ViutU Tirol.
11
St. 79.
V Trstu v sredo S. oktobra 1883.
Tečaj VIII.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
•V adiaMti |» Ml«.
»EDINOST« izhaja Škrat na teden vaako «r«tfo in tabtt« o poludne. Cena za vse Mo je O g Id., za pola leta 9 gld., za četrt leu 1. gid. SO kr. — Posamezne številke se dobivajo pri opravniitvu In v trafikah ▼ Trst« po & kr., v Beriol in v AJtftvigiai po ^ kr. — Narotmne, reklamacija in inaerate prejema Opravi lit ve »vit Zoata 5.«
Vsi dopiti ae pošiljajo Uradaiitva >vla Torrents« »Nuova Tipografla;* vsak mora biti frankiran. Rokopisi orez posebna vrodnoati ae ne vračajo. — Inseratt (razne vrat« naznanila in poslanic*) ae zaraSuuijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ae plačuje za vsako besedo 2 kr.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo trudno vabimo na novo naročbo za zadnje četrtletje, stare gospode naročnike, katerim jioteče koncem meseca septemb. naročnina, in one, ki so &e kaj dolžni za prošlo dobo, pa prosimo, da nam precej pošljejo denar, da pošiljale ne preneha.
„EDINOST"
velja za vse leto . . 6 gld. _ kr.
sa pol leta . . . 8 » < — » » četrt leta . , . i » 50 »
Upravnih to „Edinosti".
Kaj tare Primorske Slovane?
ni.
Da naša narodnost na Primorskem v uradih in Šolah in sploh v javnem Živenji ni tako priznana in čislana, kakor to zahteva § 19 temeljnega zakona, tega smo dosti krivi tudi sami, v prvej vrsti pa nafti narodni advo-katje, ki v raznih zborih in shodih zagovarjajo sicer s prav lepimi govori naše pravice; pri vsem tem pa v advokatskih in notarskih poslovnih zadevah ne kažejo tiste eneržije in odločnosti. katere bi bilo trfcba, da se odstranijo zavire pri uradih. Prav lepo je, da se dokazuje, da mi Slovenci imamo pravico od uradnikov zahtevati, da nam uradujejo v našem materinem jeziku; stvar bi tudi šla, ker pri vsakem uradu je uže tudi nekoliko uradnikov, kateri govori in pišejo naš jezik; toda prav ti uradniki nam na pralanja, koliko se uže pri sodnijah in drugih uradih urad uje in rešuje v slovenskem jeziku, navadno odgovarjajo: »Uradnije bi uŽe storile; toda pred vsem je treba, da stranke, oziroma
Podlistek.
Popotna pisma.
(Spisala Antonija Kobler.)
IV.
Čestita gospa!
Ifrapina 24. avgusta 1883. - Vaše pismo, katero ste mi pisali uže pred desetimi dnevi, leži Se odprto na mizi, drugo pa je uže vse popravljeno v kovčegu za odhod.
Toda ne prikimavajte zadovoljno z glavico, jaz ne morem VaSega ukaza t;iko brio spolniti, ker sem nezmožen se zopet zamisliti v zaprašene spise in paragrafe, za to pera še prerazburjen, moram se najprej pomiriti, za to pa potrebujem ča^a. zato sera prosil za pol leta še odpusta, kateri sem zaradi bolehnosti tudi dobil, tako toraj idem v Gradec obiskat sorodnike. kateri so me uže davnaj vabili naj jih obiŠČem in ostanem nekoliko času pri njih. Tudi pri baronu Gebi so odpravljeni za odbod; strah pred rabuko, ki je tukaj na-nastala zaradi madjarskih grbov, spravilu je starega barona na noge, ter ne želi ničesa bolj goreče, nego naglega odhoda od tukaj, on se boji za svojo staro koio, poseuno sedaj, ko se je v njegovem starem srcu unela ljubezen do neke bogate vdove, ki ima sicer denar, vendar »imena« ne, baron pa ima »ime« in denarja ne toliko, zato
advokatje in notarji pošiljajo mnogo slovenskih spisov, s tem bi primorali urade, da uradujejo slovensko in nastala bi potreba, da se namestuje večina služeb na Primorskem sč Slovenci in Hrvati, kateri so dobro zmožni tudi nemščine in italijanščine.« Iz tega se vidi, da je torej od nas samih, posebno od advokatov in notarjev največ odvisno, da se odstrani na Primorskem krivica, katera se godi našemu jeziku pred uradnijami. Nekateri naSi rodoljubni odvetniki pač pošiljajo prav male, manj važne slovenske spise v naše uradnije; a vse bolj važne tožbe izvršujejo v italijanskem jeziku in se zgovarjajo s tem, da se bojć, da bi zarad slovenščine zgubili pravdo. Mi ne moremo verjeti, da so naši sodniki tako malenkostni ljudje, da bi na njih razsodbe uplival jezik; avstrijskemu sodniku mora biti pred vsem na srcu pravica in ministerstvo samo bi skrbelo, da povsod, kder prebivajo Slovenci, ali sami, ali pa namešani, namesti potrebno sodnijsko osobje, popolnoma zmožno slovenskega jezika. Toliko vendar uže smemo zaupati našemu sedanjemu ministru pravosodja.
Mi smo ceM prepričani, daje baš zdaj železo gorko in da ga je treba zdaj kovati ter da je vsaka zamuda v tem obziru pregreha, katera se utegne hudo maščevati. Narodni advokatje pa morajo prebiti led, in akoprem bi jim zarad njih odločnega postopanja nastale velike sitnosti in v začetku tudi kaka škoda, vse to jih nema strašiti, ako hočejo biti pravi dobrotniki svojega naroda.
Vse govorjenje, zahtevanje v dež. in drž. zboru, na taborih itd. je le bob ob steno, ako vsak stan ne stori svoje dolžnosti popolno in z vsem tistim požrtovanjem, katero zahteva tako te-
pa je baron sklenol njej dati ime, ona p;i njemu bogastvo, Caprini se smeje in pravi, da baron dobro »spekulira«, a Angelika pa dobro ve, da s tem kupom ona zgubi očeta, ker najprej je njo prodal, in sedaj daruje Se enkrat njo in svoje ime, in vse zaradi denarja.
Ko sem bil danes dopolupne pri Ca-priniju, bila je sama, pripovedovala mi je z solznimi očmi, da nje oče se ne da pregovoriti.
»Da, moj ljubi Živko, zaradi njega mi poka srce pod težo obupa in oče ge ni zadovoljen, on se hoče strt-ati iz roke neodvisnosti, ko zame nobene druge sreče ni, razen zavesti, da sera za njega žrto-v:ila srečo, da sem jaz postala nesrečna, le da oče živi v obilnosti. da ničesa ne pogreša, in on ni zadovoljen, ampak hoče biti sam svojega premoženja gospodar, ki se mu ponuja, in raji je če«tilakomnej ženski pokoren sluga, nego da bi tolažil svojo nesrečno hčer.«
»To ne bi bila nlkakoršna nesreča, ako bi se bilo zpodilo pred leti, ljuba moja Angelika«. upal sem se jaz odgovoriti.
»Da, Zivko, pred leti bi bilo za me to največja sreča, a sedaj je —- sramota«.
Nato nisem mogel ničesa odgovoriti, a spoznal sem. da Angeliki ni druzega ostalo, na kar je ponosna, nego nj^no ari-stokratično ime; pred leti bi bila z veseljem vrgla to line od sebe in sprejela mojega in bila bi srečna, da presrečna, ker jaz bi jo na rokah nosil in spolnil jej vsako
Žavna, a neobhodno potrebna stvar. Vse odlašanje vtem obziru je kaznivo in več koristi notar, advokat itd. svojemu narodu, ako začno v potrebi tudi skrajni boj za veljavo slovenskega jezika pred vsemi uradnijami, nego pa koristi s tisoči paradnih govorov. Knak opomin velja tudi našim županom, kateri imajo v teh zadevah zopet v rokah politične gosposke. Tudi oni se morajo poprijeti povsem slovenskega uradovanja in od gosposk zahtevati, da jim pišejo vseskozi slovensko. V tretjej vrsti pa moramo prositi tudi duhovske gosposke, da tudi one tu in tam odstranijo oni konservatizem, ki ni v soglasju z ogromno večino naše duhovščine, ki je odločno narodna in torej nerada sprejemlje kurende, dekrete, izkaze, cerkvene liste itd. v tujih jezikih. Mi dobro vemo, da duhovski stan je steber konservativnega mišljenja v državi; temu tudi ne nasprotujemo; ampak hočemo le reči, da se konservatizem le do tlć u meje, dokler je treba varovati stare pravice, a na stare očividne krivice se ne sme nanašati to prizadevanje.
Pametno in dosledno, pa odločno delovanje vse narodne inteligencije na vseh poljih javne delalnosti more najbolje in najprej odstraniti vse krivice in ono mdro, ki tare Primorske Slovence, pametna samodelalnost je prvi pogoj, aa si pridobimo veljavo tudi pred uradnijami in sploh gosposkami, kajti te se ne ozirajo na one, ki molčć trpć in ne zahtevajo odločno svojega prava. — Namesto napadov in črnjenja delalnih ljudi bi bilo bolje delovanje v lastnem važnem delokrogu, in vsi nam prijazni ali neprijazni namestniki bodo morali računati s činiteljem, ki z vso svojo voljo zasleduje v večnih postavah zabilježeno pravo.
najmanjšo željo, katero bi njej bral iz očesa: svet pa jo imenuje srečno, ako jej tudi od žalosti krvavi srce. To pa Angelika naj bolj čuti, a čutim tudi jaz z njo, toda to laživa se ne, ker za naju ni nobene tolažbe, nobenega upa, in vendar se ljubiva skrivno in tiho in tako goreče, da nama je mogoče saj za nekoliko časa pozabiti sedaj-nost in — prihodnjost.
Da, prihodnost! Kaj nama prinese prihodnost? da. gospa. Vi ste uže meni povedali kaj, Vi ste mi rekli vse, kar se zgodi, in morebiti imate prav, in Vam ne ugovarjam ničesa. ako je bilo Vaše pismo tudi jako občutljivo, pa Vi ste uže vedeli, zakaj ste mi tako pisali, jaz sem Vas razumel, da mi želite le dobro, in vem da tako, kakor Vi, govorila bi ljubeča me mamica, ako bi njo ne pokrivala uže davnaj bladna gomila.
Toda kakor Vam ne morem želje snolniti, tako ne bi mogel celo materinih ukazov spolniti, ker jaz sem v resnici postal pravi suženj ljubezni, jaz nemain nobene proste volje več, jaz moram iti, kamor ona ide. iri ako bi ona šla konec sveta, jaz bi Sel za njo, za en sam pogled iz njenih milih oči.
Da, gospa, tudi ona gre v Gradec, ker blizo Gradca ima grof Caprini svoje posestvo, mogoče, da bom tam Angeliko redkeje videl, mogoče, da tam pri sorodnikih, ki so mi ljnbi in dobri, pridem sam k sebi, upajva, toda zagotoviti ne morem ničesa, ker mi ni mogoče, se odtrgati od
Naposled pa nam jo še omeniti šolskih razmer. Znano je, kako postopa deželni šolski svet v Istri, kder je šolstvo centralizovano v dež. šolskem svetu in ne obstojć, kakor na Goriškem, pomnoženi okrajni šolski sveti. Tam Lahoni vsilujejo Slovanom ital. šole, in težko, skoraj nomogoče se je braniti temu lahonskemu nasilju. Prav taka je v mestu Trstu, kder mo-•ajo otroci slovanskih roditeljev obiskovati ital. šole, ker druzih ni. Te šole delajo najuspešnejšo propagando za lahonstvo. Njim konkurenco delajo le nemške državne šole, tako sicer, da Slovan ne more uiti potujčenju. A v nemških šolah se otroci vsaj toliko nauče, da morejo prestopiti v srednje šole avstrijske, mej tem ko italijanske ljudske šole pripravljajo deco le za take više šole, kakoršne imajo v Italiji. V svojej obupnosti zdaj slovenski roditelji na vso moč vpisujejo svoje otroke v nemške šole, a koliko je bilo letos slovenskih otrok, katerih niso hoteli sprejeti v nemške šole samo zato, ker so bili uže v mestnih ital. šolah in niso znali toliko nemškega, da bi mogli prestopiti v viši razred nemške šole! (po postavi pa ne smejo učenci ital. ljudske šole vstopiti v nižji razred nemške šole, tako sicer, da učenec, .ki je bil v 5. razredu ital. ljudske šole, ne sme v 4 razred nemške, za 5. razred te zadnje pa ne zna zadosti nemščine in tako nam postava sama našo deco sili v ital. šole.) To žalostno stanje sili nas, da z vso odločnostjo terjamo v Trstu slovenske ljudske Sole, v katerih naj se pusti laščina, pa naj se rajši uči, kolikor to namem tržaške ljudske šole dopušča, nemščino in ako vlada ta zahteve no podpira — ne vemo kaj bi še rekli.
ljubega bitja, katero ljubim bolj, nego vara sebe, kateremu sem jaz edina tolažba in podpora stlskanemu srcu. Vi sicer pravite, da sem njej le sedaj igrača, da se v dolgočasnih toplicah krajša z menoj Čas. toda jaz tega ne morem verjeti, ker tudi tukaj njej ne manjka častilcev, in jo predobro poznam, da bi jo mogel drugače soditi, nego je v resnici. Vi, gospa, ne poznate Angelike, zato jo imenujete ko-ketno, pa ko bi jo poznali, rekli bi, da je trpeči angelj v podobi grofi nje Caprini; o njenej osobi se popolnoma motite, ako so tudi vsi drugi Vaši nazori resnični, in imate prav, ko me imenujete sanjača, in imate prav, ko pravite, da je nespametna moja fantastična ljubezen, ki mi druzega prinesti ne more, nego kesanje, ki me ne inojce osrečiti, ampak me stori nesposobnega za moj poklic, in mi ugonobi pri-nodnost; toda če je to tudi resnično, nai bom nesrečen, le da morem biti v njenej bližnji, da morem dihati oni zrak, kateri diha ona.
Ako bi imel vse zaklade sveta, dal bi jih za en sam smehljaj Angelikin, dal bi vse, vse, kar sem in imam, za en sam njeni poljub, toda ona je nedotakljiva, ljubiti jo smem, kakor se ljubi nadzemeljsko nitje, in tudi v tej ljubezni sem srečen, <n prosim Vas, prijateljica moja, ne motile me v tej sreči, ker komu je znano, koliko časa bo še trajala?
Pa Vi še niste s tem zadovoljni, pravite mi dalje, da moje občevanje z Ange-
EDINOST.
Sicer pa srčnost in pogum veljata ; delajmo na vsako stran, v prvej vrsti sami in gotovo otresemo sčasoma, kar nas tare.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar je sprejel prošnjo hrvatskega ministra lledekoviča za odstop ter mu je z lastnoročnim pismom izrekel popolno priznanje.
Srbski kralj Milan jo 28. min. m. prišel na Dunaj iz Nemčije, sprejel ga je cesar; potem pa je odpotoval v Srbijo.
V	gališkem delehiem zboru je v ponedeljek Grotiolski vtemcljeval svoj predlog glede omejitve svobodnega razkosavanja zemljišč, ter dokazal, da bi država, posebno pa Galicija popolnem propala, ako bi se še daljo smela zemljišča svobodno razkosavati, ker bi s tem zgubila prvo podlogo socijalnega reda, kmetski stan, namesto njega pa se zarodila neizmerna armada nevarnih nemaničev. Ta predlog so je po želji Grocholskoga izročil posebnej komisiji v pretres in poročilo.
Gališki deželni namestnik je bil na Dunaj poklican. Povod tega po-klicanja so zadevo ljudskih šol; deželni zbor namreč namerjava šolski zakon tako pr o meniti, da dobi deželni odbor pravico imenovati učitelje ljudskih šol.
V	Dalmaciji so stvari zelo napete, odkar se je deželni zbor tako nenadno zaprl ; govori se mnogo, česar ne moremo poročati; toliko pa jo gotovo, da se žandarmerija pomnožuje i da se vojaštvo z ogerskimi vojaki pomnoži v Zadru; poklican je tudi deželni namestnik, baron Ivanovič z odpusta. Hrvatska in italijanska stranka ste si vedno bolj v las6h.
Ogrska poslanska zbornica je v seji 1. m. izvolila barona Kenaeny za prvega in Pavla Szontagh za dru-zega naČelnikovega namestnika ; načelniku pa je naročila, naj v imenu zbornice čestita cesarju k njegovemu godu.
S Pešta se poroča da se je sprava mej h rvatskimi državnimi poslanci in oqerskim ministerstvom dosegla; hrvaški poslanci bodo ogersko vlado kakor doslej podpirali, temu nasproti pa se odpravi kraljev komisarjat, dvojezični grbi se odstranijo in prejšnji razobesijo; vse drugo pa ostane pri starem.
Včeraj je v ogerskem državnem zboru poročal ministerski načelnik Tisza o hrvaškem praSanji, zbor mu je pritrjeval in dal prosto roko, naj stori, kar spozna za prav, da razpor mej
liko zbudi sum Capriniju in nastane razprtje mej grofom in Angeliko in morebiti še celo uničim zakonsko srečo.
Da, prijateljica moja, sreče uničiti ni mogoče, ker je ni v zakonu, Caprini pa tudi ni človek, da bi bil ljubosumen, to bi mu bilo neprilično, ker on ljubi mir, in v nježnih rečeh ni prav natančen, nasprotno pa ga neizrečeno veseli, ako se vse uklanja lepoti njegove žene, in midva sva si postala najboljša prijatelja, ter m^ je uža večkrat povabil, naj ga na njego-vem posestvu prav tako pogosto obiščem, kakor tukaj.
Caprini je neizrečeno vesel, da ko-nečno pride iz dolzega Časa zopet mej zabave in ljudi.
»Ne rečem,« rekel je uže večkrat smeje, »kopelje so mi ugodne, toda le take, v katerih Človek išče zabav, ne pa zdravja; v takih pa, kakor so Krapinske toplice, ker kamor se človek ozre, ali na desno, ali na levo, vidi le same črnem e obraze, in malo mladih žensk, pa bi po-gmol od dolznga Časa, a prišel sem soprogi na ljubo, da se dolgočasim, toda uvala Boku, mesec dni prej odidem, nego sem mislil; sicer pa sem letos prvič, in upam, tu li zadnjič tukaj; baron tako ne bo potreboval več varstva našega in tudi denarja ne, ako se res oženi.«
•Danes pa, ko sem tudi jaz dobil od višjega mesta dovoljenje odpusta, hitel sem v stanovanje starega barona, v u-
Hrvati in Ogri poravna. — Hrvatski državni poslanci Se le danes konečno določijo, kako jim je postopati.
V Budapešti se je 1. t. m. pričela konečna obravnava zoper Maj-lathove morilce.
V na nje dežele.
Srbski kralj je 1. t. m. ob treh popoludne prišfl v Beligrad. Ministerski načelnik je takoj Šel v kriljevo palačo ter izročil kralju prošnjo za odstop. Kralj je naročil Ristidn naj sestavi novo ministerstvo.
Ker je v srbske j skupščini radikalna stranka v večini in se kralj ne upa skupščine razpustiti, zato bo moralo sedanje ministerstvo odstopiti. Kralj bo poskušal z radikalno stranko se pobotati. A ta stranka zahteva, naj se prekliče novi cerkveni zakon, da se duhovi na Ruskem pomirć in da se zoper ministerstvo vloži tožba, da tako dosedanja sistema notranje in zunanje politike vprihodnje no bo mogoča.
Knez Arnold Karadjordjević jo 29. min. m. prišel na Cetinje in bil slovesno sprejet. Njemu na čast priredb velike slovesnosti.
Španski kralj je prišel zadnjo saboto popoludne v Pariz; sprejet je bil, kakor smo zadnjič poročili. Zbralo se jo na kolodvoru tudi mnogo ljudstva, ki je kralja mrzlo sprejelo, Čulo se je celo žvižganje.
Demonstracije zoper španjslcega kralja v Parizu so bile večje, nego se je s prva poročalo. Španjski izseljenci so razvili prapor z španskimi barvami (rudeče-rumeno-rudeče) z napisom : »Voluntarios de la libertad« (prostovoljci svobode). Kričanje je bilo silno in zelo razžal ivo.
Španskemu kralju na čast priredil francoske republike načelnik Grevy zadnjega septembre banket, katerega so se vdeležili vsi ministri, razen ministrov za vojno in poljedelstvo. Grevy je kralja obiskal uže poprej, povabil ga na banket, ter na-glašal, da ni kriva Francoska neprijetne demonstracije, da pa so francoski zakoni taki, da vlada ne more tacih demonstracij zadušiti.
Španski kralj je 1. t. m. zjutraj odpotoval iz Pariza na Špansko.
Francoski državni zbor se skliče na 23. oktobra. — V Tonkin se pošlje zopet pomoč.
Na Irskem se ponavljajo napadi in umori. 27. min. m. je bil napaden O' Connor na kolodvoru v Portadownu, a je ubežal; zemljiški posestnik Crotty v grofiji Mayo pa zavratno ustreljen.
Kitajska vlada je odbila francoske predloge gledć Tonkina; zdaj
se toraj Se le začne ozbiljna vojna v vshodnjej Aziji, ako je v zadnjej uri druge oblasti ne ubranijo, na česar pa je malo upanja.
Perzijski šah je poslal posebnega poslanca v Kabul k afganistanskemu vladarju, da poiztć, ako bi ta holel odstopiti Perziji Herat proti odSkodbi z druzimi deželami; angleška vlada bi neki temu ne ugovarjala.
Iz Kantona se poroča, da je tam vstal nemir.
panju, da to veselo poročilo naznanim Angeliki, pride mi pa naproti Caprini, kateremu se ve da, sem tudi takoj povedal. »Tako, tako, dobro, mladi prijatelji« »Gradec boste še le v mojej navzočnosti do dobrega spoznali, tam sem jaz doma, in na svojem mestu, tam si človek lahko krajša čas, zvečer sedim pri zelenej mizi, alf pa sem v družbi z svojo soprogo, ki je tako od čestilcev obdana, da vsp druge zatemne pred njo, kakor zvezde pred solncem. jaz pa sem vesel in ponosen in v družni edino zadovoljili z njo, doma je tako hladna in dolgočasna, a v družiti ponosna in Ijubeznjiva, tako da drujiim od zavida zastaja sapu, toda le grof Caprini mora imeti tako ž^no, ki jo je pa tudi tako rekoč z denarjem kupil od očeta, drug tega ni mogel storiti.
Tako in enako je še doi<>o govoril, konečno pa me povabil, naj skupaj po-potujemo v Gradec, kar sem jaz se ve, da, z veseljem dovolil-
Jutri torej odpotujemo, od tam bom Vam redno dopisaval, ako se kaj zgodi, da bi Vas moglo zanimati. K<iko stojiva z Angeliko, to Vam je znano, kako bo v Gradcu, ko pride mej znance in druge ljudi, to Vam sporočim, do tistega časa pa zdravstvujte I
Vaš udanl Živ ko.
Dopisi.
Iz tržaško okolico 25. aept.
(0 cesarskej vioraarnioi i našem stanju.)
Malo je držav na svetu mislim, koje se smejo ponašati s tako čvrstimi i junaškimi mornarji, kakor so naše avstrijske c. mornarnice. Svoje junaško vedenje je pokazala naša mornarnica osobito v bitki pri Visu 1866 leta. Mornarjev je se ve da ogromna večina Dalmatincev. O ikar so pa razpustili okoličanski bataljon, jemljejo tudi mnogo mladeničev iz tržaške okolice k cesarskej mornarnici. Po mojem menenju more biti Slovanov vojakov pri ces. mornarnici : Dalmatincev 63*/,. istrskih Hrvatov 89/0, Slovencev 3®/«. će povzamemo toraj omenjene odstotke, vidimo, da je pri mornarnici 7470 Slovanov. Onih druzih 26°/, je pa Italijanov. Prištevati je pa tudi mej te 26% nekaj Čehov, Nemcev, in pičlo število Poljakov in Madjarov. Iz tega se vidi, da ni pri mornarnici mornarjev po rodu Italijanov dosti nad 239/r Gotovo je pa, će pogledamo pregled mornarjev po narodnosti pri mornarnici, da se pokažejo vse drugače številke. Število Italijanov bi se gotovo nad polovico pomnožilo. Ludno se bo zdelo to nekojim, a vendar je . vse gola Istina. In kako uganiti to, ni treba dosti študirati. Gotovo dosti istrskih Hrvatov, posebno z otokov, mogoče tudi Dalmatincev vpisuje svoj jezik za obče-valni jezik italijanski. Tudi od mladeničev iz tržaške okolice se jih večina za Italijane vpiše. In to ni izmišljena neverjetna stvar, nego valed mojega lastnega prepri-, čanja. Slovanski mladeniči, če se le steljo in imenujejo za Slovane, zmerjani so uže od (kulturnih civiliziranih 1) Italijanov (mornarjev) za »schiaviin porchi di croati«. To je glavna stvar, kije uzrok, da se naši mladeniči sramujejo svoje narodnosti in se za Italijane vpisujejo. Nuvzamejo se tudi popolnoma italijanskega duha in postanejo pravi renegatje. Iz dobrih poštenih slovenskih mladeničev, ki odhajajo v Pulj (Pola), prihajajo nazaj razuzdani fantalini, govoriti nečejo druzega, nego italijansko. Sad, ki ga tudi prinesejo od tam domov, to je divja ostudna italijanska kletvi na in slabo italijansko petje. Ni čuda toraj, da se po okolici skoraj le italijansko peti sliši. Oh, kde so stari časil Dokler je bil Še slavni okoličanski narodni bataljon, slišal si po okolici zgolj slovenske pesmi prepevati. Cele trope fantov skupaj je pelo Upe naše narodne pesmi. Vladala je edinost mej našimi mladeniči, lepa bratska sloga. Ni se slišalo mej njimi one divje italijanske kletvine, niti petja. Kaj pa se sliši sedaj ? Fantje in mladi možje, povečern štirje skupaj, roje in tulijo cele noči, kakor siladni volkovi po goran. Ko ja okolica zgubila svoj bataljon, škodilo je dosti našemu narodu. Opustila seje prekrasna narodna, posebno moška noša, narodni običaji. Iz tega se vidi. daje tudi vlada mnogo, mnogo zakrivila. V prejŠnih Časih je rastlo tudi število Slovencev v Trstu in okolici vsako leto bolj. A če pregledamo statistike zadnjih let, vidimo — žalibog, da temu ni več tako. In list »Cittadino« je pisal pri zadnjem popisovanju, da izmej vseh narodov v Avstriji so bile najugodnejše razmere Italijanom in Madjarorn. (Lahko, ker ti porabijo v svoje popisovalne pole polovico Slovanov. Pis.) Krivice so se godile Slovanom od nekdsy, posebno na Primorskem, in gode se še i pod vlado, ki si je zapisala na svojo zastavo enakopravnost, ki je — žalibog, Slovanom primorskim nepoznata reč.
A prava šiba je nam Slovencem tržaški magistrat. In gospodje pod Mih-čevo-Jakčevo kolibo radi bi videli, in delajo na to, da se vsa okolica poitalijanČi. Sploh pa smo ml tržaški Slovenci pravi robovi tukajšnjega magistrata. Kaj pomagajo pritožbe okoličinov proti italijanskim razredom v okolici. Kaj je pomagal celo očiten upor proti potrjenju Birkovljan-skeya G ipovilla. Ž mdarji so dobili nalogo od magistrata, če ljudstvo ne bo mirovalo, naj se silo narede mir, može poklene in odvede v zapor. Ko so pa možje videli, kaj žandarji nameravajo, niso nadaljevali demonstracije. Vedeli so, da radi ubornega Gapovilla ni vratno zapuščati svoje družiue in iti v zapor. Zavoljo tega so se rajši pomiriti. Od takrat se ni ponavljalo nič več proti Barkov-Ijanskemu Cipovilli. A vtorek, 24. t. in., je kričaio nekaj Barkovljanskih mladeničev pred hišo Capovilla: »Živijo Avstrija 1 Živijo Slovenci! D... za tiste, ki Italijo
žele! D ... za Capovilla!« Povod so dsfll temu, da so žandarji enega mladeniča, J, Starca, peljali v zapor. Tržaški magistrat stavi nam za glavarje le take moŽ», ki so njemu po volji, ne ljudstvu. Doklej bodo Še trpeli Sslovani krivice, ki se jim gode, posebno na Primorskem? Kada se vendar zgodi pravica ljudstvu, ki je naj-zvestejše cesarskej hiši? Uže tolikrat imenovanega tabora treba bi bilo, in tam skupno tirjatl svete naše pravice. Celo vsi dačni uradniki po okolici so italijanske narodnosti, mnogoteri — onstran Soče. Domače Ijudstve, ki jih svojimi žulji redi in plačuje, imenujejo Ščave. Mnogo jo tudi takih, ki čez morje pridejo v Avstrijo kruha iskat, in vendar ti ljudje pri magistratu dobivajo mastne službe. Ti ljudje sami sebe prav* Trža-Čane imenujejo, tukaj domače Slovenca pa s6 schiavi in ospiti (tujci) pitajo. Te krivice se morajo vendar enkrat plačati. Kdaj se vendar vremena zjasne našemu rodu? Primorski Slovani l Ne puščajte s* imenovati »schiave« na domaČej zemlji 1 Kajti vedite, da so tukaj naša tla, domaČa tla. In ne dopuščajte, da ta tli skrunijo tujci. Saj so tukaj se vam prvikrat odprla usta, in mati pri zibelki vam je vendar prepevala v domačem jeziku! Ko bi hoteli vse krivice povedati, ki se našemu narodu gode, osobito na Primorskem, popisali bi cele pole. Toda vrnimo se zopet It mornarici. Povedali smo uže vse slabe lastnosti, kojih se naši mladehiči iz okolice pri mornariei navzemljejo. Omeniti je še le to dobro lastnost, da vendar nekoji tudi dalmatinsko mej soboj radi govore. Saj tudi naši mladeniči, ki pod mornarico spadajo, dobivajo pozivnice in druge vojaške karte v brvatskem-daima-tinskem jeziku. To se ve, da jih tudi umejo. Kadi tega, in ker je pri mornarici ogromna večina Dalmatincev, moral bi biti pri cesarskej mornarici, poleg prvega poveljnega nemškega jezika hrvatskd-dalmatinski jezik. Ali to sedaj ni tako. Ce človek pride na kako avstrijsko vojno ladijo, zdelo se mu bode nehote, da je to italijanska" oklopnica, najbrže kak »Duilio«. Ka^tt poleg prvega nemškega poveljnega jezika, drugo je le vse italijansko. Posebno podčastnike (Nostruomo) sliši vse le v italijanskem jeziku ukazovati. Včasih se zbere družba vrlih Dalmatincev, in v kakem kotu ladije začne prepevati svoja narodne pesmi (največ od Kraljeviča Marka). A da le svoje glasove povzdignejo, brž sa jim posmeh ujajo Italijani in psu jejo (s& buz di Dalmati). Kam gleda načelništvo mornarice? Je-li treba, da je pri mornarici radi kacih 24°/, Italijanov vse itall-jansko? Ne bi bilo bolje uvesti pri mor« narici mimo glavnega nemškega jezika hrvatski mesto italijanski jezik? Vidi se, da vlada sama podpira Italijane na Primorskem, mej tem, ko na slovensko večino ozira ne ^emljp. A s tem, da se Ita-lijanstvo podpira, tudi raste, in z njim raste — Iredenta. Iz tega, mislim, vidi sa dovolj, kako stanje, žalostno stanje imamo Slovani na Primorskem in v Avstriji.
Iz Duiovljan, 24. sept.
Mnogo se je uže pisalo, Še več pa govorilo, kako bi se olajšali občinam neznosni bolniški stroški; kajti prav ti tarejo nekoje občine tako, da ne bodo mogla ktnulo shajati. Vse, kar občina prinaša, da bi si kaj opomogla, mora dostikrat dati le za lenuhe in inalovredne klateže, ki se lahkomišljeno pokvarć, ali dela bojč, vedoči, da jim Še vedno ostane prihranjen prostorček v bolnišnici. Ali to ne more tako dalje; kajti to bi bila pro-pist onih občin, ki nemajo izvenre dnih dohodkov. Naša občina na primer daja vsakj leto od 700 do 800 gld. in še več bolnišnici. Naklade morajo biti se ve da, velike, ker ni posebnih dohodkov. Ko bi se vsako leto moglo od tega prihraniti vsaj 3U0 gld„ koliko potrebnih vodnjakov, poti in drugih potreb bi se dalo napraviti?
Zato je hvalevreden sklep starešinstva, da se ne bode tako na lehko dajalo vsacemu »domovinskega lista« ; kajti prav od nas vse drvi v Trst. Tudi se »domovinski odpustni list« nobenemu po mino-lih treh letih ne podaljša, ako ni dokazal, da je ud kacega podpornega društva. Želja vseh občanov je pa, da bi naši ljudje pristopili k »slovenskemu delal-akemu podpornemu društvu«.
Saj je najlepše, da se ravnamo po on^ra : »Svoji k svojimi« Tako bi se koristilo siovenskej stvari in našemu napredku na obalih Adrije. Veliko delalsko podporno društvo bode mogočen in močen nasip proti italijanskemu nasilstvu. Občinam pa^bi se tako posrelno mnogo koristilo in prav to vse bi bile zasluge in važne zasluge delalskega podpornega društva. Kako malo bi si vsak slovenski ielalao pritrgai, da bi imel boljšo in go-tovejŠo postrežbo v času bolezni I Pristopita torej k temu društvu, da koristita sebi, nain pa prihranite mnogo nepotrebnih troškov. Ako pa se ne bodete brigali za tak l" p in res koristen nasvet, bo demo ovirali, kolikor mogoče, da ne zlorabite bolnišnice. Kdor bode l* tnalo bolehen, ali bode imel kako dolgotrajno neozdravljivo hiranje, tega občinski zastop s privoljenjem višjih iz bolnišnice vzame in
EDINOST.
domu pripelje, kder ga z manjimi troški prebrani. Jaz mislim, da se na ta način ne pregreši nikdo proti »bumanitetiu; kajti nevarno bolni se bodo pustiti dobrosrčno v bolnišnici. Ako se pa svetuje, da se z malo žrtvo vsak zagotovi za čas bolezni, ako se ovira zlorabo humanitarnih naprav, ako se kaznuje na tak mili način lahkomiŠijeno zapravljanje denarja in zdrava, ni to nikak pregtešek proti človeškim naravnim postavam. Skrbite torej tudi Bami in ne nakladajte nepotrebnih troškov svojim domačinom, ako hočete, da vas bodemo imeli za zveste sinove naših občin/	K.
mm SutaorJI, 20. sept.
Ako človek dolgo Časa ne vidi svojega kraja, marsikaj novega in spremenjenega opazi, ko zopet obišče svoj dom. Tako se je meni godilo, ko sem prišel na
Eohode v svoj zavičaj ali rojstno vas — uhorje.
Ko prikoraČim doli iz Šenpeterske postaje skozi gosto brezovo grmovje na Vrhe, pokažejo se mi v pravej uližini tuhorski i ostroiki hribci i holmci; dolge požete njive i pokošene senožeti, ter beli vasi: Suhorja i Ostrožnobrdo. Gledam, gledam, a jedva verujem svojim očem: tu in tnm, kder sem pustil pred devetimi leti gole i popolnoma neobrasle srenjske
Jtašnike, opazil sem zdaj vse obrasllo z elševino. Naredila je to v malo letih narava sama brez Človeške pomoči. Zapazil sem to osobito po Suhorskem kraju.
Morebiti jednemu ali drugemu ustrojem, ako tu mimogrede nekoliko sprego« vorim o jelši.
"" Jelša je dvovrstna: rudeSa (Alnus glutinosa) in bela (Alnus incana). Prva raste bolj ravno, druga bolj grbasto i Kolenčasto. Prav goste sence ne dela, ako jo pustimo, da doseže svojo prirodno vir sokost. Ako pa jo obsekamo, postane bolj gostovejna. Po nekaterih krajih veje posuše za pozimsko krmo ovcam. Vendar pa je jelšev frodelj i les samo srednje vrednosti. Tudi oglje se napravlja iz jel-šdvine; skorja pa se rabi mesto čresla pri strojenji koz. Desetletna jelša uŽe cvete, In sicer prav zgodaj spomladi, še prej, nego ozeleni. Rujavo-črnikasto seme, lefinikove velikosti, dozori pozuo v jeseni; Čez zimo tja na pomlad pa malo po malo odpade. Gestokrat ga veter ali burja ot-trie raz veje, ter zaseje daleč od drevesa. Tako se jelševina sama po Bebi naglo zaraste i širi. Kdor pa boce imeti goli svet v teh krajih bolj naglo zarasten, naj si nabere pozno jeseni jelševega semena, ko je uŽe zrelo; istega pa spomladi po praznih prostorih poseje. Jeden star funt jel-Sevega semena ima do 480 tavžent zrnict Jelša pa se zasadi tudi sd sadikami, oziroma navlašč za to narezanimi količi. Ište je treba meseca novembra v zemljo gapičiti, tam, kder hočemo imeti jelšo zarast lo.
Se neko dobro lastnost ima osobito rudeča jelša: dokazano je, da pod njo raste najrajši neka sladka trava, — živini dober grižljaj. Samo paziti je treba, da ae pritlične veje odsekavajo, s cer bi vejevje tla preveč zagrnolo i travo Jidušilo.
Moj ljubeznjivi otec, imenom Andrej. 75 letni starček, Še Čvrst i zdrav na Sunorji, zasadil je na več krajih, kder ni preveč osojni svet, mej jelševo grmovje tudi ČeŠpIjeva drevesa; sad je popolnoma do-zoril in vetrovi niso drevescem skoro nič Škodovali. Učeni sadjar bt se temu pro-tivil; jaz pa, ker tukajšnje kraje poznam, orav odkritosrčno pravim: Bujani, Suhot-eani, Ostrožani, Premci, Barčanje, Va-tovci in družil sadite češpljevo ali jabolčno drevo tja po »gmajnic, kderkoli je kaj prostorčka, tudi mej jelfievo grmovje, kder ni preveč gosto zarastlo, in verujte mi: novcev boste imeli za sadje — kakor čepi n j.
Nekateri mladiči se ne morejo še s pravim veseljem poprijeti sadjarstva: izgovarjajo se : »e, kaj bora sadil i cepil, pred, nego mi drevo rodi, tako umrem.« Tako ni mislil ni govoril moj otec, blaga duSica, — pravi človekoljub. UŽ^ iz prve mladosti se je poprijel sadjarstva, ter ga gojil s čvrstim delom i veseljem, rekoč: »Le ne bora jaz užival, uživali pa bodo moji mlajši.« Tak človek, brez vse-ja egoizma i samopridnosti, ki žrtvuje svoje delo iz ljubezni v blagost Človeštvu, vreden je, da ga vsak pravični človek jako spoštuje; in sicer toliko bolj, ker seje prav v sedan jej dobi, kakor črn i kač a, ovlla gnjusna materljalnost nekih ljudi, — nabirajoči!) si bogastvo iz krvavih žuljev nedolžnih žrtev. Tak človek, ako bi imel še kaj iskre božje v srcu, mora naposled vendar vzdahnoti: »Moje je in moje ni«, »Znašal sera skupaj bogastvo, pa ne sain, pomagalo mi ga je še drugih deset; po trikrat deset leti« »I i za plačilo sem se nanje samo obregnol/ Hu l«
A, krenimo k reči. Spregovoril sem o jelši in njenej koristi.
Tu naj še nekaj dostavim. Sutior-čanjet vso dolgo rebraiino *), k lerkoli je kaj golega sveta, od »Slepanj« tja do
(• Reber, navad, samostal.; rebrhn, manj-Savno obrazilo; rebra&ina, vekšavno obrazilo
P.
• Strmca«, nad Žagarjem zasadite (skupno porazumljeni), z rudečo jelšo; nekoliko z semenom, nekoliko sč sadikami. Vmes posadite tu i tam tudi kakšno češnjo. Tako se vam gole brŽine, prej nego si mislite, lepo z jelŠevino zarastejo; deževje ne bo več toliko dobre zemije odnašalo doli v vodo Reko; sčasoma vam zraste mnogo lesa za kurjavo; tla se zopet gladko zaledinijo; živinica bo imela več paše, in sadnega drevja posadite lehko tam v rodovitni soldanasti svet — kolikor se vatn le zljubi.
Ovočnega drevja je v teh krajih še precej posajenega. Vendar bi jaz prijazno svetoval, da bi se tukajšnji prebivalci po-prijeii boljših sort jabolk in brušek, to je, tacih, ki imajo v kupčiji večjo vrednost. Tukajšnji kraji so kakor navlašč primerni sadjarstvu. Će ni vsako leto polno sadja, to ne sme nobenega oplašiti. Skušnja uči, da ovočno drevje vrstorna vsako leto ne rodi. Vsaka vas naj bi imela svoj sado-nosni vrt, katerega bi domač ali bližnji učitelj imel v skrbi. Iz tega vrta bi lehko vdobil vsak kmetovalec na leto, in sicer spomladi : po 50 češpljevih, 25 jabolčnih. 10 hruškovih, 10 češnjevib, 10 orehovih in 5 breskovih sadik. Te sadike naj bi si kmet posadil začasno na bolj varni kraj v plante mej trte; dorasle bi poce-pil; potem pa stalno na svoja mesta presadil; in sicer takrat, ko so drevesa uže toliko odrastla, da ne more živina segati z gobcem po zelenih mladikah. Na tak način bi sadjarstvo v tukajšnjih krajjh se prav zdatno povzdignolo.
V*
Domače in razne vesti.
Ctasarjev dar* Presvitli cesar je podaril društvu veteranov v Rovinju v Istri 80 gld, za napravo društvenega praporja.
Tržaške novosti. Imendan našega presvitlega cesarja. Dne 4. oktobra na imendan našega presvitlega vladarja bode, kakor navadno vsako leto, slovesna služba božja s »zahvalno pesmijo« ob 10. v jutro v stolnici sv. Justa; katerej bodo prisustvovali vse c. k. oblastnije, kakor i civilne, c. k. učilnice in korporacije. Ponti-ficiral bode sam milostljivi trž. škof, mon-signor dr. Glavina.
Mestni zbor. Včeraj zvečer je bila seja mestnega zbora. Župan Bazzoni je naznani I, da se je dr. Venezian odpovedal od-borništvu. Na to prečita aBesor Slokovič, naznanilo namestništva, s katerim odbija rekurz mestnega zbora zarad vladne določbe, da nekateri lahonski študentje v Gradcu zgube doslej uŽivane štipendije. Potrdel je zbor nadalje lansko komisijo tudi za letošnjo dopolnitno volitev, ki se bode vršile še v tem tednu, kakor naznanjeno. — Za osnovanje nove paralelke na mestnej gimnaziji dovoli zbor gld. 1170. — Zbor dovoli, da se permanentnej obrt-niškej razstavi pripusti stara ljudska šola v Korziji Stadion proti letnej na-jemščini 2000 gld. in sieer za 2 leti. Zbor dovoli tudi svoto 8035*40 kakor doprine-sek mesta k troškom za državno javno stražo in 300 gld. za vzdrževanje tržaških kaznencev v belej hiši Ljubljanskej ter naroči delegaciji, na poroči ob uspehih omenjenega zavoda glede naj poboljšanje tržaških kaznencev. Potem je bila tajna seja, v katerej je zbor imenoval razne mestne uradnike in sluge.
Nesreče. V nedeljo popoludne je prišla pod kočijo 40 letna Barbara R. To nesrečo je zakrivil kočijaž, ki je bil pijan, vsled česar se mora zdaj pokoriti v ječi. Ranjeno žensko so prenesli na svoje stanovanje. — Žrtva dela. Dvajsetletni Luka Mevla, stanujoč v Kadinu, težak v nekej tovarni, delal je pri kolesu nekega stroja. Kolo ga ztirabi za levo roko in mu jo tako po-škodva. da so mu jo kesneje v bolnišnici odrezali. —41 letni Anton Skrl, stanujoč na Greti, moral je iti v bolnišnico, ker je po nevednosti padel pod kočijo, ki ga je jako hudo ranila ne levo nogo.
V morje je padel ruski vojni mornar od korvete »Strelok« In se tako poškodoval, da so ga morali odnesti v bolnico.
Roditelji, ne puMajte otroČitev brez-varstval Velika o i govor nost vas Čaka pred Bogom za vam poverjeno deco. Danes vnovič imamo zabilježiti veliko, da, ne nado-mestljivo nesrečo, ki je zadela obitelj Jožef Guliča, najemnika ali kolona kam-panije štv. 17 v ulici Pleli. Ta Jožef je bit oče tri in poluletneinu sinčeku Pepčku, ki je zmanjkal v saboto in ni se venlo kam je prišel! V nedeljo v jutro so pa otročifia našli utonjenega v domaČem vodnjaku na dvoru pred hišo. Otroče je bilo samo doma, prilezlo do vodnjaka in notri Palo. Prašamo : Je-11 obzidan ta vodnjak ? Će je, zid mora biti jako nizek — in ne more ugajati magistratovim naredbam in potem takem lastniki zapadejo kazni, Koliko je magistratovih naredeb, ki ostanejo le »mrtve Črke«.
Kedor hoče okraden biti, naj zaspi pod prostim nebom. Kolikokrat smo uže pisali in svetovali; Nemojte spati pod prostim neboinl ker noč ima svojo moč — ali vse bob v steno. Mornar Karol T. se ua je napil toliko, da ni mogel dalje. Leže na tla in sladko in kakor čok je moral spati. Ko se pa proti jutru probudi, hoteč iti v
bližnjo žganjariio na glažek onega, ki želodec krepča, spozna, d* je sam kot puš-čavnik in onih 5 forintov v žepu ni več, v ponočnera času so oni dobili druzega gospodarja.
Duhovske spremembe v trža-škej škofiji. V. č. g. Janez GabrielU je Imenovan župnikom v Gračišču. — Č. g. Mi-halu Laginja, kaplanu v Zvonečah je izročeno oskrbništvo župnije v Kastvi. g. Josip Cvitko je imenovan kuratom v Castel-venere. —- G. g. Jan. Šega je premeščen za kaplana k sv. Antonu novemu; č. g. Jan Skabar za kaplana k sv. Mariji Večjej (jezuit, cerkvi), & g. Juh. Kocijan za kaplana k sv. Antonu novemu; č. g. dr. Peter Tomasin za kaplana k sv. Mariji Po-močnici (sv. Antonu staremu.) Č. g. Josip Bottegaro za kateheta k samostnnskej šoli beneniktinarc ; — č. g. Jan. Buttignoni za duh. pomočnika pri sv. Justi; č. g. Juri Pittaco za kaplana k sv. Mariji Večjej; č. g. Jan. Kavalič in č. g. Franc Mujesan za kaplana pri sv. Jakobu. — vsi v Trstu. t. g, Edvard Dagri za kaplana v Isoli. — V mašnika posvečen je bil 9 sept. č. g. Mat. OrUotič.
Umrla je v Trstu minoli petek vele-spoštovana gospa Barbara Pichler pl. Deeben. mati c. k. dvornega svetovalca m policijskega vodje Karola Pichler pl. Deeben. Sijajnega pogreba v nedeljo se je udeležilo mnogo dostojanstvenikov in odlične gospode.
Novo posadko je dobil Trst zadnje a dni ; namreč regiment pešcev št. 61., ime-^Mfovan po ruskem carju Aleksandru III., in bataljon lovcev št. 19. Sinoči je banda novo došlega regimenta na velikem trgu prvikrat igrala.
Cesarski Štipendiji. Presvitli cesar je blagovolil ustanoviti dve štipendiji po 250 gld. za dva obiskovalca poljedelskega zavoda v Modlingu. Razpisani ste štipendiji za triletno obiskovanje zavoda. Za VBprijem v omenjeni zavod je potreba imeti : 1. Dovoljenje roditeljev ali oskrbnikov; 2. Prosileo mora imeti vsaj 16 let; 3. Spričalo, da je dobro izvršil spodnje razrede katere javne srednje šole.
—	Dobro bi i bilo, da prosilec dokaže tudi nekoliko znanja, ki si ga je praktično pridobil na katerem zemljiškem posestvu.
—	Prosilci za te štipendije naj odpošljejo svoje dokumentovane prošnje najdalje do 15. oktobra 1883 vodstvu »Francisco-Jose-phinum« v Modlingu.
Državna Uipendija. C. k. ministerstvo poljedelstva je ustanovilo štipendijo letnih 250 gld. za obiskovalca poljedelskega zavoda »Fiancisco-Josephlnum« v Modlingu za prihodnje triletno obiskovanje. Da se more biti vsprijeti v zavod, treba je dokazati to, kar je zgoraj omenjeno za cesarski štipendiji in prošnje na omenjeno vodstvo odpeljati. — Stipendistje uživajoči razpisanih ustanov pa niso prosti Šolske takse.
Pekovsko pevsko društvo
„Jadranska zarja4* vabi vse ude
na veseli večer v nedeljo, dne 7. t. m, ob pol Štirih popoludne v gostilni »Judt-man«, Via Coroneo, št. 23.
Oderuhov v Trstu je mnogo, in čudimo se, da jih občinstvo tako redkoma sodniji ovadi. Pa tukaj uže imajo nekako Zgodovinsko pravo. Kajti uže leta 1448 je po oblastiia mestna gosposka »judovske javne oderuhe«, poBojevati denarje na zastave (pegni), a samo proti postavno dovoljenim obrestim ! Dandanes za postave, tudi za najnovejše — malo marajo.
Obletnica delniškega podpornega društva se je vršila v nedeljo, 30. t. m. po programu in tako lepo in dostojno, da je ž njo društvo zopet enkrat dokazalo, da lepo napreduje in dela, ne menć se za zakotne kritike onih, kateri mu ne koristijo. — Ob 9'/, seje zbralo pred cerkvijo sv. Jakopa na stotine družabnikov, družabnic in druzih pobožnih vseh stanov. Vsi so se zbrali okolo prekrasne društvene zastave, s katero na Čelu je šlo društvo v cerkev. V presbite-riju so bile praznično pregrnene klopi za odbora obeh oddelkov. Odborniki so zavzeli svoja mesta, odbornice v prekrasnej belej obleki pa so obdajale zastavo. Prostorna cerkev je bila k ljubu slabemu vremenu napolnjena. — Sam župnik, vele-Čestiti g. Fabris, z veliko asistenco je pel veliko mašo. — Na koru pa je pel mešani zbor delalskega podpornega društva latinsko mašo pod vodstvom društvenega pevovodje, g. J. Tance-ja. Petje je bilo izborno; pravi angeljski sopran in mogočni alt, oba kmalo spremljana po krepkih moških glasih, kmalo sama, sta s to novo in težavno skladbo nadepolnega g. Tance-ja tako mogočno vzbujala čute po-božnosti v srcih nazočih vernih, da je bil po maši slišati le en glas: »To pa je bilo uže raj-ko petje.« — Ne vemo, kateri del te mase bi bolj pohvalili, ali veličastni i>Kyrie« in »Gredo«, ali nežna »Benedic-tus« in »Agnus«. — Z veseljem torej čp-če-titamo našemu novemu skladatelju, kateri je s to skladbo prav gotovo vredno stopil v vrsto naših domačih skladateljev in nas navdal z najlepšo nado, da tudi naša okolica pomnoži število prvih naših domačih skladateljev.
Omeniti nam je posebno pohvalno pridige čast. gosp. Butignoni, kateri je družabnikom delalskega podpornega društva tako krasno razložil namen in pomen društva in jih spodbujal k zvestobi do sv. cerkve, do cesarja in do svoje domovine. Pridiga je gotovo vsem segla globoko v srca. Nikoli pa ne bi bili mislili, da se more Italijan (čast. g. Butignoni je namreč Italijan, rojen v Kopru), naučiti v malo letih tako čisto slovenščine, da jo govori mnogo boljše, nego mnogo slovenskih govornikov. — Popoludne ob pol peti uri se je začelo uže zbirati ljudstvo v »Monte verde«. Vrt je bil ves v zastavah in balonih, a gloriet in galerija nad vrtom je bila okrašena z draperijuni v narodnih barvah, in rodoljubni pekovski, mojster, g. Taler, je napravil prekrasne transparente, ki so zakrivali postranska okna glorijeta. Rodoljubni napisi in slike previs, protektorja in kumice so dali vrlemu gospodu lepo snov za te prekrasne transparente. — Le Škoda, da je bilo slabo vreme in da se ni moglo na vrtu zvečer vse to prižgati, kar je bilo pripravljeno. — A velika dvorana je bila Še krasnejŠe okrašena, okolo in okolo na galerijah in na postranskih stenah v enakej visokosti z galerijami so vihrale narodne in državne zastave in grbi vseli avstrijskih dežel, na odru pa je bila doprsna podoba cesarjeva na koloni, katera je bila skrita v vrtiču eksotičnih rastlin, s kratka, uže tako lepa dvorana se je blesketala v različnem krasnem odičenji, za kar gre vsa hvala artističnemu odseku delalskega društva. — Točno ob pol šestih je vete-, ranska godba začela gosti »Naprej«, poslušalci so našo narodno himno frenetično pozdravljali, morala se je dvakrat ponavljati. — Na to nastopi društveni pevski zbor (okolo 30 mož) in poje prav izvrstno »Hrvatski stopaj«, zopet močan rokoplosk. Potem nastopi predsednik V. Dolenec in pozdravi goste, govori o pomenu slavnosti, spodbuja družabnike in družab-nice k slogi in jim priporoča, naj delujejo na to, da se vsi v Trstu živeči Slovenci združijo pod krasno društveno zastavo. — Konečno je povabil nazoče, naj zakličejo trikratni »Živio« cesarju in cesarskej rodbini. Mogočni, več sekund trajajoči klici so se razlegali potem po dvorani. — Z laj stopi zastavonoša z društveno zastavo na oder, na vsak kraj njega dva spremljalca zastave; v polukrogu za zastavo je stalo 6 zalih goppodičin. belo oblečenih, držale so nov trak, a blizo z ustave na levo je stopila odhornica gospodičina A. Kobalova in je govorila slavnostni govor blizo tako-le Predrage sodružabnice, cenjeni soudjel
Z veseljem in navdušenjem pozdravljamo uže spomin na dan, ko se je osnovalo naSe slovensko podporno društvo ; a me dru2abnlce se še posebno radostno spominjamo leta 1881, ko se je ustanovil naš ženski oddelek. — Na naše društvo vežejo nas prekrasni spomini. — Komu od nas se niso globoko v erce vtisnoli spomini na vse one lepe veselice, katere je nekaj let sem priredilo naše društvo? Koliko nevernih Tomažev so te rodoljubne veselice in slavnosti spreobrnole v verne sinove in hčere lastne majke, katera je bila sosebno' mej nami tržaškimi Slovenci toliko stoletij čisto pozabljena, da, celo zasramovana po lastnih sinovih in hčerah? Pozabljen je bil naš narod, posebno pa mej rokodelci in delale), katerih otroci so večinoma pomnoževali vrste nasprotnikov našo ljube majko Slave, in ker jih je bilo celo sram svojega slovanskega pokolenja, postali so navadno najhujši sovražniki in zanicevalcl tistega jezika, tistih šeg in običajev, kateri je bil jezik njih stari-&ev, dedov in pradedov. Žalostno je dirnolo mislečega človeka, ko je videl, kako se je kopri tukaj v Trstu grob našemu narodu, ako-prem je bil ta naš narod na teh obalih od nekdaj doma.
Ali uprav naše društvo začelo je s podukom in rodoljubnim izgledom Slovencem kazati pot, po katerem morajo dospeti do vstajenja; ono zbira naše ljudstvo v podučijive zbore, v zanimive veselice in v naduševalne slavnosti; ono skrbi, da se domaČa dušna hrana Širi mej našim narodom v Trstu ; ono gladi pot rokodelcu, da postane zaveden svoje narodnosti, in na tej naravnej in najboljšej podlagi deležen občnega napredka in omike. — Bogu moramo torej zahvaliti, da je temu društvu skazal svojo milost, po katerej le je uspelo do take veljave in važnosti, da mu to denes mora priznavati prijatelj in neprijatelj.
še z večim navdušenjem pa se spominjamo onega dne, ko je sam cesarjevič Rudolf prevzel to naše društvo pod svoje mogočno varstvo, in najlepši dan v kroniki našegtt društva bil je 24. september 1882, ko smo pri Sv. Ivanu blagoslovili našo prekrasno zastavo, katerej je kumovala po svojej namestnici sama cesarjevna btelanlja
Kateri družabnik ne bi bil ponosen na vse te prekrasne uspehe našega društva, katero stoprv je pridobilo našej slovenskej zastavi, poprej zaničevanej, v tržaškem mestu skoro najveco veljavo.
Tudi me družabnice se tega dneva pre-radostno spominjamo, in ne bi ga mogle denes slaviti na lepši način, nego da naSej pre-krasnej zastavi, katero dlčita uže prekrasen trak visoke kumice in trak tržaških Slovenk, podelimo še tretji trak v znamenje naše neomejene in neomabljlve udanosti do našo narodne trobojnice in do našega društva.
„Delo, sočut in poduk", to je geslo, katero krasi ta naš trak.
,,Delo" pomenja naše prepričanje, da le pridne roke in neutrudljiva delalnost človeku i daj i pravo veljavo.
EDINOST.
„Sočut" to j« znak vsake pU menit« Žen-■ke, pri katirej pred viom deluje arce; Žan-•tvo blaži človeško društvo, ako je njega odgoja vtemeljena na blagočutju In torej na sočutju.
,,Poduk" j-i nam prva potreba do oralk*, napredka In blagosti, torej je povsem lepo in koristno, da sprejemamo, a tudi dalje Širimo poduk.
Vse skupaj: delo, sočutja in poduk, to je Venec lastnosti, katere me želimo našemu društvu, in za katere se hočemo me druŽab-niee mej soboj navduševati vsemu društvu v korist.
Ko torej pripnemo ta znak naše ozke zveze 7. delniškim podpornim društvom na zastavo, kličem jaz v imenu našega ženskega oddelka : Bog Živi naše društvo in njega visoke pokrovitelje, B g blagoslovi to našo zastavo, pod katero naj se krepko razvijata oba oddelka našega društva na čast in korist slovenskega naroda!
Mej govorom so druge gospodičine privezale trak na zastavo, kar vse je dalo tak lep prizor, in nazoče tako navduSilo. da so večkrat tudi mej govorom vsklik-noli v »živiot-klice. — Gospodičina Ko-balova pa je tako izvrstno govorila, da je občinstvo kar očarala, pa je tudi Žela priznavanje brez konca In kraja. — Mi si ne moremo kaj, da ne bi ta govor priporočali družabnikom in družabnicam, da ga pazljivo prečitajo in si ga vtisnejo globoko v srce. — Po govoru gospodičine Kobalove je godbi zasvirali cesarsko himno, katero je občinstvo poslušalo stojć in vedno Živahno aklainiralo. — Zopet nastopi zastavonoša s prekrasno zastavo, katero cdaj dičijo trije trakovi, kakoršne ima le malokatera zastava v Avstriji, in okolo zastave se je zbral močan mešani zbor (60 moških in gospo ličin). ter je pel »Pesem zastavi«, be*ede Cegnarjeve, skladba J. Tance-jeva, katero ja sam skladatelj vodil. Tu li s to skladbo je pokazal naš domači skladatelj svoj talent in da je vreden učenec imenitnega Hotte. Zbor nam je pokazal vso veljavo tega diinega mešanega zbora, občinstvo pa ni le ploskalo, tetnuč zahtevalo ponavljevanje in zahtevalo ga je tudi dvakrat, to<ia vtrujeni zbor ni inogel več. Kaj bi hvalili gospodičino Muhovo k »t deklarnovalko ; ona je rojena za deske, ki pomenjajo svet, morate si misliti, da je, kakor vselej, tudi to pot v deklamaciji »veziio zastavi« občinstvo tako navdušila, da io je kar na rokah nosilo. — Ker je hotelo navdušeno občinstvo še poslušati, nastopila je gospodičina še enkrat, a zdaj spremljana po simpatičnem mladeniču g. K. Schmidt-u. in deklamovala sta oba Silvestrovo »Slovo« tako navdušeno in naravno, da moramo pri tej priliki pohvaliti tudi novo moč, mladega gosp. Schmidt-a, katerega se nadejamo še kedaj pozdraviti na domačem odru. — A. Lebanovo prav nelno skladbo * Slovo domovini« je naš mešani zbor tudi prav dobro pel j a zbor je v nedeljo imel toliko nalogo, da moramo le pohvalno izreči se o njega vztrajnosti. — Po končanej besedi se je začel precej ples in ob 10. uri se je vršilo srečkanje, ob izidu katerega poročamo na drugem mestu.
—	Nekaljeno veselje v najlepšem redu je trajalo do 1. ure popolunoči in vsakdo se je ločil oi društva vidno zadovoljen. — Omeniti moramo tudi, da so se veselice udeležili razni odlični gostje, viši uradniki, celo nekateri Iredeutovci, potem ves odbor društva »Austria« in odbor delal-skega društva »Uaione operaia« in da so se vsi prav dobro čutili v krogu prijaznih Slovencev. — Tudi oficirji ruske kor-vete »Strclok« so bili nazoči in so se nekda prav dobro itneli, ter se čudili, da je v Trstu, ki je razu,pit kakor italijansko mesto, toliko navdušenih Slovanov, ki priredujejo tako lepe veselice. Počastil je veselico tudi francoski pod konzul in se jako zanimal za napreiek južnih Slovanov. — Znamenita je bila torej tudi prva obletnica hlagoslovenja zastave delniškega podpornega društva in je v to društvo privabila zopet prav lepo Število novih udov. — Pisatelja teh vr-it je nek gospod najnovejših patrijotov interpeliral, kedo je Ruse povahil.. Za odgovor je dobil, da so jih povabili slovenski plakati po mestu, kakor vse druge goste, a da je prav, da so prišli tudi Rusi, da se prepričajo, kako Slovenci č.istć in ljubijo svojega cesarja.
—	Ali ni bila to patri jotičivi lekcija?
Ilrvatska Čitaonica u K.a-Stvu obdržati če 8. oktobra t. g. muzi-kalno-dekl imatornu zabavu sa predstavom, tombolom i plesom. Buduč je Čisti prihod namenjen »Bratovščini brv. ljudi v Istri«, nada se ovaj odbor mnogobrojnomu pos jetu. — Darovi se sa zahvalnošću primaju. Ulaznina za gospo lu 1 for. Početak ob 7. uri.	Odbor za zabave.
časluo obČanstvo. Spodnjelojaški občinski zastop je 1. t. in. podelil Častno občanstvo kranjskemu deželnemu načelniku baronu Winklerjv> deželnemu glavarju, grofu Gustavu Tkurn-Valvassina in okrajnemu glavarju Mahkotu.
DrugI zvezek Avgusta Ar-mina ,v4kladel»" pride prihodnji mesec na svitlo. Zvezek le-ta, brojač nekaj moških zborov in en samospev, bode stal po pošti 40 kr. »Na ogled« se zvezki ne bodo pošiljali. Naročnino prejema urednik in založnik Janko Ltban, učitelj
▼ Lokvi (Corgnale, vit Divacca, Kiisten-laoal.
Tatvine In pellcijako. V petek
popolu Ine se je potikata po kampanijah pri sv. Jakobu cel t tropi tatinskih poba-linov od 15 do 17 let. Namenila seje bila pohoditi kakovo odprto kampanijo, in jo obrati sadja, zrelega grozdja it i. Ali manever mladih lumpov seje naznanil okrajnemu policijnemu glavarstvu pri sv. Jakobu, katero previdno raztegnovši svoje mreže, je e^lo jato ztnikavcov polovilo in jo odpeljalo, kder se riČet zastonj dobiva. — V p nek po noči so neznani poSteoja-koviči prodrli v Štačuno tukajšnjega trgovca kinkalij gosp. Fisciierja v ulici Pon-terosso in mu odnesli 12 prstanov vrednih do 60 gld. Sumi se, da to so to storili nekoji indiŠki mornarji.
Ta jt tudi lepa l V nedeljo popoludne sta prišla v neko krčmo v ulici Crosada dva posebneža, eden se kliče Jakop, drugi Anton. ZaukaŽeta si nanesti pila in jeit, in sta pili in jela. da sta zupila in zajela vsega za 3 gld. 40 si. — soldiča pa ni -ta imela v žepu. Ker pa je straža zvedela, da oba rada brezplačno pijeta i u jesta, odpelje ju v zavod, kder se hrana in stanovanje zastonj dobivata.
Ne le denar, i pamet je zapil. Jer u man J., mestni postrežč^k, je prav mirna duša, ko vina ne vidi. Ko se pa tega Bahovega daru nad mero nalije, on ne pozna več ni očeta ni žlahtnikov. V nedeljo se ga je tako navlekel, da je s trudom prilezel na dom v ulici Rivo. Njegov oče, kakor je dolžnost vsacega očeta, jame sina karati. Sin pa od jeze prične razsajati in lomiti, kar mu pride pod roke. Vandalsko delo mu je zaprečila Še le doSla straža, ki ga odvede v ulico sv. Nikole.
Policija je prijela na tuk. postaji 13 letnega Rudolfa Rott-a iz Meidling a pri Dunaju, ker je pobežal od matere in ji vnesel 600 gld.
Kakitn bode mesec oktober? Matbieu de la Dr&me, aH Matija la Dron, kakor ga imenujejo naši okoličani, za ta mesec prorokuje to-Ie: Lepo, krasno vreme o novej luni, ki se končava 9. t. m. Uprav tako vreme do 19. t. m. Lepo vreme bode vladalo osobito v deželah ob srednjem morju. Različiti vetrovi zavladajo na srednjem, jadranskem In egejskem morju proti koncu prve tretjine meseca. Lepo vreme po deželah spodnje Evrope. Mrzlo in suho vreme bode vladalo na planinah, osobito Pa na Pit-enejah, Alpah, kakor tudi na Švicarskem, Nemškem in Avstrijskem. V tem času zavlada ostuden mraz v primorskih baltiSkih deželah in ob nemškem morju. 8ever bode vladal v tej dobi lune. Lepo vreme zopet v času polne lune, ki se začenja t dnem 16. t. m. in konča 22. Deževje na Nemškem, Avstrijskem, Poljskem, severnej i srednjej Rusiji in v Skandinavskih državah v dneh 17. In 18. in pa od 20. do 21. t. m. Temperatura jako spremenljiva ali nestanovitna po vsej Evropi od 22. do 31. t. m. Močni vetrovi na Oceanu, na srednjem in drugih osrednjih morjih, osobito pa na nemškem in jadranskem morju. Snežilo bode v Franciji, Nemčiji in v Švici, v os red njej in se-vernej Evropi od 28. do 31. t. m., osobito pa na Angleškem. Velik mraz po vseli severnih deželah. Slabo vreme na črnem in azovskem morju. Sploh ta mesec bode lep za osrednjo in zapadno Evropo; oso bito pa brez primere za dežele, ki leže oi> srednjem morju, kar tudi mi iz srca želimo našemu kmetiču.
Kanal »kei Palestino. Arabski časniki
Sirije živo priporočajo angleški načrt, da se napravi prekop od katere sirske luke
skoz Palestino in s porabo reke Jordana do ruieČega morja, da se s tem ognejo sueškega kanala, ker pričakujejo, da U vodna pot ne pospeši le trgovine, temuč da m icgo koristi tudi poljedelstvu v Si riji. Posebno pa bi s tem pridobilo mesto Berut, ker bi se kanal pričel na južnej strani tega mesta blizu Kajfe in bi večina ladij na poti iz Indije in v Indijo tu pristaiala, ter tako iz tega mesta naplavila drugo Aleksandrijo.
Pri viMliei dal.	društva v nedeljo,
30. m m. izžrebale so ae tu le (52) srečke: 1562*, 3427. 1196, £ 85', 1199, 1900, 8012,1212, 1585\ 80H, 2098*, 1104,1230, 1166*, 3287*, 1551*, 861, 29f>4\ 2083, 2213, 1582*. 3284*, 1106, 2268, 1492*, 1309, 1310*, 1803, 2335, 2548, 3301, 1596, 747, 1598*, »140*, 1622*, 3355,1505*, 744, 1872*, 1206, 3252*, 1833, 1151, 2010, 1411, 745, 3420, 134o* 3442, 1494*, 2216*.
številke a£ zvezdo pomenijo uže izplačane srečke. Vse druge so še neizplačane in se morejo dotični dobitki sprejeti v društvenej pisarni (Corsia Stadion 11 .J.
Prvi dobitek, lepo arebrno uro, dobilo ie društvo „Austria", pa ga je zopet poklonilo del. podp. društvu, za kar bodi tukaj izrečena najtoplejša hvala. Prav temu druitvu in ital. društvu „Unione operaia" se ob enem tudi zahvaluje odbor za prijateljski mnogobrojni obisk na veselici.
SrPČka državnoga posojila »d leta 1854. 1. t. m so bili vzdigneni ti le dobitki Serija 2454 št 30 dobi 40,000 gld. Ser. 1566 St. 11 dobi 5000 gld ; nadalje dobi 2000 gld.: Ser. 1094 Št. 17, ser. 1868 št. 15, ser. 1619 Št. 46, ser 3390 št. 34 in ser. 3937 Št. 34; po 1000 gl. so dobile ser. 582 Št. 17, ser. 884 ftt. 26 in 46, ser. 904 Št. 4 in ser. 3034 St. 48.
Tržno poročilo.
Kupčija Še precej živahna, posebao pa s kavo. katerega blnga cene so jako trdne. Prav tako je olje iskano po viših cenah. Petrolje primanjkuje, zarad česar so cene denes uŽe na 11 gld., in vtegnejo še poskočiti. — V sadju je zdaj malo kupčije in so cene skoro vsega levantinskegu sadja veliko niže od lanskega leta. — Sladkorja cene so vsaki dan slabše. A prav zdaj je čas sa Špekulacijo. — Ztto je tako zanemarjeno, da skoro ni govoriti; cene v enotner padajo. — Maslo se vzdržuje na dobrih cenah ; cena fižola pa počasi pada, ker tudi letos ne kaže nič prav za eksport. Dobro obeča letos le kupčija z letom, ker dolgo ne morejo izostati velike komisije iz Levante in Italije.
Borano poročilo.
Borsa vedno mlahova, kurzi šibki.
DunajMka liorsa
dne 2. oktobra. đnotni drž. dolg v bankovcih 78 gld. 35 I
Enotni drž. dolg v srebru *8	»75
Zlata renta......99	» 40
5°/0 avst. renta . ... 92	» 95
Delnice narodne banke . K40	» —
Kreditne delnice . ... 291	»60
London 10 lir sterlin . . 119	» 80
Napoleon.......9	» 50
C. kr. cekini........» 69
100 državnih mark ... 58	» 70
GosDoMe in trgovM) stvari.
Valno za Primorje. Gosp, Mate Poll5
v Trstu je pooblaščen od Bakarske Štedionico, ki je dospela uže na jako visok stepen, da more za njen račun eskomp-titati menjice, (to je, posoditi denar proti menjicam), z najmanje dvema ali tremi dobrimi podpisi po njegovej uvidnosti in k ikor on najbolje misli, in to v obsegu Trsta, Istre in Gorilkega. V tej odliki Bakarske štedionice vidimo veliko poverenje, katero uživa gosp. Mate Polič pri onem novčnein zavodu, z druge strani pa se nadejamo, da hoče on, imajoč vedno v oku korist zavoda, tudi znati tako postopati, da bode ona namera Bakarske štedionice blagotvorna za naš narod na Primorskem. In tako mirno ali stalno korakaj ino naprej. — Za primorske dežele pokazala se je uže davno potreba večje narodne banke, ker se pa ni Še izvršila ta praktična ideja, moramo mi s toliko večim veseljem pozdravljati sklep omenjene, skoz in skoz slovanske banke, in veseli nas, da ta zavod tukaj zastopa tak odločen in pameten rodoljub, za kakoršuega poznamo mi tržaški Slovani gospoda Mate Poliča. Mi želimo iz srca najboljšega uspeha važnemu podjetju in hotno kesneje še večkrat imeli priliko, govoriti o njem.
Nova poŠta se je odprla 1. oktobra v Jtabacu blizu Labina (Albona) v Istri. — Nova brzojavna postaja pa v Kobaridu.
Nova obrtna postava je stopila v veljavo 29. septembra. Naj si jo omisli vsak obrtnik, da se uči novega reda. Kedor se v prihodnje loti kakega obrta, mora imeti sprite valo ^možnosti [ Befah igu n gsn uch wei s).
Pozor vinorejcem!
Podpisani kupuje vinskih tropin po jako ugodnej, najvišoj mogočej ceni.
Zavod za stiskanje in mlenje 4—4 (tovarna žveplja)
v Kadinu, Via Mcdia št. 251.
Peter Podgornik,
zaloga vsakovrstnih žeb^jev, pod- jj kov itd. v Sežani	jj
priporoča se vsem trgovcem v g mestih in na deželi za mnogo | brojne naroBbe ter obljublja naj- C boljšo postrežbo z blagom prve g vrste in po najnižih cenah. Naj; zahtevanje pošlje cenike. 3—3 S
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
X' }>ri(T0iti> in imri.vno idra-vilo je pravu dobrodejna |jinn>e in ni tjvl)t> umočili ba-*edl. dn s« do-t.Aln njii ovtt fiudovitu ni'C. Ce H« le rabijo nekoliko dni, olitjfiaj > in prelenrjo prav v malu naitrduvrut-nile lalodcn* bogati. Prav iivrauio vetrezai" *"Par tiemorojde, preti boleznim nu jetrih in na vranići, proti Črevesnim boleznim in proti frliutam pri tenskih mleCnih nadleinostlh, inper beli tok, boljMt, zoper areupok ter Čistijo pokvarjene kri. One ne preguijttjo sa'i.o on.*njenlb bolpzui, »n pak nas obvarujejo tudi pred vvako boleznijo.	10-8
Prodaj ej o «« v vaen (slavnin lekarn icah na h vetu: »n aaroCbo in iK>Bilja ve pa edino v Mt^ruici Critiofoltiu w (Jorici, v Trnu v lekarni C. ZM»M i B. Ko»m in O. B. Poraboichi. Ena ateklenica sume novoev.
Varovati ae J« pokvarjenih posnetkov, s katerimi ae živo) J Celje po duLiiCnu tu pa tam ljudstvo goljufa, dani ni gl^o nobet.e mofil in vreauoiti.
C. k. priviligirano društvo
Riunione Adriatica di Sicurtš
v TrMu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v v si h kombinacijah.
Blavnci In reaervt društva dne 31. deeenbra 1881:
Glavnica društva .... gld. 3,»i0.000.-reservni fond od dobičkov » 625 027.02 • « za pokritje premikanja vrednosti efektov » 161.500,— Premijnareserva vsih oddelkov >» 6,638.505,— Rcserva za škode .... • 284.591,—
V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati
v prihodnjih letih . . . . » 13,206.696.47 Skupni znesek vsth Skod plačanih odi. Ib88 do 1881 gld. 103,255007 57
Urad ravnateljstva 24—7 Via Valdirivo, §t. 2 (v lastnej biSI).
LA FiLIALE
dolin
BANCA UNION
TRIE8TE i' ooo«pa II tuttu te operailesl dl Banoa • dl Canblo valute
&) Accetta veriamenti in conto corrente: Abbuonando 1'interesne annuo per Banconote 3*/* con preavviso di 5 giornl 4 . » » »12 » 41/« » a sel mesi fisso
per Napoleoni 3'i. % con preavviao di 20 giornl 3'/, » » » «40 » S'1« » • ■ » 3 mesi 4 » » » • 6 •
(■od ran no deli'interese a« men Uto I« lettere Id circolazione con 6 giornl dl preav\ Iso dal 6 novembre a o quell« eon 11 giornl dal 13 giornt e qnelle con 14 giornl da) tfi novembre a. o.
IN BANCO «IHO
abbuonando II 3®/c interen«? annuo elno
2ualunque somma; prelevazlonl aino a orini 20.000 a vista verao ch6oue; importi magglori preavviao avanti la Boraa — Conferma dei versamenti in apposito libretto.
ConteKffla pertuttl 1 versamenti fattl a qualsiasi ora d' ufflelo h valuta del medesimo giorno. Afrnume pel propr« o®"*'
rentlatl l' tncnsso di Cnmbtalt per Triette, VUnna e Budapest, rilascia loro assegni per avette Hltime pintie ed accorda lorolefacolta di domloiliare eJfetU presto In tua easta tranoo «l" ogni »pesa per ©mI. , „ ... by 8' incartca deli'ar.quitto e dellavendtta di effetti pubblici, valute e divioe, nonchd deli' incaaso d' astefjnt, cam-biali e coupons, verso '/t°/0 di provlg-gione.
e) accorda ai enoi committenti la facolta di depositare effetti di qualsiasi tpecie t ne cura gratis l'incasso di coupons alfa ecadenta.	43
La Filiale della Banca Union
iHezlono Heroi) s'incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercan?ie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warrant».
_ Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje,
po dr. Maliču,
le odločno najboljSe zdravilo zoper jirotin ter rermatnem, trganje po vdih, bolečine v križi ter lircih, oteklino, otrvnele vde in kite itd , malo časa če ee rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo «r,tetu zoper (Varstv. znamka; trgavje po dr Malite* szraten stoječim znamenjenem; 1 steklenica 50 Ar.
Planinski želiščni sirop kranjski,
Izboren zoper kaSelj. hripavost vratobol' prsne in pljučne bolečine; \ Rtekl. &6 M-Koriutncjši, nego vsi v trgovini se nahajajoči Boki in eiropi.	20~l
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke In bezgavne otekline 1 s teki. 60 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjerije zob ter zobnega nteea in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne Krogljice, c. kr. priv.,
ne smele bi ne v nijednem gospodinjit^ poprešati in so se uže tisočkrat sijaino osve-dočile pri zabasanji človeškepa telesa, p;la-voboln, otrpnenlh udih, skažt.'neni Želodcu, jetrnih in obistnili boleznih, v škatljah A 21 kr.; jeden zavoj s 6 šk.itljnmi 1 gld. 5 kr. Razpoiiljava »e le jeden zavoj
Naročila iz dežele izvrše $e tako)
v lekarnipri „samorogu"
Jul. pl. Trnk6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani.
Lastnik, drufitvo »BDINOST«. — Itdate^j in odgovorni urfednik: JOSIP MILANT*
Nova tisk umu poti vodstvom F. HUALA v Trstu.