SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Stajer."
1,1	v)ia)te>r'1 hickcch nn coli	lil	Za oznanila »o plačuje od navadne ver-
*°u in velja za colo loto 3 gld., za pol	I	sticc, če sc natisne enkrat, 10 kr., dvakrat
lota 1 trld. GO kr.	III	14	kr.,	trikrat	18	kr.
Štev. 5. V Mariboru 5. marca 1877. Letnik V.
Samo.
(Poskus pri višjem razdelu narodne učilnice. Nedeljko.)
Gospod urednik! Akoprem ste objavljali že lani skoro Največ povestniške tvarine, itak še Vam jaz mojega Sama Pošiljam. Pisal je marljivi g. B. zgodovinsko sliko Aleksaudra Velikega, vendar mislim, da ona sama po sebi ne zadostuje ^kor vodilo onim učiteljem, kateri v prejšnjih časih nijso imeli Prilike resnično metodičnega poduka zgodovinskega slišati, ter zmiraj mislč, ka je dovoljno, ako sc takova slika na pamet kauči, ter učencem prednaša tako, kakor je to žalibože večinoma v nižjem gimnaziju obično, in tudi iudi. — Izverstnc slike pošte-nega nemškega profesorja Dr. Lukasa namenjene so, menim, kajpervlje učiteljem, kateri še si stoperv iz istih izvadek, primeren svojim učencem, sestaviti morajo, ter ga pri razlaganju fm mizi imeti, da tem načinom v odločnih in jasnih stavkih razlagajoč zgodovino učencem, od teh tudi krepkih slovenskih in Jasnih odgovorov zahtevati zamorejo; inače pa bode ves trud
Zastonj. —
Pervo dakle, kar je neobhoduo potrebno, je to, da učitelj ima tvarino, ki jo hoče preduaŠati, lepo spisano na papirju.1) Nadalje je treba, da se cela stvar dobro premisli; potrebno je vPrašanja stavljati, odgovore dajati, kakošne mu bodo morti j^enci dajali, pa tudi drugo. Vsikdar pa se naj gleda na to, a se vzbudi klica domoljubja, ter ista čem dalje tem močneje Soji. To je pako v vsej zgodovini mogoče; še v bibličkej posetnici. Nij-li Mojzi tudi vzor rodoljub ja? Treba je samo vse °bro vporabiti!
ji, ') Brez temeljite priprave je itak vsak poduk samo polovi “taki!	Pia.
Sledeče (posneto iz „Zore“ I. št.) sem si po priliki sestavil jaz, ko sem životopis Samov') razlagal:
1)	„Okoli leta 568 po Kr. (pred 13 sto let) vtomcl je v naših slovenskih krajih mogočno kraljestvo strahoviti Obri. Stari Slovenci, naši prodniki, milo zdihujejo pod žulečim jarnom Obrov. Terdo in hudo so z njimi ravnali. Bohemci (današnji Čehi, naši rojaki) so bili pervi premagani od Obrov. Za tem tudi drugi jih slovanski sosedi. Naši predniki Slovani skušali so že večkrat rešiti se teh divjakov. Ali manjkalo jim je voditelja.
2) Skoro se najde i taj. Bil je to hrabri mož Samo, kateri seje tlačenih rojakov usmilil. Odločil seje, tedaj Obre iz naših slovenskih dežel pregnati. (Leta 623. ne morejo Slovaui voč pod-našati strašnega jarma Obrov. Zgrabijo tedaj za orožje, in mnogo Obrov poseka meč Slovanov. V tem boju se je posebno odlikoval Samo; zato ga tudi hvaležni Slovani izvolijo v svojega kralja.)
3) Sedaj je bil mir od strani kervoločuih Obrov. Slovani, naši predniki, so pridno obdelovali polja, pečali se sč živinorejo, hiše stavili ter tako mirno in zadovoljno živeli. Imeli so vsega dovolj. To srečo so jim pa zavidali Germani, njihovi sosedi.
4) Germani so bili predniki denešnjih Nemcev. Germani žele Slovane si podverči, ter pravijo,	da	oni no morejo biti
^slovenskim psom“ prijazni. Ali Samo, naš mož in korenjak, tega nij hotel teipeti. Kakor je prej Obre, tako jo zdaj tudi nepravične Germane pošteno natolkel. Samo je popolnoma premagal nemško vojsko, in zmiraj ter povsod branil pravice svojega naroda. Samo je 35 let kraljeval, ter bil poštovan in ljubljen od svojih rojakov.
Razlaga.
1)	Kako so je zval narod, kateri je 568. leta na Slovem skem kraljestvo vtemoljil?2) Taj narod se je zval Obri. Kakošni je bil narod oberski? Narod oberski je bil strahovit. Konm pravimo, da je strahovit? Takemu človeku pravimo, da je stra; hovit, kateri sč svojim bližnjim živinsko ravna. Kako so Obri z našimi predniki ravnali? Gcrdo, živinsko, kakor hudoben človek z živino. (Tudi dandanes se še nekaterim našim južnim rojakom ali slovenskim bratom hudo	godi.	Ti	so naši brati	Serbi
in Hervati na Turškem. Turki jih namreč prav kakor živin0 koljejo. Usmilijo li vam se? D&, ker so naši slovanski brati, ki skoro tak jezik govorč, kakor	mi Slovenci). So-li si	Turki
in Obri v čem podobni? Zakaj?	Koga	so	tlačili Obri?	Star0
Slovane, naše prednike. Koga tlačijo Turki? Naše južne brate,
') Zgodovino sera začel razlagati po Kronos-Lapajne-jii. Došodši dakl° do imena Samo, sera istega životopis* po navedenem načinu razložil.
Pis.
’) Najproj je troha seveda reči: „Oko!i .... Obri“ in sedaj še 1° vprašati: „Kako se ... . vtomeljil?u itd.	Pis.
Serbe in Hervate. (Turki so pred nekaj sto let tudi nase praočete napadali, njih hiše požigali itd.; ali o tem ram bodem drugi pot razlagal). — „Stari Slovani...............ravnali.u Kedo je zdiho-
val? Kako so zdihovali? Zakaj so zdihovali? Kaj je to, žuleči jarem? — „Bohemci .... sosedi1*. Kedo je bil pervivpremagan od Obrov? Cehi, naši rojaki. Zakaj imenujemo Čehe naše rojake? Ker našemu jeziku podobnega govorijo. (Mi še imamo tudi druge slovanske brate na severu, namreč Poljake in Ruse. Katere-li južne poznate? Mi imamo tedaj mnogo slovanskih bratov, ua severu in na jugu. Zato tudi pesen poje: „Slovan povsod brate ima".	Do 90 milijonov	nas je.	(Ovde je treba, da naroden
učitelj broj	Slovanov prispodablja s	brojem naših	trojnih ino-
rodnih sosedov!) „Naši predniki .... voditelja**. Kaj so pokušali naši predniki? So-li jih se rešili? Zakaj ne? Ker jim je voditelja ali vodnika manjkalo.
2) „Skoro .... kralja." Kedo jo tedaj bil voditelj uaših prednikov? Samo. Kaki jo bil Samo mož? Samo je bil hraber mož. Hraber, kateri se sovražnika ne vstraši. Katerega sovraž nika se Samo nij vstrašil? Kedo mu se je usmilil? Njegovi tlačeni rojaki. Kaj jo dakle odločil? Katerega lota se je že zelo hudo godilo našim prednikom? Kaj so radi tega storili? Zgrabili so za orožje (— bojevali	so se	proti Obrom).	Kedo je bil
v tem boju	premagan? Obri.	Kedo	se je v boju	osobito odli-
koval? Samo. S čim se je odlikoval? Mnogo Obrov je potolkel. Kaj so sedaj storili hvaležni Slovani? Izvolili so ga za svojega kralja. (Samo tedaj je bil pervi slovenski kralj).
3) „Sedaj — sosedi “. Kako je bilo sedaj, ko je Samo Obre nadvladal? S Čim so se Slovani, naši predniki pečali? Kaj so obdelovali? So-li tudi hišo stavili? Kako so živeli? Kedo jim je to srečo zavidal? Zakaj so jim zavidali? Ker so želeli tujega blaga. — Je li to lepo in pošteno, da svojih sosedov nijso pustili v miru? Nij. — Kako mora sosed sč sosedom živeti? Sme-li mu ono, kar nij njegovo, vzeti? So-li naši predniki mirno sč svojimi sosedi Germani živeli? D&. Kako to vemo? Ker so polja obdelovali itd, (Ovde naj naroden učitelj še več drugega pove in to, ne samo iz značaja in načina življenja naših pra-otcev, nego i praotcev švabskih, obitavajočih v medvedjih berlogih 1)
4) „Germani so bili.................rojakov".	—	Kedo so bili
Germani? Germani so bili predniki današnjih Nemcev. — Kaj 8o želeli? Čemu so to želeli? Ker se jim je poljubilo slovanskega hlaga. — Kako bo imenovali naše pradede? Je-li to bilo lepo? Kedo tega nij hotel in nij mogel terpeti? Kaj je storil? Kako dolgo je kraljeval? Koga je branil? Ljubil-li je svoje rojake? Človeka, kateri svoje rojake, svojo slovansko domovino zelo ljubi, imenujemo rodoljuba ali domoljuba. Nasprotno pa tistega, ki svojih rojakov ne poštuje, kateri se svojega materinskega
slovenskega jezika sramuje (ter tujega nemškega, madj. ali itallj. bolje ljubi), zovemo izdajalca (Efijalta). Koga treba, da mi posnemamo? Sama. Zakaj? —
Slednjič bi morti treba bilo, da sledeče na desko napišemo: „Obri in obersko kraljestvo leta 568. — Slovani, naši predniki jib premagajo leta 623. — Samo, hraber mož, je bil izvoljen za kralja. — Samo je premagal tudi prednike današnjih Nemcev. — Samo, pervi slovenski kralj, od leta 623—658“.
Samo po sebi se razume, da narodnim učiteljem delajočim uže dolže na jednej šoli, bode ta zgodovinska slika se morti (glede Vprašanj in odgovorov) preobširna ter za višji razdel prelahka zdela. Prosto vsakemu dodati, kar sodi, da je potrebno in dobro. Jaz pa, došedši v šolo takšno, kjer so prej otroci večinoma samo se švabščino glave si vbijali, moral sem vse na tenko in vestno vporabljati, da sem konči po malem dosegel namen, kateri naj bode vsakemu narodnemu učitelju in pri vsakem predmetu (celo v uri nemščini namenjeni, kako to mislim, bodem drugipot pokazal) pred očmi. In taj cilj je trojni: izo-braženje mile nam materinščine, navod k poštenemu in značajnemu življenju, ter neustrašljivo, kakor Triglav neumakljivo, rodo- in domoljubje! V to ime Bog pomoži in sreča junaška!
Čertica o začetnem čitanju.
Tone Brezovnik.
V večini šol po Slovenskem podučuje se čitanje po pisalno-bralnej metodi. In dokler nam ne izide J. Mikložičev po realnej metodi sostavljen Abecednik, so to menda predrugačilo ne bode. Naloga vseh elementarnih učiteljev je tedaj, si prizadevati s pisalno-bralno metodo kolikor mogoče dobro izhajati.
Če pogledamo v naš slov. Abecednik, najdemo na strani 3. pod točkami 1. in 2. vse samoglasnike. Le-tč učencem prisvojiti ne bo menda učitelja posebnega truda stalo. A težje je, če dospemo do tretje točke. Tu velja vse samoglasnike s soglasnikom „n“ sestaviti. Še enkrat rečemo: To nij lehko. Večina učiteljev se valjda pri tem poduku ravna po navodu, od gračkega učitelja J. Vogel-na izdanem. Tudi mi ga imamo. Toda pri sestav-ljenju samoglasnikov s soglasniki (posebno prtyimi) ne ravnamo se po njem. Vodilo nam je tu neka druga metoda, kojo smo v nekcj nemškej knjigi ‘) našli. Ta metoda je zelo priprosta, pa tudi zelč prohatna. Ž njo se lahko hitro do zaželjcnega smotra dospč. Dajte si enkrat recept napisati. Morebiti se bo ktercmu č. čitateljev „S1. Učit.“ dopala.
Stavnica (Lesemaschino) je danes skoro prazna. Samfl dve čerki „i“ in „n“2) sti gor. Najpervo se obe ponovite. Potem reče učitelj na primor tako le;
lj V Wiedemnnn-ovi.	Pis.
’) Učenci so užo popred po navadnej metodi z n dobro seznanijo. Pis.
„Zdaj pa pazite otroci, hočemo si nekoliko poigrati. Ti dve čerki se boste lovili. To bo lepo! Hočete pomagati?"
Učitelj postavi potem i na levo, n pa na desno, kak pol metra narazen. Sedaj vpraša: „Kako se zeve ta (na levi)? (i). Kako ta (na desni)? (n). — Zdaj pa pazite, ta i bo nos •*) lovil. Kakor hitro i nos vlovi, zakriči ta. Kako pa? (Otroci povejo glas n.) Med potom pa ta vedno kriči iiiii, dokler da nos vjame. Hočem Vam to enkrat pokazati, potem boste pa Vi poskusili".
n pusti se na svojem mestu, i pa se počasi, ne da bi se rokoj krival, proti n premiče. Med tem učitelj celi čas izgovarja iiiii, dokler da se i n dotakne. V tem trenutku ko se to zgodi, izreče se n, tako da se celo čitanje tako-le glasi: iiiiin. „Ste slišali, kako je nos zakričal?"
Ko je učitelj to dva- ali trikrat naredil, pusti to otroke storiti, pomikaje i počasi naprej. Ta poskusfse vč večkrat ponovil, Čez nekaj časa pa se ti dve čerki zmiraj bliže skupaj postavitč, tako da je združitev hitreje mogoče. Kmalo Bti le še kak centimeter narazen in le čisto kratkega i je treba in vže pride n. Sedaj se vže povsem prav glasi in. Slednjič postavitč se ti čerki skup (in) in učitelj reče: „Zdaj pa hočemo ti dve Čerki kar tako eno za drugo čitati. Kako se glasi perva? Druga? Najpred čitajte pervo in berž potem drugo. Ne smete pa med tem prenehati. Jaz bom perstom pod čerkami kazal, kako hitro morate čitati. Pazite, jaz Vam bom pred pokazal".
Učitelj sedaj ne prime nobene Čerko, nego kaže kazalcem in čita: iin. „Poskusite tudi Vi tako. Jaz bom kazal". — No, to gre ja Čisto dobro! Pa še enkrat! In še enkrat! — Ti tudi enkrat sam, Slavko itd.
Baš tako naučijo se tudi on, en itd.
Ko otroci to dobro znajo, preide se k sestavljenju n in i, n in e, n in o, n in a, n in u. Stori se to n. pr. tako-le: Zadnjikrat je i nos lovil. Pa otroci, jaz vem, nos bi tudi rad enkrat lovil? — Ja, danes bo nos i lovil. Kako pa pravi nos, če lovi? (n). — In kako bo pa una čerka zakričala, ko jo bo nos vjel? (i). Dobro! Zdaj pa pazite!"
Učitelj postavi sedaj n na levo in i na desno in pusti po zgoraj popisanem načinu ti čerki se loviti. Sedaj nastane beseda ni. Na isti način izpeljajo se besede (zlogi) no, na, nu, ne.
Da se malim to tem bolj v glavo vcepi, naj se muogo-verstne vaje v tem sestavljenju napravijo.
Pri teh pervih vajah se mora se vč prav počasi napredovati. Pronagljenje tukaj zelč škoduje. Se jo pa učitelju pbsre-fcilo, otroke vsposobiti vse samoglasnike s n sestaviti, tedaj — rekli bi — je vže na konju; potem bo leliko napredoval.
') Tako se lohko n imenuje, zlasti ker gre ta glas skoz nos.
Pia,
Najtežavnejše pri sestavljenju glasov je, otrokom razjasniti, da se med posameznimi glasi ne sme prenehati. Umetnost, smoter pri čitanju hitro in vspcšno doseči, leži v tem, učence tako daleč dovesti, da glase hitro in brez pogreška sestavljajo (vežejo). Zato pa ne poznamo nobene boljše manipulacije, kot navedene z „lovljenjemu. Otroke z glasov malih in velikih čerk seznaniti, je igrača.
Ko bi se tudi kaccmu čmerikastemu pedagogu preotročje zdelo, nič ne dč, tukaj posvečuje namen sredstva. Blagor elementarnemu učitelju, kteremu se posreči, svoje male pod krinko igračo tako „opeharit,iu, da se zraven kaj prida naučč in da so njih duševna zmožnost razvija. Sploh pa se ne sme misliti, da bo pravi elementarni učitelj v bas istem igrajočem načinu, kojega se je v pervih šolskih dneh poslužil, dosleden ostal. Ne, on se le od začetka čisto dol k otrokom spusti, da bi jih povzdignil, čo otroke enkrat povzdigne, potem mu nij treba več tako nizko k njim se spustiti. Pravi elementarni učitelj bo na koncu leta bistveno drugače svojimi učenci govoril, kot pervi dan.
Kakor smo to metodo pri sestavljanju glasa n s samoglasniki natanko pokazali, tako se nadaljuje z vsemi drugimi soglasniki. V slovenščini je to posebno lehko.
O poduku gluhonemih otrok v narodnej šoli.
(Posnel po nemškem Nedeljko.)
V človeškem življenju je jedva kateri slučaj, ki bi na razvoj tela ali duše, na vso življenja srečo tako uplival in imel toliko nasledkov, kakor manjkanje sluha.
Sluh, ta plemeniti čut, jo tako rekoč pravi pot v človeško dušo. Človek, ki sliši, se brez posebnega truda nauči govoriti. Govor je oni kanal, po katerem tuje skušnje in znanosti, vsaka božja in človeška vednost v dušo se izlivajo. Človek brez sluha je tujec v človeški družbi, izločen iz njo. Tudi v najsrečnejših družbinskih razmerah ga nikdar ni mogoče odgojiti kakor človeka. Duša mu ostane v nedoraslem detinstvu, predstave so mu cel6 pomanjkljive, in nazori o navadnih prikazih v življenju krivi. Področje uadtelesno mu je celo nerazumljivo. Gluh ubožec vidi svojega bližnjega roke in oči povzdigovati k Bogu, vcudar je to zanj nerazumljiva igrača. Sprcvaja k zadnjemu počitku svoje roditelje, prijatelje in znance, stoji pri odpertej černoj jami, gleda v njo — a itak ne ve ubožec kamor njegovi ljubimci odhajajo, čemur ga zapuščajo? Nikdar ni slišal, da je smert samo most, po katerem se pride v boljšo domovino, — v domovino enakoBti in miru!
V tužnem življenju preživi gluhonemi mnogo grenkih ur; živi se v siromaštvu večinoma od bornega kruha, preziran je, zasmehovan, in sirovo se z njim ravna. Ivedo ga naj tolaži? — Njemu je nepoznan tisti, ki je ua križu visel, ki je terpel in umeri za vse ljudi, ter svojim ljubimcem tudi zapustil križa. — Tako žalostno izgleda v duši gluhonemega, ostavljenega brez vsake pomoči, izvestno tužen pogled za vsakega Človekoljuba.
Vsakemu človekoljubu treba skerbeti, da se njegovemu gluhonememu bratu pomaga, da mu se žalostno življenje, kolikor moči, zboljša. To pa je mogoče samo s podukom. Narodni učitelj in svečenik sta pozvana v pervej versti po mogočosti sodelovati pri poduku gluhonemih. Seveda radi nedovoljne (ali celo nikakoršue) naoblazbe za poduk gluhonemih, in zarad pomanjkanja potrebnih sredstev se od njih tudi ne more bogve kolikor zahtevati, — to bodi skcrb šolam in zavodom, namenjenim izključno za gluhoneme.
Po § 23. šol. zak. od 14. maja 1869 so sicer otroci „s težkim telesnim ali duševnim pogreškom“ oproščeni šolskega obiskovanja, vendar bi potrebno in koristno bilo, naj bi okrajni šolski sveti za to skerbeii, da bi morali vsi oni otroci, ki niso absolutno neizobražljivi, šolo obiskovati. Seveda učiteljeva dolžnost baš ni, da bi se s takošnimi posebej pečal (razve uz primerno nagrado premožnejših roditeljev), vendar mislim, da bi vsak za take nesrečneže vsaj toliko se brigal, kolikor za druge zdrave, ter koliko mu je pri strašno velikem številu otrok za pojedinca storiti mogoče.
Primeri se včasi, da otrok naveršivši 7., 8. ali 9. leto še zmiraj ni v zavod sprijet, ker so vse ustanove (katerih je 69) podeljene. V tem času je tedaj celo koristno in potrebno, ako otrok narodno šolo obiskuje; ako se sedenju priuči, je že mnogo storjeno za pozneji poduk, in delo učiteljev za gluhoneme bode precej olahkočeno.
§ 4. pravil za „deželni zavod gluhonemih v Gradcu" pravi, ' da se sprijemajo vsi zdravi rejenci (od 6. do konca 12. leta), katere je dotično učiteljstvo spoznalo sposobnimi za učenje. Za sprijeni treba; a) kerstuega lista, b) spričevala o stavljenih osep nicah, c) spričevala o zdravju, d) sprič. o siromaštvu in e) sprič. o sposobnosti učenja; vse brez kolek a.
Prošnja (s omenjenimi prilogami) se napiše na „deželni °dbor“. Najbolje je, če roditelji s otrokom sami ido k blagemu ravnatelju v. č. g. Zevringer-ju, ki jim bo vse najbolj razjasnil m ob enem se prepričal, da li je otrok sposoben za zavod ali Ee. Ako je otrok sposobnim spoznan, tedaj bode tudi gotovo sprejet, ako ne uže pcrvikrat, a to gotovo prej kakor bode napolnil 12. leto starosti. To tedaj roditeljev ne sme splašiti, in Učitelj jih naj o vsem poduči. Na zavodu so rejenci 4 leta. Učč
se vsega, kakor v navadnih narodnih šolah; razve tega tudi raznih rokodelstev. Oskerbljeni so z vsem, česar jim treba. V. č. g. Z., ravnatelj, kojega osobno poznani, jim je najblaži oče, človekoljub v pravem pomenu besede.
Te verstice mislim naj zadostujč, da bodo učitelji zamogli roditeljem gluhonemega otroka potrebnega sveta dati.
Sedaj preidimo k poduku samemu, ler pobliže ozuačimo, kako naj narodni učitelji gluhoneme v narodnej šoli vsaj pripravljajo za zavod gluhonemih. Sledeče verstice sem povzel po knjižici od Hill-a: „Poduk gluhonemih v narodnej šoliu.
A. O poduku gluhonemih otrok v navadnej narodnej šoli.
V narodnej šoli seveda ni mogoče gluhonemih otrok popolnem izobraziti, vendar jih je moči seznaniti sč šolskimi okoliščinami, ter primerno pripraviti za kesneji vstop v zavod gluhonemih.
Obseg te priprave bodo vsakako vsikdar zavisel:	a)	od
sposobnosti učencev, b) od učinka, ki ga je domača odgoja gledč razvoja otrok proizvela, c) od okoliščin učitelja in šole, d) zlasti od časa, moči in dobre volje učitelja, e) od učiteljeve sposobnosti za ta posebui poduk in od pomočkov, ki so mu na razpolaganje, f) od časa, ki je do vstopa učenca v zavod gluhonemih pretekel, g) od dobre volje in pomoči roditeljev, učitelja za njegov posebni trud primerno odškodovati.
Poprek se da le malo doseči, ker skoro vsem učiteljem manjka do voljnega znanja, časa, moči, volje in pomočkov, brez česa pa je obširnejša priprava nemogoča. Zategadelj bodemo ovde razložili le ueobbodno potrebno, in kar je vsakemu učitelju brez posebnega znanja mogoče storiti, ter kar ni v škodo ostalim učencem v razredu.
Kar bi učitelj zamogel in moral doseči, je sledeče: 1) navada reda in običajev v šoli; 2) vaja v strojnem (mehaničnem) pisanju; 3) vaja v risanju raznih podob; 4) vaja v računanju do 10 in dalje, ter pisanje številk; ft) poznanje na desko napisanih besed za več ali manje predmetov v najbližji okolici, njih boje itd.; G) reja glasa in izvabljenjo poedinih glasov.
Dasi se nam bode ta smoter zdel celo mali, vendar neizmerno pospešuje poznejše delovanje v zavodu, koristi dotičnim otrokom celo mnogo, in zarad tega je tudi hvalevredno (kolikor moči) dosegati ga.
Perva točka se lahko v vsakej šoli, v kateroj poprek vlada šolski red, dosežo.
(Dalje prih.)
Kocenov zemljepis za narodne šole.
Poslovenil Ivan Lapajne.
II. Oddeleli.
Zemlja kot bivališče človekovo.
(Dalje.)
16.	Vode.
Naše monarhije vode spadajo največ k donavskemu porečju, radi tega se tudi podonavsko deržava imenuje. Najimenitnejše postranske reke Donave so:
Na desnem bregu: Ina s Salcali; Travna; Aniža s štajersko Salca in Štirijo; Ibuša; Traguša (pri sv. Ipolitu); Litava, ki teče mimo Dunajskega Novega mesta, ki dela mejo proti Ogerskemu; Raba, ki priteče iz Štajerskega in se izteka pri mostu Rab; Sarvica, ki priteče iz Bakonjskega gozdu, in sprejema Silo iz Blatnega jezera in Kapošo; Drava priteče z Tirolskega, iz Bistrega dola, sprejema na desnom Ziljo, pri Ptuju Dravico, na lovem bregu Belo, Kerko, I.abodnico in Muro (združeno z Murico); Sava priteče s Kranjskega, sprejema na desnem bregu Ljubljanico, Kerko in Kulpo z Uno, na levem bregu Savinjo, Sotlo (mejno reko mej Hervatsko in Štajersko) tor Lonjo na Hervatskom.
Na levem bregu: Mila iz Bavarskega; Kromsa; Kampa; Morava, ki sprejema na desnem liano in Dijo s Svarcavo in Iglavo, na levem bregu pa Bečvo; Gron; Ipolj; Tisa, imajoča največ rib med evropskimi rekami, priteče od vzhodnega kota Ogerskega; na (lesnem bregu sprejema Bodrog in Hernad pri Tokaji, pri Solniki Žagiva; na levem bregu Saraoš, trojno Keriš, Maroš s Kokolju. Begej, Temeš; Olta na Sed-mograškem; Seret pride z Bukovine; Prut izvira v Galiciji.
D uester izbira vode iz izhodne Galicije in se v Četno morje izteka; njegova največja stranska reka je S tri j.
Visla izvira v Šleziji, meji najpervo proti Pruskem in pozneje proti Ruskem in se izteka v Izhodno morje. Njeni dotoki so: Dunaj ec, Vi slok a, San in Bug.
Odra izvira na Moravskem; sprejema Opavo in teče v Izhodno morje.
Laba izvira v Kerkonoših in odpeljuje češke vode v Severno morje. Njeni dotoki so:
Na desnom brogu: Izera. Na levem bregu: Orlica; Veita v a s pritoki; Lužnica, Sazava, V o tava, Berounka, Ogra.
Rena dela na kratki čerti mejo proti Švici, vanjo so Ila iz Predarclskega izteka. V jadransko morje se iztekajo: Adiža teče od Metana navzdol proti jugu, Izaka z Rieuco je„njen najimenitniši dotok; Soča teče mimo Gorice; Kerka pri Šebeniku v Dalmaciji; Nercntva, ki postaja pred ustjem močvirnata. Jezer je po Avstrijskem mnogo, največjo jezero je Blatno jezero na Ogerskcm, ki meri 24 kvadr. milj.
Naj večje vodovje pa je na Avstrijskem Jadransko morje, ki ima na avstrijskem obrežji mnogo izverstnih luk s tergovskimi in bojnimi ladijami.
Rud ni o in zdravilnih vod (kopeli) ne šteje nijedna evropska deržava toliko, nego avstrijska deržava, ki jih šteje 1500, največ na Češkem in Ogerskem.
17.	D eržavna ustava.
Kraljestva in dežele, ki delajo avstrijsko-ogcrsko monarhijo, združene so zdaj v dve polovici: 1) nemške in slav-janske, v deržavnem zboru zastopane dežele s 5458 kvadratnimi miljami. (3002 kvadr. miriam.) in 20 milijoni ljudi;
2)	d e ž e 1 e o g e r s k e k r o n e s 5817 Va kvadr. miljami (32£3 kv. miriam.) in 15 7a milijon, ljudi.
Zveza obeh polovic opira se na pragmatično sankcijo od 6. dec. 1724, po kateri se je pravica do prestola per-vorojenemu v moškem kolenu določila; ko bi pa zameri moški rod, preide taista dedinska pravica na ženske v vladarski rodbini babsburško-lotarinski. Tudi so po tej Bankciji avstrijske dežele ne smejo deliti. S kraljevskim pismom od 17. februarja 1867, se je pa ogerska ustava zopet ustanovila in 21. decembra 1867. je cesar ustavo za dežele, v deržavnem zboru zastopane poterdil. V teh ustavah so pravice avstrijsko-ogerekih deržavljanov. Najvažnejše teb pravic so:	Enakost
pred postavo, bramba osebno svobode in hišnega prava, tiskovna svoboda s porotnimi sodnijami, pravica združevanja in z bor o vanj a, pravica o ljudskem zastopstvu, o udeleževanji ljudstva pri po-stavodajalstvu, pri do vo 1 j c v an j i d a vk o v i n r e k r u-tov. Ljudski zastop za nemško-slavjanske dežele je doržavni zbor, ki ima gosposko zbornico in zbornico poslancev. Udje gosposke zbornice so dostaletni princi cesarske rodovine; dostaletni pervaki bogatih plemenitih rodbin, katerim je cesar to dedinsko pravico podelil; nadškofi in knezoškofi in možje, katere je cesar vsled njihovih zaslug do smerti v gosposko zbornico izvolil. Zbornica poslancev šteje 353 udov, katere volijo posamezne dežele.
Deržavnenm zboru so ministri odgovorni. Deželo zastopa v vsakem kraljestvu in deželi deželni zbor, ki obravna deželne zadeve. Deželni zbori se opirajo na deželne rede od 26. febr. 1861. Ogerski deržavni zbor ima dvoje zbornic: zbornico velikašev in zbornico zastopnikov. Zbornica velikašev obsega katoliško in pravoslavne škofe in nadškofe, posvetne velikaše (kneze, grofe itd.) in sedmograške regaliste, t. j. od kralja imenovane ude. V zbornici zastopnikov je 435 poslancev, voljenih po koinitatih in mestih. Ogerskemu deržavnemu zboru je odgovorno ogersko ministerstvo. Za posvetovanje in sklepanje o skupnih zadevah obeh deržavnih polovic pošiljata oba deržavna zbora v tako imenovane deli-
gači j e po 60 delegatov (pofdancev). Sedanji cesar Franc Jožef I., rojen 18. avgusta 1830, vlada od 2. decembra 1848.
(Dalje prib.)
Dopisi.
Iz slovenskega štajera 12. febr.1) (Izvirni dopis.) Ali nij sledeči ukaz nokakova negativna reklama za slovenske časopise in za slovenske knjigo? „An sammtlicho Schulleitungen. Der hohe k- k. Landesschulrath (Graz) ist in jiingster Zeit in die Kenntniss gelangt, dass die hohe Ministerialverordnung vom 25. Marz 1873, betreffend den Gebrauch von Lehrtexton an Volks- und Biirgerschulen mehrfach unbeachtet bleibt, und das (t) insbesonders an den Volksschulen des Unter-landes die Verbreitung theils selbststandig abgefasster, theils iibersetzter Schulwerke versucht wird, die der gesetzlich goforderden Zulassigkeit ent-behren und dass die Lehrer, wie diess bei8piolsweise in Nr. 24 des „Slo-venski učitelj" vom vorflosaenen Jahro offen goschieht, aufgefordort werden, ein vom Obehrlehrer Johann Lapajne ttbersotztes Werkchen („0bčna zgodovina"; cena 25 kr. Uied.) fiir sioh und ihre Schiller anzukaufen. Da ein solches Aufdrangen von Lohrbiichern ein unbefugtes („pa ne" gesetzwidriges. Ured.) und nur geeignet ist, das Schulintoresse zu Schadigen (?Ured.)und indem Lehrer, welcher seinen literarischon Erzeugnissen unter unerlaubten (? Ured.) Vorwande einen Absatz zu sichorn nudit, den ganzen Lehrstand entwUrdigen: sieht sich der Bezirkschulrath zn Folge Erlasses des hohen k. k. Landosschulrathes vom 11. JAnner 1877 Z. 326 zur Wahrung der Autoritat des Gesetzes veranlasst, der Schulleitung die obbezogene Min. Verordnung und speziell den §. 3. derselben nachdriicklichst in Erin-nerung zu bringen, zur pflichtgomiissen Befolgung dieser Vorschrift ernstlich aufzufordern und fiir jede Ausserachtlassung derselben verantwortlich zu machen."
Pomislite-li, koliko stane truda, da so spravi na svitlo kaka slovenska šolska knjiga, katerih tako silno potrebujemo. Izvirno delo je teško pisati; pa bi se uže še storilo, toda tako delo ima manj upanja, da bode od vlade odobreno. Zato poslovenjamo rajši take knjige, ki so v nemškem uže odobrene in to samo v tej nadi, da so slovenskemu prevodu vendar odobrenje odreklo ne bode. Da pa založnik nemškega originala v posloveuitev privoli, zahteva navadno kaj odškodnine. To je prva žrtva za slovensko literaturo. Druga je trud pri prevodu, tretja je popravek, četrta plačevanje velikih stroškov za tisek, peta pa zopet skrb za razprodajo, šesta in zadnja je — izguba pri vsem podvzetji. K vsemu temu pa pride n. pr. kakov ukaz, ki prepoveda celo vsako r a z-širjevanje teh knjig, in reče so potem se, daje nečastno za vse učiteljstvo, ako se tako slovenske knjige priporočujejo, in da je za šolstvo škodljivo, ako se take knjige rabijo. Več ne morem pisati o tem, pero se mi upira, ker srce se mi joka. (Tudi mi kritike o tej reči delati no moremo v zdanjih tiskovnih razmerah. Ured.)
') Iz *Naroda".	Ured.
Iz mariborske okolice. Naše učiteljsko društvo je imelo 4. januarja zopet enkrat svoj redni shod. Akoprem je odbor tudi od zadnje sejo 1. junija vsaki meseo redno vsem udom dan in uro seje naznai\jeval, vendar uže 6 mescev ni bilo več seje radi preraalega štovila obiskovalcev. Vidi se tedaj, da tu navdušenosti učiteljev manjka. Od 34 rodnih udov se jih je le po 10—12 shajalo! Kaj pa ste delali ostali udje? Ali Vam je tako malo mar za društveno življenje!
Gospod Nerat, predsednik, pozdravi kardelo zbranih 32 učiteljev ter zborovanje ob ‘hlO začne. Veršilo soje sledečo:
1. Zapisnik junijovo seje se prečita in odobri.
2. Med poročil predsednika je znamenito to, da učitelji št. Lenart-skcga učiteljskega društva k našemu društvu pristopč.
3. Statute društva se po predlogih odbora s tem promenom odobrijo, da bodo le vsako četert lota redne seje in da se plača društvenine zmanjša.
4. Iz poročila društvenega odbora o delovanji društva se je razvi-dilo, daje ono vsestransko marljivo delovalo; žalibog pa ni bilo obilnejšo obiskovano. Imelo jo 38 rednih udov, a med letom so trije izstopili in g. Hafnerja, neutrudljivega sodelavca, nam je žalibože le prerano smert pokosila. Pri delovanji so se lansko leto posebno pridno udeleževali gg.: Nerat, Koprivnik in Baumgartner. — Gospod Rola razjasnjuje blagajni-čarstvo. V pregled računov se volijo: Hren, Moge, Rošker.
Slednjič še predsednik voščilo izjavi, da bi novi odbor z vspehom deloval za napredek šolstva in za povzdigo svojih udov. Želeti pa bi tudi bilo, da bi se društveniki letošnjih zborovanj prav dosta udeleževali!
Iz Starega terga na Notranjskem, 20. februarja. (O c. k. založbi šolskih knjig) uže več časa pišejo „Fr. p. Bliitter", ter fino pobijajo ta institut, ki je po njih misli škodljiv razvitju šolske literature v Avstriji. Osobito pa je zanimiv uvodni članek v teh listih od 10. t m. Ker je stvar tudi za nas prevažna, jo hočem ob kratkem razložiti in jej nekimi opazek dodati. Knjigotoržci so namreč prosili derž. zbor, naj odpravi o. k. založbo šolskih knjig. To je tudi učitelje jako zanimalo in osobito take učitelje, kojim je blagor šole in naroda višje nego blagor svoje mošnje. Do sedaj se knjig: spisano od učiteljev nejso baš rade poterjevale, ker bi delalo preveč konkurence slabšim knjigam c. k. zalozbe. S tem seje delovanju posameznih učiteljev zaperla pot. Učiteljev sejo polastila nevarna antipatija zoper duševno delovanjo. To naj se torej odpravi, založba šolskih knjig naj bode v privatnih rokah, učitejji naj bodo duševno slobodni in to vso v velik prid šoli in narodu.1)
A šolski odsek deržavnega zbora je odbil peticijo kjnigoteržcev. V „Fr. p. Bl»tter“ beremo fino sodbo o tej večini deržavnega zbora: „Der Bericht des Unterrichts-Ausschusses ilber die Petitionen in der Frage des k. k. Schulbilcher-Verlages tragt unverkennbar den geistigen Stempel jener Partei des Abgeordnoten Uauses an der Štirne, vvolcbe sich — lucus a non lucendo — die Linke nennt, jener Partei, deren Princip die IlalbheitundUnentschlossenheitist, jener Partei, welcbeaich leider nur zu oft scheut, dem bledend schbnen Worte die
') V tem smislu se je govorilo tudi 23. febr, v deržavnem zboru. Ur
kllhne, befreiende That folgen zu lassonu. To sodbo si dobro zapomnimo; zapišimo si jo, kajti „v sedmih letih vse prav pride", če ne uže preje. Omenjeni šolski odsek navaja mej drugim, da pripozna, da c. k. založbo š. knjig tako ovira šolsko literaturo, da smo dokaj zaostali za sosednimi Nemci; da je privatna zaloga veliko boljše knjige za srednje šole ustvarila, nego so bile prej v c. kr. založbi itd. A nazadnje pravi, da zato ne more biti opuščena c. k. založba š. knjig, »ker poleg Nemcev stanuje se dokajdruzih narodov v A vstriji, za katere je (poslušajte in stermitel —) e. k. založbadosedaj edina (siu.) učna sredstva pripravljala. To diši po ukazu zoper Lapajnetove knjige, ki so v izvirniku aprobirane Komu so še nejso odperle oči?? Koliko se je uže pri nas knjig za šolo spisalo, pa beseda »slovenski" jih nej pustila na dan. Koliko bi se jih še spisalo, pa boljših, nego so sedajno duhomorne molitvene bukve, če bi nam ne zapirali poti na vseh straneh. In oni odsek še pravi, da nejsmo nič imeli, da nejmamo nič, da nam se je storila dobrota, velika dobrota s tem, da nam daje c. k. založba knjigel? Jaz ne vem bas kakošne misli so moji kolego, a rečem lohko, da taka motivacija marsikoga žali.
Lapajnetove knjige so tudi prepovedali baje po Štajerskem!? To je smešna komedija!‘) Na slovenskem Štajeiji slovenskih višjih šol nej, kakor čveterorazredne.’) V tacih šolah (razen 4. razreda Ured.) se pa uže itak ne sme rabiti nobena posebna knjiga za realije in se morajo ono poleg borila razlagati. Če pa kak učenec za domačo rabo kupi tako	knjigo,
poznal bi ga	rad, kedo mi bode branil za moj	denar kaj	kupiti!?	Menijo
g. Lapajne poslal 30 »zgodovin", od katerih sem jih 20 za svoje učence v tretjem razredu naročil. Drugi bi tudi lehko razpečali domače blago na ta način.	Če je v tacih knjigah tudi kaka	bistvena	pomota,	nič no
dene; otroci	so vendar iz njih mnogo naučč.
Schaffle, nokdajni minister kupčijstva, je bil velik nasprotnik zakonov ubozih ljudi. On je mislil, da bi so pred ženitvijo vsak moral izkazati, da ima toliko premoženja, da lehko ženo in otroke živi. Na to je pa aKikeriki" prinesel polno še nerojenih otrok ubozih ljudi, ki so vsi Schiiffleju fige kazali, ter mu rekli: »In vendar bomo na svet prišli!"	Janko	Žirovnik.
Iz Ribnloe na Štajerskem, dnč 10. febr. (Šiba v šoli.) Odmov na dopis iz Starega torga na Notranjskom. »Kinder sind Uiithsel von Gott und schworer als alle zu Ibsen, Aber der Liebe gelingt’s, wenn sie sich solber bezwingt“. Lenau. Pred monoj na mizi leži št. 3 »Slov. Učitelja". V njej najdem dopis iz Starega terga na Notranjskom. Tovariš gospod Janko Žirovnik pišo o »šibi v šoli". Jaz se popolnoma vjemarn z gosp. tovarišem in menim, da naj šiba — ko vse druge kazni nič ne pomagajo kot zadrga kazen »novo mašo poje". To priznav.^go še dandanes razni pedagogi. Tudi v raznih učiteljskih zborih se je o tem debatiralo in sklenilo, da je šiba šo vedno dober »stric". In nobeden ne more oporekati,
*) Enako sejo izraževal tudi dr. Vošnjak v derž. zboru. Ured. ’) A te so pa v zgornjih razredih zolč ponomčoue. Ured.
da ne najdemo ved otrok v šoli, katerim bi šiba no bila zadnje mazilo. Da, gotova istina je, da čestokrati joden udarec več pomaga, nogo sto besed. A za to nij treba misliti, da mora biti po kratkem učitelj trinog, kateri misli: „Naj me učonci (učenke) sovražijo, da se me le bojč“. To ne sme biti in učitelj ne sme biti Kaligula. Kedar vidi učitelj, da more sč šibo kaznovati, pri takem slučaju naj vodno ozir jema na KUckertov izrek: „Der Vator (Lehrer) straft das Kind und ftlhlet selbst den Streieb; Die Hart’ ist ein Verdionst, wenn dir das Herz ist weich“. O surovosti, seveda, ne smemo misliti. Toda naj učitelj o izvanrednih slučajih malo kedaj tako kazen izverši in to mora on previdno in brez jeze izgotoviti, kajti učitelj, kateri svoje otroke čestokrati sč šibo kaznuje, je trinog ali pa mož, kateri ne more pri deei spoštovanja pridobiti si. Ako je tedaj učitelj siljen po-gostoma sč šibo kaznovati, naj si sam svoji vesti stavi vprašanje: „Kaj je temu uzrok?“ In vest mu bode odgovorila: „Ti nijsi kot učitelj na pravem mestu1*. Tudi je istina, da učitelj, kateri pogostoma deco kaznuje, si ne bode pridobil ljuba v in što vanje od strani mladino svoje, ampak baš naopak. Jaz sem toga mnenja, da le isti učitelj bode znal šibo dobro rabiti, kateri otroke resnično ljubi. Saj pravi slavni pedagog Kehr: „Man muss wehe thun, um wolilzuthun“. Če je tedaj učitelj siljon šibo rabiti, naj pa vendar ne pozabi, da je taka kazen zdravilo, katero on kot dušni nravni zdravitelj bolehnemu otroku podaja, da bi on (otrok) zopet duševno nravno zdravje zadobil. Porabiti pa so sme tako zdravilo le takrat, ko je otrok istinito nravno bolan, t. j. pri otroku, katori pravo in dobro spoznava, pa proti lastnemu prepričanju napak dela. Takrat mora biti tako mazilo na pravem mestu, a učitelj, naj se sveto jezo svojo nalogo mirno reši; jezičen, maščevalni učitelj nij človek in zdravnik, kateri bolnika operira, mora biti miren — ne strasten. Gtithe bi nam dejal: „Der gute Monsch in seinem dunklon Drange, Ist sioh des rechten Weges wohl bewusst“. V vseh drugih slučajih naj pa šiba v šoli ne gospodari, ampak učiteljeva možka, krepka beseda zadostuje; šiba, pa naj roma v „Rumpelkammor** — trinožstva.	A. L. Mozirski,
Iz celjske okolice. Na svojem potovanji trčil som ter tija na mnoge norednostl, krivice, ki se godč učiteljem, ali našel sera pa tudi mnogo lepega. Naj začnem pri lepem spolu. Znano je, kako je moralo iti minolo leto več učiteljskih soprug v Maribor v nadaljevalni tečaj za žonska ročna dela. Lehko si vsak sam misli, koliko stroškov, zamude, truda so te reve, skoraj vse uže matere več otrok imele — pa vse so radovoljno prestajale, ker nadejale so se. kakor jim jo bilo obečano, večjih plač in Bog ve še česa. — Ali kaj so dosegle? Nič, prav nič. Opravljajo po dve uri na dan službo, in imajo po 60—80 gld. na leto odškodnine. V Šoštanjskem okraju sem pa na neko nemško1) učitoljieo terknil, kije po noši bolj moškemu, kakor ženski podobna: štajerski zelen klobuk na glavi, zelen jopič z dvema verstama gumb in dvema žepoma, prav kakor možki. Ta ima za ravno
') Torej tudi v šoštanjskem okraju so nemške učiteljico; kaj vendar graški gospodje mislijo?	Ured.
toliko ur službe 360 gld. na leto, in opravlja posebej podučitoljsko službo, ter dobiva drugih 200 gld. Sposobnosti nijma, pa slovenščine tudi ne zna. Saneta justitia!
V
Šolske iiovice in drobtine.
(„Učiteljsko društvo za slovenski Š t aj e r.“) Kdor roče A, mora reči tudi B. V 2. št. „Uč.“ poročali smo nokoliko o našem stanji. Naj danes o tem nadaljujemo, kor vemo, da se večina čitateljov našega organa zanima za nase stanje. — Na račun lanskega dolga (547 gld.) plačalo seje tiskarni do 1. marca blizo 350 gld. — Število naročnikov „Uč.“ so od lanskega leta ni pomnožilo; pristopili so sicer nekateri novi podporniki, a odpadli tudi nokateri lanski naročniki. Zopet drugo smo pa morali mi izbrisati, kor nimamo nade, da bi svoj dolg kdaj poravnali. — „Koledarja“ se je razprodalo okoli 300 iztisov (tiskal se je v 400 izt.); dobička pa je pokazalo to podvzetjo radi tega le malo, ker se jo koledar moral naposled za vsako ceno dajati, ker je bilo porvih 100 eks. radi krivde bukvoveza neokusno vezanih — in ker jo precejšnjo število kolo-darjov — se prodalo do sodaj le na voro — a no za novce. — „Občno zgodovine1*1) smo komaj 300 iztis. prodali šo, v njej tiči precej društvenega premoženja.
(Iz štajerskega deželnega šolskoga sveta). Iz sejo 15. febr. poročamo, da se je mod drugimi rečmi dovolila v Ptuj i ustanovitev obert-nijskoga nadaljevalnega tečaja. Vprašanje, kdaj naj se pri novih imenovanjih in prestavah učiteljstva nakažejo dohodki službeni, izroči so poseb-uemu odboru. V zadevi neke ustanove za šolska darila so je odločilo, da se ustauova se sme v ta namen porabiti, ampak ne za darila ob koncu šolskega leta. Na neko vprašanje se jo odgovorilo, da učiteljstvo z rernu-noraeijami ni definitivno. — Karol Pezd- vsek so jo imenoval pomožn'iu učiteljem za okrajnega šolskega nadzornika lianner-ja. Fani Matze-nauer, učiteljica na dekliški mešč. v Mariboru, — Petletno doklade sta dobila: Anton Kostanjšek, nadučitelj v Št. Ilu pod Turjakom, Domic. Terajnik, učitelj v Jurkloštru.
(Učiteljski zbori.) Na Duttaji žolč imeti učitelji lotos splošni avstrijski učiteljski zbor. — V Fiirth-u na Nemškem bodo 22. do 24. maja 22. nemška učiteljska skupščina.
(Čudni šolski nadzorniki.) Na dolenjem Avstrijskem je nek dr. Sch. — zač. pomožni podučitolj — in ob enem c. kr. okr. š. nadzornik. Bil jo pred vodja zasebno šole na Dunaji, ki mu jo pa menda tako malo zaslužka dajala, da jo iskal rajše službo na kmetih in dobil omenjeno mesto, a postal hitro potem nadzornik. — V Pešti soje sam umoril okrajni šolski nadzornik Dom 6 tor, ker je baje imel neozdravljivo bolezen v vratu.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljska služba v Cerkovcih (2 razr., okr. i. p. Ptuj) s 550 gld. in stan. do 15. m. na kr. š, svet. Učiteljska služba na Ilumu pri Ormužu (lrazr.) s 550 in stan. do 15. m. na kr. š. svet. Pod-učiteljska služba na deški šoli v Colji (nemški uč. jezik) s 640 (480) do 20. m. na mestni šolski svet.
') Dobiva se tudi v Pajkovi tiskarni.	Ured.
Glasovir
iz neke dunajske fabrike, na O3/« oktav, še dobro ohranjen, kratko podobe, je za 90 gold. na prodajo. Kdor hoče zvedeti več, naj popraša pri Ant. £ehti, nadučitelju pri Sv. Magdaleni v Mariboru.
Učiteljska služba
na novo OBnovani enorazredni ljudski šoli pri sv. Jornoju z dohodki III. razreda in prostim stanovanjem se razpisuje.
Prosilci, zmožni nemškega in slovenskega jezika, imajo svojo dostojne dokumentirane prošnje potom predstavljene okrajne šolske gosposke naj dalje do 15. marca t. 1. vposlati krajnemu šolskemu svetu pri svetem Jerneju (St. Bartolma, Post Hohenmauthon).
Okrajni šolski svet v Marenbergu, dne 10. februarja 1877.
‘2—2	Pervosednik: Strobach.
Razpis učiteljskih služeb.
V obsegu c, kr. okrajnega glavarstva Celjskega so razpisujejo sledeče učiteljsko službe:
Učiteljska služba na Kalobji, pošta Št. Jur;
*	n	v	Konjicah;
„	„	v	Št. Lenartu, pošta	Laško;
„	„	v	Hrastniku;
„	„	v	Laškem tergu;
„	„	v	Razboru, pošta	Loka,
z služnino III. razreda in stanovanjem, potom
učiteljska služba v Zrečah, pošta Konjice;
„	„	v	Dramljah, pošta Št. Jurij;
„	„	v	Št. Hemi, pošta Podčetrtek,
s služnino IV. razreda in stanovanjem; konočno: podučitoljsko službe Vojnik,
„	„	Gornja Rečica, pošta Laški trg
s III. razredom in podučitoljska služba ua Ponkvi, IV. razredom.
Prošnje naj se do 15. sušca 1877 pošljejo dotičnim krajnim šolskim svetovalstvom.
Celje 7. februarja 1877.
HAAS I. r.
c. kr. okrajni glavar.
2—3
Risanske priprave.
Knapek v Znojmu') priporočujo slovenskim učiteljem:
1) Risanke s slovanskimi napisi po 3 kr. (100 po 2 gld. 85. kr.), v št. I. so piko 1 cm„ v št. II. so 2 cm. narazen.
2) Methodisehe llandbiichor fUr Freihandzcichnen (1. Abt. 80 kr.,
2.	Abt. 1 gld., 3. Abt. 1 gld. 50 kr., 4. Abt. 2 gld. 00 kr.)
3) Forinonsammlungon fllr Freihandzeichnen (I. Abt. 40 kr., 2., 3.,
4.	Abt. i 05 kr.)
4) Method. Handbuch filr Zeichncn an Knabonschulon, 1 gld. 30 kr.
5) n	»n n	n	1	Tl	^	n
6) Geometrische Formenlehro, 40 kr.
’) Posreduje učiteljsko društvo v Ljutomeru,
Lastništvo „Učiteljsko društvo za slov. Ktajer.“
Za urodn. odgovoren Drag. Lorene. — J. M. Pajk-ova tiskarna v Mariboru.