206   
Premodre glave
Po narodni smešnici spisal Silvester K
V.
abržani so fel Izvrsfni živinorejci  redili  že  od  neitdš^
innogo svinj, katcrih mcso so zauživali kaj radi in t^nogo. Saj jc bilo znano daleč naokolo, da spravi sil 2-abržan vcliko več svinjine pod strcho nego lačen ltalijafl.
Čudno pa je bilo lo, da niso poznaii klotas. li tcga vzroka narn morc zabrška krajevna zgodovina pri* povcdovati lo-Ie nekoliko smcšno prigodbico.
Mesar je Sel pouoči skozi Zabrd domov. Ker jc klal nckje na Kmetih, so mu dali po stari navadi v robcc nekaj klobas; te so bile deloma m^snate, dclonia pa kašnatc. Mcsarju sc prigodi, da izgubi eno izmed kašnatih klobas. Ko jo drugcga dnc najde Zabržan, ki jc šel po cesli, misli, da fi žival1. Takoj grc po vasi naznanjat čtidno najdbo.
Vsa vas sc zbere v bližini klobase. Preblizu pa si vcndar nipče ne upa. Zabržanc jc namrcč previdne naredil sledeči županov izrek:
»Vsaka žival, ki inia rogove že samo sprcdaj, jc navadno huda i" člo-veku nevarna. Ta tukaj pa, čeravno je majhna, ima rogove spredaj iO zadaj. — forej ]e še vcliko bolj huda in še veliko bolj ncvarna."
Kakšne dolžnosti jc imel občinski svct, si lahko mislimo, če vcmo, da se jc glasila neka točka zabrških občinskih pravil tako-le:
.Sveta dolžnost občinskega sveta jc, ob ncvarnostih, ki prcte sWvnemtt Zabrdu, ukrcniti in izvršili kaj umeslnega, da se odstrani dotična n#j| varnost."                                                                                                                ¦¦
Ncvarnost pa je pretila zdaj v podobi hudobne Svalce, ki jc im^ spredaj in zadaj rogove. Ukrene sc torej, da se imajo izmcd domačih lovtSV" izbrati trijc najboljši strelci, ki imajo neslvar ustrcliti. Izbira ni bila labka, zakaj Zabrd jc imcl sanic najizvrstnejše slrelce; slrcljal jc drugi Ijolje od drugcga. Izbira je bila tudi zato težavna, ker je Slo v slučaju slabcfja stre»] ljanja za veliko nevarnost. Žival, če bi se slabo zadela in bi ne bila kmalii mrtva, bi utegnila v svoji besnosti narediti grozno nesrečo.
Pa kakor vsaka reč je imelo tudi izbiranje svoj konec. Trijc 'zbraai slrclci se postavijo v vrsto. Ko izprožijo prvikrat, se zapraši le cdino cestnl prah okrog klobasc. In vendar je že edino to dejstvo razveselilo korcjaškej Zabržanc.                                                                                                             j
,So že blizu — so že blizu!" jc klicala množica s kolikor 'n0S0^ pritajenim glasom, in župan bi bil veselja najrajši odskočil, ako bi se^S upal. Dvignil jc zdaj lcvo peto, zdaj desno peto, lakti pa je krčevito stfsBB k sebi. Saj pa ludi res — kdo bi v odločnem tronulku nevarno živa' ^*13?! ali plašil!                                                                                                        R
Strclci — da so žc s prvim strelom prišli živali tako blizu, jih js n*^ dajalo z brezmejnira   ponosom — pomerijo drugič  in   ko  ustrcle,  pdstrele
—   207   —
;si sprednje rogove, ravno te,  ki so bili  obrnjeni  proti  vasi. Ljudstvo tkriči veselja in tudi župan se ne more premagati in odskoči od tal kakor Hpce)]en zajec. ^E^ ,Lc po nji — le po nji! Ste že pri nji!"  navdušujejo vaščani   srečne
^H Tretji strel res zamori klobaso jn j0 popolnoma raztrga.
^f   Kakor počen meh se oddahnejo Zabržani  in  ko  obstopijo  zamorjeno
^HLIn vidijo raztroseno kašo, menijo enoglasno:
^^¦LOh, kako je dobro, da smo jo zamorili!  Le  poglejte,  koliko zaroda
^^Ba imcla, ker je vsa polna clrobi,i|, jajčec!"
Fv zavesti, da ni od zabrških strelcev na svetu boljših, odkorakajo po-
^Hpo in vesefo a'omov.
^t Vsak umen živinorejec ve, da je ijstje ena najboljših nastelj za domačo Bls. To so vedeli tudi slavni Zabržani. Vsako jesen so pridno hodili ^B>grabit v gozd, ki se je iz doline razprostiral do vrlia precej strmega hriba. ^BgCer pa so bili pri vsakem delu jako brzi in se niso radi mudili pre-^^E si niso vzeli toliko časa, da h\ šli najprej na vrh hriba, arapak začeli ^^Bo brž tam, kjer so najprej dospeli v gozd. Od tamkaj so grabili ^Hp in naprej — torej iz doline v hrib. Da jc bilo tako delo težavno, je Hp> umevno. Ko so pograbili listje na vrli, so ga znosili v vrečah v do-^H" in zapeljali domov.
H' Neke jeseni so dovršili svoj opravek ravno tako dalcč, da so še gra-Hl nekateri, ko so se drugi že pripravljali. da bi začeli listje devati v vreče, Hr pfide po vrhu hriba tujec in začne začudcn opazovati njihovo nerodno B^tje. S smehom jih začne opozarjati, da bi bilo delo veliko lažje, če Thi srabili Iistje navzdol in ga takoj na vozu zapeljali domov.
Rcči moramo, da niso bili Zabržani trdih glav in so si vsak zlat nauk ¦ >sebno če je prišcl iz ust tujega floveka — dobro zapomnili in se brž i.nnali pn njem.
Tudi zdaj so takoj razvideli korist lakega grabljenja in so se lakoj boteli prepričali o njegovem uspehu. Ker pa niso imeli vcč kaj grabiti, nkrcnejo uatiarjene giave lako, da se mora vse nagrabljeno listje še enkrat
^iti in potem pograbiti na nov način navzdol.
Delo dokončavši so dcjali:
.Bolje je šlo, bolje — pa tudi stokrat ložje! Seveda smo imcli dvojno delo. No — pa saj jc vsak začelek težak. Bo žc drugo bolje!"
In trdili so — kakor vsekdar — ludi takrat prav.
Vll.
Zabržani niso bili kaj preveč ufeni v zemljepisju, ker niso v svojem življcnju navadno priSli dalje nego od enega konca vasi do drugcga. Znano pa jini je bilo vendar toliko, da so ila svetu še večje vode kakor je njihov potok, in da je nekje neizmerno velika voda, stoječa voda, ki ji ljudje pravijo   morje.    Tudi   jim   je   bil   povedal  nekdo,  da   ima  morje modro
—».   208    —                                
barvo, kakor je to videl nekje na zemljevidu. Vse to so si bile dob pomnile zabrške premodrc glavice, ki so si domišljale, da oiaM kdove kaj.                                                                          
NekoC pride majhna družba hrabrih vaščanov nekaj korakov dalje VjljPV navadno od domačega kraja in naleli na veliko njivo, polno cvetočega ( Komaj zapazijo Zabržani barvo  lanovega  cveta,   jim  pride misel,  d^ j   ' morje modro barvo. Kakor z eniin glasom vzkliknejo vsi:
.Morje je to, morje!"
V svoji navdušenosti do  nekaj   novodoživelega  sklenejo  piavati  fr veliko vodo. Kakor žabe poskačejo brž v lan ter začnejo grabiti okolo s^ in plavati — ali bolje rečeno — plaziti in kobacati z vsemi štirimi na tjtM stran velike modre širjave. Spotoma si vsak ponosno misli,  kako ga  koij.. gledali in občudovali domačini,  kadar pride  domov  in pove,  da jc  videl raorje in je še celo plaval črez.
Brez vsake nezgode dospo korenjaki naposled na kopno ter se j 7a_ doščenjem ozirajo nazaj po valovju, ki ga je gonil veter po njivi.
Že se namenijo napotiti domov, kar si iztnisli najmodrejši, da  ^j bjj pač lahko kaleri utonil v grozni vodi. To svojo misel razodenc tudi svoiim tovarišem, ki se prestrašeni pogledajo.  Da  bi  se  popolnoma   uverili, j<> ]j kateri utonil ali ne, se vstopijo v krog in eden začne šteti; ker pa jjozabi šteti tudi sebe, dobi za encga premalo število.  Drugi ga  opozorijo  ila „., pako.  Začne  torej  iteti še enkrat;   ker  pa  šteje  sebc  dvakrat,  nanintf začetku iu koncem, dobi zdaj za enega preveliko število. Zabržani  začncji, gledati drug drugega ter iskati tistega, ki bi bil preveč  prišel  iz vo(|e. Ko ga ne najdejo, hite brž do bližnje  mlake, narede  nekoliko  blata, se posta-v/j& d.Tag na Anigim v vtsto ni povrsti jačne/o >• bisk,- poSiksii pp e/f pr Na ta način so mislili, da se bodo najmanj zmotili pri štetju in se iigjio, prepričali, ali je katcri utonil ali pa preveč prišel iz morja.
Ves zamaknjen gleda zadnji na roko in presoja, kateri prst viaj i. vtaknil v blato, ali kazalec ali sredinec. Že se odloči za zadnjega, CeJ, la je debeljši in bo naredil najbolj razločno luknjo, kar pride nagloma vrsta nanj; v naglici pa se izpozabi in vtakne kazalec in sredinec v blato, Ko Zabržaui preštejejo luknje, dobe seveda zopet za eno preveč.
,Kaj nam je storiti?' se vprašajo glasno. »Tukaj v blalu je natanko dognano, da je prišel eden preveč iz morja."
Po kratkem premišljevanju se oglasi najniodrejši in reče:
nČe se je naše število povečalo  za enega,  potem  ga  moramo  ^op zmanjšali za enega!"
Misel se vsem zdi skrajno modra in vsi pritrdijo svetovalcu. Kako p^ naj število zmanjšajo? Naj katerega umorijo? ln katerega?
Tisti pa, ki je to vidcl in mi zgodbico pripovedoval, sc jc bal za. svlP| življenje in je kaj naglo odnesel  pete; zatorej mi  ni mogel  povedati, k so ukrenili naši znanci in  kako  so  se  pogodili  doma.    Kakorsipabodi domačini so jih gotovo pohvalili doma in naj so ukrenili to ali ono.