Lizboni, ko se povrnem s svojega poleta. In vendar takrat še z daleka nisem nameraval leteti preko Azorskih otokov 1
Z motornim čolnom nam pridejo naproti italijanski in portugalski oblastniki. Aparati moje eskadre so vsi srečno pristali in ko si prepričam, da je vse urejeno za potrebno oskrbo, saj nameravam odriniti že jutri, se z italijanskim poslanikom podam na pomol, kjer me še drugi odličniki, med temi več ministrov prisrčno pozdravijo. Tudi množica nam navdušeno vzklika. Fanfare častne straže kličejo k pozoru. Pred mano je častna četa. Korakam mimo nje ob zvokih italijanske kraljeve koračnice in portugalske himne.
Nato se mi približa mornariški minister in mi izrazi sožalje, »čemu sožalje?« Pokaže mi radijsko sporočilo; Squaglia je mrtev 1
Za Ljudsko tiskarno t Ljubljani; Jože Kramarič — Izdajatelji inž. Joie Sodja — Uredniki Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12 Mianrin —nrfnlr* it fe Uti M ntupitM HUtn ur«dAlii*«> Kopitarjeva ^oUca 6/IU — Upr a tat Kopitarjeva ulica 6. LiihUau m IsUkaMnb 40-01 do 40-05