PIIOLETAKEC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne HUtUv OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU st.—NO. 1931. im Mit«. Dn. «, I9VT, •! Um pWfWw uiufar Cmrm «1 fcUrck J, Ul*. CHICAGO 23. ILL., 13. SEPTEMBRA (SepUmber 13), 1944 'uhli»hed Weeicly at 2301 S. Lawndale Ave. LIJTO—»ut.. XXXIX. TRIJE AMERIŠKI VOJAKI, ki so po bilki isvedell — bili so namreč ie v mnogih bitkah, da dobe dopust. Dobiti dopust, to je vojaku največje veselje in zadoščenje. Dve osebi, ki se pomenkujeti o usodi narodov CHURCHILL IN ROOSEVELT NA NAJVAŽNEJŠEM SESTANKU. — ALI BO SLA RUSIJA SVOJO POT? — VPRAŠANJE SFER VPLIVA. — HITLER *E ČAKA NA SPOR MED ZAVEZNIKI SI Od vsega začetka te vojne sta nem sodelovanju. Churchill in Roosevelt najt merjeni oziroma bclj blizu, in to še predno sta knalu tekme -ene dobila oblast, ki jo sedaj posedujeta. Sešla sta se že v raznih krajih. Sedaj sta znova na sestanku v Quebecu v Kanadi. Obe sta us-skovani na skupine • z drugo. Ali bosta to taktiko Churchill Roosevelt nadaljevala, bo Gre se sa važne stvari Ko sta se sedaj spet sešla, jima ni bilo več treba sklepati, kako organizirati borbo za poraz Hitlerja, ker ta je v glavnem dobljena. Nastalo pa je nešteto drugih vprašanj. Ko sta bila zadnjič v Quibecu, parkrat v Washingtonu, in v Cairu, v Casablanci In Teheranu, je Hitler še računal na zmago. Sicer je takrat že izgubljal v Afriki, posebno pa na vzhodni fronti, in razvidno dneh. morda že v nekai Kaj i Balkanom? Nedvomno je Churchill Rooseveltu razložil, kaj si misli o nedavni r»ski vojni napovedi Bolgarski, in o splošni politiki Sovjetske unije na Balkanu, na Madžarskem, v Franciji, na Finskem itd. Angliji ni na tem. da bi Rusija postala premogočna velesila. Rajši bi, da bi ostala šibka, ker taka bi ji bila najmanj ne-toda "festung Europa" se mu, varna Amoak dogodilo se je; se m razsipala pod nogami. da je Rusija vziic Vsemu v tej proti obeta Hujskanje reakcije Sovjetski uniji ne miru nič dobrega Od kar nemške čete beže iz zapodne Evrope, toliko bolj pa se upirajo na vzhodni fronti, se je v tori)skem časopisju v Angliji in pos&bno v Ameriki ponovilo ščuvanje proti Rusiji. Že ob pričetku vojne se je od mnogih strani poudarjalo, da kadar obračunamo s Hitlerjem, se do treba s Stalinom udariti. To se sedaj v marsikakem listu znova naglaša.. Pa tudi v radiu se namiguje, da miru ne bo, dokler se ne obračuna tudi z USSR. V Zed državah je nekaj najbolj j razšir-enih dnevnikov in revij posvečenih propagandi proti "rdečkarstvu"' na način, ki naj bi pripravila javnost na neizogiben konflikt z ruskim medvedom, Zdi se, da Moskva vodi z ozirom na to dvoje taktik. Z eno hoče kapitalistične vlad^, pred vsem ameriško in angleško uveriti, da se ne bo umešavala . v notranje zadeve drugih dežel. Povedala jim je, da je kom interno razpustila, spremenila je svoj učni sistem in Internacionala ni več njena himna Toda kapitalistični krogi so vzhc temu v strahu. Na; jim Moskva še tako zatrjuje, da se jim je ni bati, vendar daje "slab vzgled" drugim deželam zato, ker uspeva BREZ kapitalizma To, čemur pravimo tukaj "free enterprise", je tam odpravljeno. In milijone prebivalstva USSR je prepričanih, da bi že živelo v blagostanju, ako ne bi btlo te vojne. Se več pa je uverjenih, da ako si bodo mogli zavarovati mir, bo nastala uredba izobilja in sreče za vse prebivalstvo. Morda se bojta sedaj Churchill in Roosevelt domenila, da se USSR ne bo izzivalo in odrivalo. In mor. Lokar pozdravil zbor John L. Lokar, ki je bil član prejšnje eksekutive, je v svo-iem poročilu dejal, da ni bil aktiven in da ie v eksekutivo prišel po okolščinah. to je, kot namestnik, ne da bi se ga vprašalo, ako sprejme. Omenil je tudi, da župan Lausche vsled zaposlenosti krajih zbor. "Koj ste storili..." novite Jo čimprej! Konvenciji dveh unij, ki sta na razpotjih sestanku in za vir je bil imenovan Proletarec, dasi ni kaj takega nikdar pisal. V eksekutivo petih je sprejelo kandidaturo osem kandidatov. Trije, ki so prejeli najmanj glasov, so bili soglasno potrjeni za nadzorni odsek. Glede širšega odbora, ki ima po novem dvajset članov, je bilo vzlic Kristanovi izjavi o prostih nominacijah in volitvah predlagano, da naj ga nominira poseben odsek. Tako se je zgodilo, toda po izvolitvi je bilo prilično pritožb, ki se odražajo tudi v dopisih in v poročilih delegatov na sejah. Morda bi bilo boljše sejo nekoliko podaljšati in tudi ta odbor izvoliti na enak način kakor eksekutivo. Zbor brez ccremonijalnosti Bilo je prijetno, tter se je ta zbor pričel brez ceremonij. An-toniette Simcich je zapela ameriško himno in to je bilo vse. Izmed gostov, ki so prišli pozdraviti zbor, je govoril najdalj Leo Krzycki, podpredsednik unije ACWA in predsednik vse-slovanskega kongresa. Omenjal je Kristanovo delovanje, a drugo pa je bil kampanjski govor -a Roosevelta, ki ga je zvečer z istimi besedami ponovil tudi na ~,hodu v Collinwoodu. Večina navzočih bržkone ni vedela, da je bil L. Krzycki še pred nekaj leti predsednik socialistične stranke in nastopal tudi na slovenskih shodih popolnoma drugače kot pa je 2. sept. na Sansovem zboru. SANS bo nadaljeval Vzeto v splošnem, je bil ta zbor velik moralni uspeh. De- in opravkov v drugih lcgacija ga je zaključila v veri, ni utegnil priti na ti da bo SANS svoje delo vršil da- i lie, dokler potrebno. V tem mesecu sta Hili sklica- za Roosevelta in demokrate, sani konvenciji premogarjev in to, da Je sebe ohranil. V seda-avtnih delavcev. Prvi načeljuje nji volilni kampanji koraka po John L. Lewis, drugi pa R. J. starih političnih potih. Skrbi Zakljueki> samo na so brez vrednosti. papirju pa Thomas. pa ga ca bodočnost. Kajti kot po prfjšnji, tako ae zdi, bodo tu- tudi bodočnost CIO. % Na nleno nesrečo je Brovvder uveljavil v nii nekai članov, ki jim ni za uniio, pač pa sa osebno politiko. Tako je nastala komunistična struja,.. kP se tako Razdelitev v dva tabora 2e vseskozi je razvidno, da si Velika Britanija s svojimi domin joni in Zed. države prizade- Unija premogarjev je bila ne koč najslovitejša in najnapred-1 di po tej vojni baš premogarji I imenuje ne da bi bila komuni nejša v deželi. Po zadnji vojni je bila prva udarjena in vsled svojega vodstva v borbi s delodajalci najbolj prizadeta. J. L. vajo ustvariti nekak anglosaški Levvis se je iz tega nekaj naučil blok, dočim se je Rusija na dru- in začel delati za "new deal". gi strani v protiutež tej politi- ! Unija ie zrasla, a kako je skon-ki odločila gojiti panslavizem. čal politično, to je še bolj znano. Po mnenju modrih ljudi sta Levvis je republikanec. Ozi-obe poti napačni. Ne ena ne roma je zmerom bil, z izjemo kih 10. letih zrasla Is nič v trd* druga ne »tremi po mednarod- tiste vrzeli, v kateri se je zavzel njavo 1,250,000 članov, se kuje najbolj udarjeni. Enako važna je konvencija avtnlh delavcev. Pričela se ja minuli pondeljek, oziroma že v nedeljo. To je največja unija v Zed. driavah. Oglašajo jo tudi za največjo unijo na sv.etu, kar pa nI resnično. V te) organizaciji, ki je v ka- stična. Na drugi strani Je Wal-ter Reuther, ki ga nekateri o nih vojakov in z drugimi potezami.0 • Unija premogarjev pa bo v krizi vsled konkurence s drugimi kurivi prizadeta še veliko bolj kakor je bil« po prejšnji svetovni vojni. Poleg teh dveh bo to jesen še glašajo sa načelnika socialisti- precej drugih konvencij raznih čne skupine, kar je prav tako napačno. Resnica pa ie, da je Reuther edino za unijo, dočim sa Brouderiev hlok peča z vse sorte političnimi triki. unij, n nobena taka, ki bi pomenila kaj drugega kot nadaljevanje gesla, "da dajmo nagrade prijateljem in kaznujmo sovražnike". Stara politika v starih Ko ko konec vojne, bo tkuša- zmotah, le da je letošnja veliko la avtna industrija ubiti unijo dražja, kakor pa so bile prej-s pomočjo najemanja odpušče- šnje kampanje ameriških unij. 2e nad tri četrtine 200-terih se oglasilo "Poskusimo najorvo brez pisem/' je dejal Joško Oven v svojem prioorečilu, da naj dobimo najmanj 2C0 takih, ki bi bili pripravljeni pomagati Proletarcu s prisrevkom po $5 vsaki. Upravnik je rekoliko dvomil, da bo Ho brez pisem, a rezultat je, da smo z izkazom v tej številki v skladu dvestoterih dosegli že nad tri četrtine kvote. Ob priliki Sansove konvencije v Clevelandu se ;e prijavilo rted nove naročnike precej navzočih, nekateri pa so prispevali v omenjeni sklad. (Njihna imena so v izkazu 200-terih v tej številki.), Uspeh je torej zares zadovoljiv, kot poudarja Joško Oven v svoji koloni na drrji strani, in Proletarcu je to v zadeščenje, da je na pravi poti. Josip Ovca v Springfieldu tudi želi, da bi list čimbolj razširili in ljudi na kak način pridobili, da bi ga čitali. To pač skušamo od kar izhaja. S. Ovca ve, kako težko je prepričati ljudi, da bi mislili, ako hočejo kaj pomeniti. In Proletarec je urejevan, kakor pove že na naslovni strani, zo misleče čitatelje. PROLETAREC LIST ZA INJERCSC DELAVSKEGA LJUDSTVA. Isdftji IZHAJA VSAKO SREDO. Jn|»il«ftiib Dcltvik* TlikovM Drnib«, Ckicago, m. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA ▼ Zedin jenih drtavan ta celo leto 13.00; ta pol lete ll.Tf; sa četrt let* $1.00. Inotematvo: ta celo leto $3.60; sa pol leU $2.00. Vsi rokopisi m oglasi morajo biti v našem uradu najpotneje do pondeljka "* popoldne sa priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesrtaj by the Jugotlav Workniea'a Publishing Co., Ine. Eatabliahed 190«. Editor........................... Beis Muuajrer...^.^ — Charlel nk Zaits Pogorele« SUBSCRIPTION RATESK Jmtcil States: Ono Year $3.00; Sla Montht 91.7*; Three llonths $1.00., Foreign Countries, One Year $3.60; Sit Months $2.00, PROLETAREC 2301 S. !.awndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2M4 Kilo naj ml pravi vzroke fašizma po »i J0SK0 OVEN: RAZGOVORI V FRANCIJI vtlic odhodu Nemcev streljanje v Parisu in v drugih od tavetnikov osvobojenih krajih utihnilo celo ko je prišel v Pari« general de Gaulle, so mu fašistični Francosi stregli po življenju orili oceni nanj celo v katedrali Notre Dame v Parisu. Gornje je slika, ko ameriški vojaki itganjajo ni še in otvorill ogenj nanj is zased nacijske in francoske kvitlingske strelee KATKA ZUPANČIČ: : Prvič po 22. letih se je v Italiji spet vršila javna konvencija socialistične stranke. Na nji so razpravljali o vzrokih postanka fašizma, in o onih, ki so ga podprli in so še gospodarji Italije. To je hierarhija in pa ostali privilegirani razred. Dinastijo, ki je med italijanskim proletariatom in v vseh resnično protifašističnih strankah obsovražena, se je obvarovalo s pomočjo zaveznikov. Privilegiji so še vedno zavarovani kakor so bili. Vlado tvorijo sicer protifašistične stranke, toda glavno besedo v Italiji ima AMG. Konvencija soc. stranke se je izrekla proti njemu, češ, da protežira interese posedujočih. Smatra, da bo za italijansko ljudstvo najboljše, ako se njemu prepusti odločati o svoji usodi, ne pa ameriškim in angleškim generalom in politikom. Umevno, da je bilo na tej konvenciji po tolikih letih veliko važnih toc-k, a ena glavnih je bila razprava in sklepanje o bodočnosti Italije in pa mednarodnega delavskega gibanja. Sklep konvencije je bil, da je temeljna naloga socialistov odpraviti vzroke fašizma. • ^ % V ta namen je italijanska socialistična stranka pozvala svetovni proletariat v borbo za odpravo kapitalizma. Ameriški poročevalci so po radiu oznanili, da je pozvala proletariat ne samo v akcijo, ampak v svetovno revolucijo za izkoreninjenje obstoječega (kapitalističnega) reda. Ako bi bila soc. stranka v Italiji le kaka neznatna uporniška skupina, bi ameriški in angleški novinarji ter AMG ne porajtali mnogo. Toda to je ena glavnih italijanskih strank. Izrekla se je za revolucionarni preobrat v socializem, ker je to po njenem mnenju edino, kar bo preprečilo obnovitev fašizma, bodisi v Italiji ali drugje. Zato njen apel svetovnemu delavstvu, torej pred vsem ameriškemu in angleškemu, ker ti dve deželi sta glavni trdnjavi kapitalizma. m Le mednarodno združeno delavstvo, ki bi bilo pripravljeno* uvesti namesto sistema izkoriščanja red sodelovanja, lahko svetu zagotovi mir in pa blagostanje vsem narodom. Za delavstvo smatrajo socialisti vse; ki delajo za svoje in sedaj tudi za drugih preživljanje. Manifest italijanskih socialistov je osupnil marsikoga v AMG, ker so naučeni verovati v ekonomski sistem kakršen je. In ob tej priliki so razumeli, čemu italijanska hierarhija in buržva-zija tako poudarja, da naj zavezniške čete ostanejo v Italiji. Kajti ako odidejo, "bo anarhija, civilna vojna in pa "komunizem". Sličen strah veje po Franciji. Tudi tam je bila posvetna in cerkvena gosposka udinjana Hitlerju, ker se je bala svojega na- IVERI PIKNIK "SOČE" DOBRO USPEL Kadar ne gre po želji... ni ter dolgem čakanju smo z Ko je bil Jože Dum v Chica- drugim vozilom zopet — to pot gu, si je moral ogledati predele počasi — cingljali od postaje do mesta, ki niso bili v njegovem postaje. Nazadnje sem se le zna- načrtu. Te vrste razgledavanj šla na naši Lombard postaji, pač ne ljubi nihče. Deležen pa kjer sem izstopila, jih je bil že marsikdo. Tudi jaz. < Bilo mi je že vseeno in sem Brid^S Eno se lahko pribije, namreč, stopala lagodno . Tedaj pa je vi- (^ za Qb > mki da se na naše sprevodnike ni za soko nad mano izpadlo nebesno zanesti, pa naj bo na uličnih, dno in vlilo se je kakor iz škafa Strabane, Pa. — Dram s k i klub "Soča" se je pridružil skupini 200-terih, ki ji načeljuje J. Oven, in prispeval v ta namen $5 00. Dne 20. avgusta je imefa piknik, ki je bil velik uspeh gmotno in moralno. Tudi sosedne naselbine so bile dobro zastopane, ali na nad uličnih vozilih. Mokra kakor iz škafa potegnje- vrnemo. 'Soča" je tudi sklenila dati Odkar smo se preselili v to,- miš sem naposled pricaplja- »glas v prihodnji letnik kole- la domov in zakonski moj tova- aarJ« riš me je gledal kakor maček "Skrbelo me je!" je dejal " Naj kasnejše ob šestih boš do- predmestje, smo navezani bolj na nadulično. Tako se vozim nekoč iz *downtown'a domov. Bila sem nekoliko pozna, vendar sem upala, da bom še za časa doma. Na postaji Laramie se nam je treba včasih presesti v lokalne vozove. Napenjam ušesa. "Karibonačtenopiii . . .!" Kdo bi razumel, kaj sprevodnik poje? Voz je bil nabito poln. Ven- j dar se nekako prerijem v ospre- Slovenska in angleška federacija društev SNPJ za zapad- ma, si rekla Zdaj gre na deve-I no sta inJ*lj na.27 av«u" sta slavnost 40-letnice svoje to. Kaj se je fcgodilo?" ■ "Kaj se je zgodilo... Mar se J«*™te. Poset je bil nepnčako- ne more tudi meni kedaj pripe- va™ pbOm £ vreme pa kakor titi isto, kar se neštetokrat pripeti tebi? Srečaš se z znancem, pa hajdi — tja. kjer se lahko s komolci nasloniš in odmakaš in dje. In vprašam: 14Je to lokalni?" Kimanje. Kimanje tako, kakor da bi imelo dve nadstropji. Bila sem pomirjena. Na sedež ni bilo več misliti. Ogrela sem ga bila za nekoga drugega. In se obesim na jermen. Saj ne bo dolgo, se tolažim, ko mi je vsak sunek spodnašal dokaj trudne noge. Dve postaji le. Na tretji izstopim. Potem še pet dolgih blokov hoje in bom doma. Juho bom prevrela, drugo pa bo za spremembo mrzlo. Da bom le prej doma, nego moj od nebes mi podarjeni tavoriš. Kako to? Mar nismo že dosegli prve postaje? Znižam glavo in pogledam ven. Tisti trenutek roda. Dogodek v katedrali Notre Dame je to še posebno potrdil. Socialisti v Franciji izjavljajo, da povratka v stare razmere j smo švignili mimo postaje — že ne sme biti. V ta namen žele sodelovanja s komunisti. Po mnenju | druge .,. O! Zavitek v roki me ameriških novinarjev je 60 odstotkov francoskega delavstva s Je Pnčel rezatl v Prste- Najrajši socialisti in 40 pa za komunistično stranko. General de Gaulle, ki sta ga podpirali in ga deloma še obe skupini, je konservativec v politiki in pristaš kapitalizma. Sedanja navidezna sloga v Franciji je torej zares umetna, kajti Francozi vedo, da so bili poraženj in potem od zaveznikov potisnjeni iz upoštevanja. Vedo tudi, da zavezniška armada ni prišla v Francijo v namenu gladiti tla socialnemu prevratu, ampak ..utrditi tak družabni red, v kakršnega verujeta Churchill in Roosevelt. Toda v masi vre. To vidimo v Italiji in Franciji, in v vSeh drugih državah. Osvobodilna fronta v Jugoslaviji je ob enem socialna revolucija, ki stremi po odpravi vseh zla starega reda. Mednarodno delavstvo je na pohodu. Ko topovi utihnejo, bo zaoril njegov glas. In le ako po ono prevladovalo, bomo lahko res dobili trajen mir. Drugače pa se dogodi isto kakor se je po prejšnji svetovni vojni. Spopadi na ameriški politični fronti Republikanski predsedniški kandidat Dewey je na govorniški turi in mlati po Rooseveltu in "new dealu", čeprav je Roosevelt že dolgo tega izjavil, da 4new deal" ni več njegov evangelij, ampak zanj le stvar prošlosti. Letošnja volilna kampanja, dasi zelo huda, je v glavnem boj proti Rooseveltu. Kar se tiče programa, vprašajte povprečnega volilca, če ve, kaj je razlika med demokratsko in republikansko stranko, pa vam bo radevolje odvrnil, da on je ne ve, in da mu jc pač vseeno, glasoval pa bo za osebo. Ta je navdušen za Roosevelta, drugi za Deweyja. Edini kandidat, ki poudarja tudi program, je Norman Tho-ma^ Toda ker imamo "vojno prosperiteto", ima on v sedanji politični kampanji najmanj pozornosti. Oziroma ie nikdar tako malo kakor sedaj. Silno veliko črnila pa se porabi v tiskarnah za pisanje o komunistih in Hillmanovi politični akciji. Kdor bere Chicago Tri« bune, pa nobenega drugega lista, bi mislil, da je tu komunistov ko listja in trave. bi ga spustila in sedla nanj. Za tega smo drli že mimo naše postaje. Davila me je jeza. Kje se bomo ustavili? Gun-derson? Harlem? Kje? Spustim jermen in odjadram k sprevodniku. "Rekli ste, da je lokalni?" "Saj tudi je, od Desplaines dalje." "Ali jaz sem vas vprašala za Laramie!" "I, tam sem pa dovolj glasno povedal." "V kakšnem jeziku pa? In iz katere opere?" Nekaj fantov je stalo poleg. Zasmejali so se in začeli sprevodnika dražiti. "Nemara pojete iz Mikada." "Kaj še, Mikado ni popularen. On poje iz Car-men," dostavi drugi in začne peti Toreadorja ter sproti kovati besedilo. ^ Jaz sem za tega spet vlovila svoj jermen in drli smo dalje in dalje proti solnčni Califor-niji... Na postaji Desplaines sem sprevodnika še prav lepo pogledala in po znova plačani vozni- Seveda mi ni verjel in se je vprašanje na njegovem obrazu že povečalo. Prav, le naj ugiba, j Včasih se je dobro zašariti z najbolj mavričastimi pravljicami. Kajti ljudje smo čudna bitja. Za svojce imamo namreč vedno-nekoliko zdravilnih' kapljic ... Kakor: I kako, da nisi pazila? — Drugič pa poslušaj! Itd. Postajo Desplaines sem si pozneje še enkrat ogledala. To pot ie sprevodnik na Laramie skočil po cigare, ali pa je imel kak drug strogo zaseben opravek. Ko se je vrnil, je potegnil za vrvico ... In ker gre v tretje rado, pazim, da mi ostaneta v denarnici vsaj dve desetici, ko se vračam iz Chicaga. Pravzaprav sta dve desetici premalo, kajti utegnilo bi se primeriti, da bi tudi v Desplaines sedla v direktni voz, ki bi me odpeljal tudi nazaj grede mimo. Najbolje bo, da ne vstopim več na električno br& celega dolarja v žepu. Nič se ne ve . . . In doma bi dobro povedati, da se na črti Laramie-Desplai-nes prevažam gori in doli, %ko bi me kdaj niti od polnočni uri še ne bilo domov. nalašč. Uspeh vsestransko iz-boren Srečal sem mnogo starih znancev in prijateljev. Slovenske pesmi so donele pozno v noč. Pozdrav! — J. Zigman. SKLAD 200-TERIH LISTU V PODPORO September. Pet let je minulo, odkar je zaplapolal krvavi plamen vojne v Evropi. In letos, zopet v septembru, pojema ta plamen v Evropi. Ali dvignil se bo do neba v Hitlerjevem raj-hu. Čudno, kako se obrača kolo sreče. Prav malo se je spremenilo od takrat, ko jc korakal bogati kralj Cresus, uk)jenjen za Cirovim bojnim vozom. Danes zgoraj, jutri spodaj, kar na žalost sedaj razume tudi sam fi-rer. Evropa "Festunge" Evrope ni več. Končala se je že takrat, ko so se Hitlerjeve legije obrnile od Stalingrada. Goebbels, ki je dnevno oživljal to bajko, namreč v svoji propagandi, Češ, da je nekaj mističnega, nekaj ne-vzetliivega In nepremagljivega, le utihnil. Ameriški in angleški bajoneti so zapisali konec tej legendi. Kje je tistih osem milijonov Hitlerjeve nepremagljive armade, katero je lqstoval junija meseca 1941? Danes ima komaj peščico teh čet, premalo, da bi zamašil vse vrzeli ob svojem rajhu. Več kot pet miliionov njegovih mladih, najboljših čet gniie v ruski zemlji, s katere ie bil tako sramotno zapoden. Danes Hitler razume tisti rimski izrek, "Vae Victis". V Franciji Vsi časopisi so polni vesti o dogodkih, kateri se vrše s tako naglico v Franciji in drugje. Francija ni Italija. Tu ni tiste pasivnosti, trudnosti in brezbrižnosti premaganih ljudi. Tu gori ogenj, kot že ni gorel od velike francoske revolueije pred sto sedeminštiridesetimi leti. Red, katerega vzdržuje francoski provizorični odbor, je izbo-ren, strog in neizprosen. Vsak izdajalec, vsak, kateri je prostovoljno sodeloval s sovražnikom — prejme, ali bo prejel zasluženo kazen. Pomoč, katero so dobili zavezniki v Franciji od francoskih partizanov, je bila prvovrstna, kakor tudi od redne francoske armade. Politično bodo v četrti francoski republiki velike spremembe. Zloglasni "Comitee de Forge", kateri je s par sto bogatih francoskih rodbin vladal deželo, ne bo imel več tiste moči. Francozi so se v zadnjih petih letih lahko precej naučili. Nekaj, kar posebno meče luč na gnilo politiko visoke eerkve- Pod to otnačbo se priobčuje prispevke sa vtdrševanje Proletarca v kampanji, ki jo je sasnoval pred- j ne hierarhije so pokazali zadnji sednik upravnega odbora Proletar- dnevi, ko je francoski provizo-ca Joako Oven. Apelira, da se na U rični ^^ zabranil škofu klic odsove najmanj 200 prijateljev lista, ki bi prispevali po $5 vsaki ali več. Beaussartu ter kardinalu Su-hardu vstop v cerkev Notre Dame, ko se je praznovalo osvo-Namen tega sklada je obvarovati b^tev Pariza Obadva sta bila napojena s krvjo bo znova oživela. Slava tistim borcem, ki so jo napojili s svojo srčno krvjo. Pri nas Sedaj, ko je konec bojne vihre v Evropi že v dogledu in ko november že ni več tako daleč se je boj, namreč politični, pri nas šele začel. Cikaška Tribuna in Hearst mlatijo po "new dealu", po Hillmanovi politični akciji, po "boljševikih" ter strašni "komunistični' poplavi, katera bo baje zajezila in poplavila vso Ameriko, če ne izvolimo to jesen Deweyja za predsednika. Vsem tem ljudem pridno pomagajo tudi drugi prijatelji, med temi tudi Louis Wald-man, kateri je imel v reviji "Sa-turday Evening Post' z dne 26 avgusta dolg članek o tej politični akciji CIO. Sat. Eve. Post ta članek svojim čitateljem zelo priporoča. Komentar je nepotreben. V reviji "Life" z dne 4. septembra ima bivši poslanik Wil-liam C. Bullitt dolg Članek pod imenom i4The World from Rome". Spisan je z vatikanskega vidika in je eden najbolj jezuitskih žurnalističnih komadov, kar sem jih še čital. Ali nekaj je povedal Bullitt v tem članku — in to je silen strah gnile rimske aristokracije, katera se boji svojih lastnih ljudi in cerkvene oligarhije, ki se trese za svoja posestva. Tu v tem članku se odprto namiguje potreba posebnega bloka dežel, katere naj zapro pot takozvane-mu ruskemu komunizmu v za-oadno Evropo. Tu se tudi namiguje potreba odtrganja katoliške Hrvatske in Slovenije k temu takozvanemu zapadnemu bloku katoliških dežel. 2eleti je, da ta njegov članek vsak prečita. Kako pošteni ljudje smo v Chicagu, kateri še po smrti vemo kam spadamo, vam bo služil v dokaz ta mali dogodek, kateri se je izvršil tu nedavno. Tom Y. Chan, po rodu Kitajec, ter več kot 37 let ugleden trgovec, ki je zadnja tri leta deloval v kitajskem ljudskem političnem odboru, imenovan vanj po Či-ang-kaišeku, je predprošli teden umrl. Po veri je spadal k cerkvi kitajskih kristjanov. Ko je njegova žena vprašala, da se ga po njegovi želji pokoplje poleg njegove prve soproge, katera je pokopana na pokopališču Rosehill, je upravitelj povedal, da je ta prostor samo za bele ljudi. Listi omenjajo, da je Chan prodal za nad $4,000,000 vojnih bondov. Se po smrti nismo enaki. LISTNICA UREDNIŠTVA Iz te številke je izostalo nekaj dopisov, med njimi Chamazar-jev in pa Jennie Kotzmanove iz Californije. Ta dva in drugi bodo v prihodnji številki. - Nadljudje v strahu pred Ijiidmi Nemcev vsepovsod je strah pred ljudmi, katerim so bili pet let "nadljudje". Ako bi delavci s Ukim veseljem podprli delavski tisk, kakor podpirajo savajalno časopisje, M bilo ka-pltalisma kmalu konec. list pred aadolftitvijo In pa v pomoč agitaciji sa njegovo razširjenje. Manjši sneski bodo I v naprej priobčevsni v regularni koloni "Tiskovni sklad Proletarca". Toda ker je toliko borbe — nekaj razlike mora vendarle biti! Kakšne so? Tu nastane zagata. Roosevelt je za zmago nad Hitlerjem in mikadom, Dewey tudi. Roosevelt in Dewey sta za sodelovanje med narodi. Slednji celo bolj — mogoče le v kampanjske namene — ker se je odločno potegnil za male narode. Oba sta za zaposlitev vseh po vojni. Oba za socialno zaščito. In oba za kapitalistični sistem, v katere« so vsi vzroki za vsa zla, kar jih imamo na svetu. VII. IZKAZ Math in Louisa Ogrln, No. Chicago. HI. 9 Prank in Mary Mihevc, Waukegan, III. Joseph Ovca, Springfield, III. Helen Arko, Cicero, III • Louis Kaferle, Cleveland, O. Anton Vehar, Cleveland, O. Leo Poljšak, Cleveland. O. Frank Cerne, Cleveland, O. Frank Dacar, Cleveland, O. Rose Jurman, Cleveland, O. Ivan Babnik, Cleveland, O. Fellt Strumbelj, Cleveland. Ohio Dr. Andrew Furlan, Waukegan, III. Frank Puncer, West Allis, Wis. Joseph Kodrič, Cleveland, Ohio Peter Ster, Cleveland, O. Matevi Mesec, Cleveland, O. Neimenovan, Cleveland, O. Rud? and Mary Potochnik, Detroit, Mich. Kathjr Norvatin, New Vork. N. Y. Dramski klub "Soča", Strabane, a. Anton Kukovac, Cleveland. Ohio Josephine Zakrajsek, Cleveland, O. • Frances Mihevc, Salem. O. Frank Vrček, Bcdford. O. John Metelko, Cleveland, O. 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 obtožena sodelovanja z Nemci. V Franciji kot v ostalih evropskih deželah bo precej takega cepljenja, posebno med duhovniki. kateri so služili sovražnikovim interesom, in pa tistimi, ki so ostali zvesti svojemu narodu. In navadno so bili tisti, kateri so bili na strani izdajalcev — na višjem stališču — med škofi in kardinali. 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 s.to 1.00 5.00 7.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 15.00 Skupaj ' Prejšnji Iskat Skupaj Prispe vate I je v v tem Iskasu 2#, zadnji Iskat 114, skupaj 143, manj ka ie 57, Jugoslavija Ko to pišem še nisem čital o (MI j zaključkih Sansovega zborova-5 oo nJa v Clevelandu. Vršil se je v najbolj pomembnih zgodovinskih dogodkih človeške zgodovine. Prepričan sem, da sklepi I odgovarjajo tem časom. Kot pi-i še Bogdan Radica v reviji Nation, "je konec dolge balkanske noči".Ruska napoved vojne Bolgarski je zapečatila zadnji izhod nemških čet z Balkana. Ru-munija, Finska, Bolgarija. Ostanejo samo še Ogri, Slovaki in pa Paveličeva drhal. Na Slovaškem je borba že odprta. Ogrom so dnevi šteti. Kakšno moč in zaunpanje so mogli dobiti naši ljudje, kateri so v tej neizmerni borbi že več kot tri leta? "Strašni balkanski noči se bliža konec." Kako veliko je povedano v teh besedah! Koliko "Lidic" je že bilo pri nas! Koliko strašnih mrzlih noči "Pokreta" iz ene soteske v drugo, koliko stresnega glanja! Samo upanie v boljšo Jugoslavijo ter strlšno, neizprosno so-vraštvb do Nemcev in fašizma je vzdržalo naše ljudi takrat, ko so bili zapuščeni skoro od vsega sveta. Ali danes se že dviga zarja na Balkanu, katera meče svoje žarke na — Golgoto. Zemlja, $142.00 592.00 9724.00 Dvestoteri Komaj dva meseca je preteklo, pa smo že presegli polovico. To je en* a j uspešnejših kampanj. ka h je še imel naš Proletarc.. iz vseh krajev Ze-dinjenih držav se oglašajo prijatelji. Iz Bridgeporta, O., se je oglasil Jože Snoy z dolgo vrsto sodrugov. Iz Detroita, Cleve-landa, Spflngfielda in drugih krajev Penne in Ohia prihajajo imena naših starih prijateljev. Iz Santa Yneza se je oglasil biv-(Nadaljevanje na 4. strani.) Tole mi ne gre v glavo? Le kako si upa ZS2 vršiti svoje provokatfvno delo pod krinko obrambe Slovenije, ko vendar ve, da ji je vse kaj drugega mar. to mi nikakor ne gre v glavo! FRANCE BEVK: um; imkeii samo (Nadaljevanje.) Zdelo se mi je, da vidim samega sebe, kako stopam po stopnicah in sem potrkal na vrata gospe Fani, in jecljam prošnjo za odpuščanje, še preden so se odprla vrata. • Videl pa sem njen obraz, izbuljene oči in lise na njenem vratu. Morilec! Zgrozil sem se v sebi, in kakor da je bila misel že sklep, sem napravil z roko kretnjo kakor igralec na odru: "Ne, ne!" V tistem hipu mi je prišla nova misel. Srečnejša od prve. Oklenil sem se je in podvizal korak. Ko sem dospel v mesto, so zazvenele šipe na širokem oknu v ozki ulici ključavničarjev. V oknu je še gorela luč. Široka, kodrasta glava je pogledala ven. "Ivan", sem dejal. In preden sem utegnil povedati, kako in kaj. je ležal ključ na ulici. Ivan je ležal poloblečen na postelji, pred njim je ležala odprta knjiga, klavir je samoval v kotu, na njem so ležale odprte note. "Kaj pa ti?" me je vprašal dijak, kakor da je moj popol-nočni obisk navaden in slednji večer prihajam k njemu. Bil je široka natura, učil se je malo, pečal se je z mnogtfčem, bral je vse in razumel mnogo. Bil sem v zadregi. "Stanovanja nimam", sem dejal odkritosrčno, ko sem poprej pomislil, ali naj se zlažem ali ne. Bal sem se, da me bo izoraševal podrobnosti in hvaležen sem mu bil, da me ni vprašal po ničemer. "To je malenkost. Saj imam jaz divan." Sedel sem k postelji. Po trudnem večeru me je v toplini sobe objela čudna omama, ki ni vplivala samo na telo. ampak tudi na dušo. Bil sem strt. Omahnile so mi roke in misli. Svoje žalosti nisem mogel zakriti. "Kaj ti je?" je vprašal Ivan. "Saj mi nič ni." "Veš, če bo moja gospodinja godrnjala — pojutranjem, ali čez teden, jutri še ne — ne ma-raj! Ženska nima duše!" Ženska nima duše! Ta stavek se je takrat zarezal vame. In kakor da sem našel nekaj, kar sem iskal že dolgo, sem gledal v kodraste Ivanove lase, ki so se bujno prepletali in križali v neredu kot moje misli. "Ali si že bral Ibsena?" "Ne." "Pa kako hočeš postati pisatelj? Jaz bom znal vsega na pamet. Če drugega ne, priden je bil." Smejal se je cinično, zlobno. Moje misli so hodile bogve kod. Kopale so se v žalosti. 2enska nima duše! Ivan me je gledal. "Cuj", je dejal. "Poslušaj ta odstavek." Bral mi je, jaz nisem slišal ničesar. Ivan me takega ni mogel videti. V sunku se je dvignil s postelje. "Čakaj. Poslušaj — pa zopet človek, če ne več." sem v nji popolnoma ločen od drugega sveta, kralj v svojem majhnem kraljestvu. V nji sem pozabil na vse, da sem kdaj živel in se razbijal v svoji notranjosti. Drugi človek, ki je bil v glavnih obrisih že nastal v meni, se je spopolnjeval. Poteza za potezo je postajala močnejša, jasnejša in bal sem se, kdaj sto-bo£ prm med ljudi, ki so me prej poznali. Le ena stvar me je vznemir- Sedel je h klavirju in za-. ^ igral. Povedal mi je, da je! Po. ne vem katerem na; Beethoven. Ne vem, če je igral1 kljucju je stanoval v moji sooi dobro ali slabo. Slišal sem samo pred menoj mlad slikar, ki je posamezne zvoke, ki so se izgubljali, izprehajali se po labirintu mojih misH, kričali in zo- pustil ženski akt pri postelji na steni. Obraz te ženske je bil obrnjen proč, telo je oznanjalo pohoto, ogromne prsi so kipele, pet ugašali... Zaprl sem oči in! P°noio» ogromne p™ ^ ^^ bil sem v silni daljavi čisto sam, | ledia ^bočila kakor boki la le neizmerna voda je padala! die K»d®r f*™ * iobo- mimo mene, netopirji so letali iso "J1 Pale kadar nad menoj, čudna pajčevina me lezal na P°stelji, sem se pasel na nji. . . Zadrževala me je v je prepredaln Ko sem se predramil, je uda-!snovanju novega jaza in tiho 69 let. Poleg soproga zapušča dve hčere in tri sinove. Eden je pri vojakih. Johnu pa, ki je naš dober naročnik Proletarca, izrekamo so-žalje in mu želimo zdravje in še mnogo let. Pogreb je bil v oskrbi slovenskega pogrebnega zavoda in B. C. Morgana. A. Shular. AMERlftKA INVAZIJA V FRANCIJO 6. Junija je bila riskirana stvar. Gornje je ena ismed prvih slik savesniškega vpada v francoski del Hitlerjeve "Festung Europa". ril zadnji zvok na klavirju in izginil v nič ... Ivan me je zrl, moje oči so vrtale v praznino kot v skalo in niso mogle najti poti v življenje. "Pojdi k vragu!'; je dejal Ivan in se zavalil nn posteljo. "Tam je divan, če ne boš jutri drugačen, pojdi, odkoder si prišel!" Bil sem drugačen. Spal sem sem jo sovražil... Do omotice čudno mi je bilo, ko sem po vsem tem nanovo iz-pregledal. Pisano steklo je padlo raz oči in nisem zrl v naravnih barvah samo sebe iz preteklosti in gospe Fani, ampak tudi Tončko. Prve dni sem se ogibal ljudi. Nato sem jo iskal in je nisem mogel najti. Ko sem jo zagle- GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Piše CHARLES POGORELEC skoro vse dopoldne. Spanec me j dait se mj je zdela drugačna, je pokrepčal tudi duševno. Ko; „eg0 tisti večer, ko sem jo za-sem raztegnil roke v jesensko[ pustil. poznal sem, da boga, ki solnce, sem zopet občutil prije- ga obožujemo, ne smemo sleči, ten občutek svobode z vso silo. • ne se mu preveč približati. Do-Polagoma se je vračal človek v j kler ga molimo polmiže, je nje-mene, oči gospe Fani in lise na i g0va glorija od obzorja do ob- solutno potrebno. Sicer je pa zdaj opaziti manj transportira-nja vojaštva. So pač že odšli kam na "ono stran," kjer zdaj delajo sive lase "gospodskemu" narodu. Poročila o nemških grozo vi-tostih v koncentracijskemu taborišču v Lublinu na Poljskem se trdovratno ponavljajo. Brez kake krvoločnosti, ni nič več kot prav, da Rusi vse tiste kre-matorije, v katerih pravijo poročila, da so naciji sežgali mili- njenem vratu so izginjale, resno očitanje je utihnilo zorja, ko ga pogledamo z mrzlim pogledom svobodnega bit- Ivan je zaigral mazurko, mo- (ja> fcj ne pozna več ne bogov ne je srce je tolklo po taktu in ko sužnjev, je mozoljček na obra-rte je pogledal, je dejal: "Vi- jzu velik in nadležen kakor diš. takega te imam rad. 2alosti gora ... je že v knjigah zadosti. Le ško-, y tem mrzlem gledanju brez da, da ti moram povedati, da te j nadnaravnega oboževanja sem moja gospodinja težje vidi kot spoznal da ^ vede Tončka tujega psa v kuhinji. Razumel sem. Nekoliko se je zamajalo pod mojimi nogami, pa je Ivan zinil kot nalašč še dalje: "Ce bi bil milijonar, bi ti rekel, da mi kupi vilo, jaz bi ti pa prepustil to sobo. Ko si pa se brezbrižno proti meni. Prihajala je redko na sestanke, postala je redkobesedna, molčeča, dasi je na vsa moja vprašanja molče zatrjevala, da me ljubi. Tudi vest, da nisem več pri gospe Fani, je sprejela tako hladno, da me je potrlo; jaz pa sem pri- Kathv Junko, Detroit, Mich., Joseph Snoy, Bridgeport, O., je poslala 2 naročnini in $2.75 je poslal še en oglas za koledar, v tiskovni sklad. Enako vsoto Joseph Cvelbar, Sharon, Pa., v tiskovni sklad je poslala tudi je poslal dve novi naročnini in Kathy Krainz. Kudolph Potoch- $1.50 v tiskovni sklad. Ker je nik pa pravi, da ga veseli, ker pobotno knjižico porabil, nam sklad 200-terih dobro napredu-1 je naročil, da naj mu hitro poje. Pridružil se je tudi on s so- šljemo novo. Razume se, da smo progo s petakom. mu drage volje ugodili. John Krebel, Cleveland, O., j Joseph Ovca, Springfield, 111., jon in pol nedolžhih žrtev, ne-je poslal 10 naročnin in $15 v je poslal članarino za klub 47 katera poročila pravijo, da do sklad 200-terih, ki jih je pri- JSZ in zraven svoj petak v speval John Metelko. Andrevv sklad 200-terih. Bozich (zidar) $2 tiskovnemu Anton Zugel, Butte, Mont., skladu, Anton Jankovirh pa na- je poslal dve naročnini, $2 v daljnih 6 naročnin. Z nabira- tiskovni sklad ter novce za pro-njem oglasov za koledar nada-1 dane Majske glase, ljuje in pravi, da jih mora biti' Anton Dolinar, Moiint Har-toliko kot v tem letniku, ako ne ris, Colo., je obnovil naročnino več; dobilo se bi jih še veliko jn zraven poslal tudi $1 v ti-več, ako bi imel še eno ali dve skovni sklad, kot je njegova sta-pomoči pri tem delu, omenja ra navada O skladu 200-terih pri zaključku pisma. pravi: "Vidim, da bomo še čitali Louis Barborich, Milwaukee, Proletarca, to je lepo. Le tako dva milijona, ohranijo nedotaknjena in po vojni se naj porabijo za "eksterminacijo" vseh Hitlerjevih gestapovcev. * ♦ "Vse grdo in težko delo v mu-nicijski tovarni morajo opravljati moški in stare babe", se mi je pritoževal prileten maj-nar, ki je zdaj tam uposlen. "Dekleta in mlade ženske le pome-žiknejo velikemu ali pa tudi samo slamnatemu bossu in ta- prišel v napačni hiši na svet. ti dakoval njenega vzhičenja nad povem za sobo, ki ni draga in ne za "bog lonaj", ampak za "počakaj". V visokm podstrešju Štirinadstropne hiše sem najel sobo. Njen dohod in njena lega sta bila taka, da sem dobil vtis, kakor da stanujem v visokem stolpu z razgledom na skupino nižjih hiš z mnogimi dvorišči. Nikoli nisem srečal človeka na stopnicah, ne gospodinje niti gospodarja. Majhna sobica s poševnim stropom je bila tako majhna, da sem stal sredi nje in segel na posteljo, na mizo, na okno in na umival/iik. Vendar je ta sobica silno prijetno vplivala name. Kakor da Naj vaši ovijači trajajo do zmage boste ovf}a«e ako boste devall preveč obleke skosl nje tem. Zdelo se mi je, kakor da premišljuje nekaj težkega, kakor da je razočarana nad menoj. Včasih bi bil najrajši pahnil od sebe vse, takra} mi je bila v muko in blagroval sem tiste ure, ko ni prišla. Njena miloba je izgubila mikavnost, zakaj sreče, ki sem jo pričakoval od nje, ni bilo; puščoba se je zarasla čez mene. Vsled tega sem doznal še nekaj strašnejšega. Žival, ki je spala v meni, se je pričela nemima premikati. Včasih, kadar sem hotel najmanj, je vstal pred menoj obraz gospe Fani in spomin na ure, ki sva jih preživela v grdobiji. Ko sem bil s Tončko sam na polju in je legel mrak na zemljo, me je objela želja, da bi jo zmel v rokah. Poželenje je gorelo v mojih zenicah ... V čisto misel na dekle se je pomešala grdobija in jo je polagoma premagala vso. Kakor preganja gladnega samo misel na jed in uniči vse duševno življenje, tako je legla meni na možgane moja druga senca in ni hotela strani... (Dalje prihodnjič.) Wis., je poslal še dva oglasa za naprej! Kdor dela, zdaj lahko koj imajo lahko delo z dobro koledar in $2.50 tiskovnemu malo več pomaga. Jaz nisem za skladu. nobeno delo več. Srečen sem, Mary E. Fradcl. Latrobe. Pa., da s*™ državljan in prejemam starostno pokojnino, slabo pa bo za one, ki niso državljani, ne zamudi nobene prilike, kadar more kaj storiti za Proletar plačo," mi je razkladal. Ker ima tovarna veliko manjših predelov, je rekel, d*.»je našel za vratmi tiščoči se parček. Ker pa po naravi ni nevoščljiv, pravi, da se je obrnil proti drugemu ca. Pred kratkim sta se s sopro- ako pride spet do brezposelno- gom udeležila proslave dneva *ti. Torej, tisti ki morete, po- ^JL ^ SNPJ na Syganu, Pa. Tam je žagajte nroletarcu. Gotovo bo J^^L zbrala $9 v tiskovni sklad. Če M Ker se rabi izredno veliko gumija za vojne potrebščine, ga za druge potrebe primanjkuje. Rabi se ga posebno za vojne napore ... Pazite na ovijate v pralnem stroju. Ne devajte preveč perila naenkrat skozi nje. Gotovi boste s pranjem ravno tako hitro In varno, ako devate perilo skozi ovljače v manjlih količinah. muc SERVICE compamv o* nohtm««* iuimois DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK i «•▼• knjižica, s poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DR2AV* UAN Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Llncol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedin« države z glavnim mestom, itfevilom prebivalstva in velikostjo. C«na knjižici }* »smo 80 c«at«v • poitnino vred. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca Mil S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. bi bila imela več časa, bi bil uspeh boljši, omenja v pismu. Anna Mahnich, Waukegan, IU., je poslala še $10 v sklad 200-terih. ki sta jih prispevala Frank in Mary Mihove in Math ter Louisa Ogrin. Martin Jud-nich pa je poslal 4 naročnine, $1.50 v tiskovni sklad ter 12 oglasov za koledar. V dneh od 1. do 4. sept. se nas je več Čikažanov udeležilo San-sovega zborovanja v Clevelandu. Nekateri, poleg tega, da so se aktivno udeleževali razprav in debat, ki so bile na dnevnem redu, so storili tudi nekaj za stvar, ki bo ostala aktuelna in potrebna za nas tudi po vojni, to je pred vsem list Proletarec. V zvezi s tem moram reči, da nisem nikjer naletel na kako nasprotovanje proti njemu, dasi jih ni bilo malo, ki sem jih nagovoril, da se ali naroče nanj, ali pa prispevajo v sklad 200-terih, ali pa v tiskovni sklad. In najbrž tudi drugi niso naleteli na kako opozicijo. Louis Zorko, ki je bil tudi z nami tam, je prinesel nazaj 2 naročnini in $12 v sklad 200-terih; Charles Pogorelec 20 naročnin, $60 za sklad 200-terih ter $21 v tiskovni sklad; Frank Zaitz $20 za sklad 200-terih in $2 v tiskovni sklad, Angela Zaitz pa 2 naročnini. Doma pa so dobili: John Chamazar 2 naročnini in $2 tiskovnemu skladu, Luka Groser 4 naročnine; iz bližnjega Ber-wyna pa ae je oglasil v uradu Joseph Omerza s soprogo. Prispeval je $2 v tiskovni sklad, $5 za SANS in $5 za ruski relif. (Obe vsoti sta bili že izročeni na pristojna mesta.) Naj še omenim, da smo pred par dnevi imeli prijeten obisk iz Nevv Yorka. Obiskala nas je namreč naša stara znanka Ka-thy Horvatln, bivša Cikažanka, ter nam izročila dve novi naročnini in da ne bo zaostala za drugimi, je izročila tudi $5 v sklad 200-terih. Big vsak vesel, ko bo videl, da mu je obstoj zagotovljen." Anton Zornik. Herminie, Pa., je poslal dve novi naročnini, ki Mož je bil vajen discipline v premogarski uniji, pa mu take razmere ne gredo v glavo. In pa žensk ni bilo v majni. Zraven je TISKOVNI SKLAD PROLETARCA IX. IZKAZ Dearborn, Mich. John Plachter $2; Mary Knez $1, skupaj $3. (Poslal John Plachter.) Herminie, Pa. Mrs. Andrevv An-tončič (Aliquippa) $1; Frank Pu-stovrh (Sygan) 50c; Anton Saffer (Cuddy), 25c, Skupaj $1.75. (Poslal Anton Zornik.) Chicago, III. Mary Vertnik $1. Detroit, Mich. Lawrence Sluga $2; Kathy Junko 75c, skupaj $2.75. (Poslala Kathy Junko.) Milwaukee, Wis. Frank Kastelec $2; John Jerman 50c, skupaj $2.50. (Poslal Louis Barborich.) Latrobe, Pa. Po $1: Frank Augu-stin, James Maglich, John Fradel, Jacob Ambrozich, Anton Rednak in Louis Glaser; po 50c: Math. Vidmar in Louis Uhemik; po 25c: John Kvartich, Mary E. Fradel. Julius Lesjak, Anton Cipčič, John Koklich, A. Jereb in Martin Žagar; A. Rožanc 15c; neimenovan lOc, skupaj $9.00. (Nabrala na dnevu SNPJ, Sygan, Pa., Mary E. Fradel.) Cleveland. O. Fo $1: Frank Trebeč in Paul ??, skupaj $2. (Poslal Andrew Bozich, z). Detroit, Mich. Po $1: Frank Nagel in Kathy Krainz. skupaj $2. (Poslala Kathy Krainz.) Oakland, Calif. Anton Tomšič 75c. Chicago, III. Po $1: Frank Zvo-kel in Valentin Mesetz, skupaj $2. (Izročil John Chamazar.) Cleveland. O. Po il: Anton Ku-kovac in Mary Vidmar (John-stown, Pa ), skupaj $2.00. (Izročil Frank Zaitz.) Waukegan,.. IU. Michael Civha $1; Martin Judnich 50c, skupaj $1.50. (Poslal Martin Judnich.) Cleveland, O. Rose Jurman $10; Felix StrumbeU $5; John Simčič $2; po $1: Agnes Lunder, Herman Grebene, Joe Sušnik in neimenovan; po 50c: Frank Kacar in Mike Zupančič, skupaj $22. (Zbral za (asa SANSovega zborovanja Chas. Pogorelec.) Mt. Harris. Colo. Anton Dolinar $1.00. Berwyn, IU. Mr. in Mrs. Joseph Omerza $2. Butte, Mont. Anton Zugel $2. Girard, O. Frank Racich 50c. (Polsal Jahn Tancek.) jih je dobil za časa Sansovega pa ** pridigar protestantske zborovanja v Clevelandu. sekte in se torej dobro razume John Tancek, Girard. O., se "a greh. je oglasil s 4. naročninami in I 50c v tiskovni sklad. Pričakoval sem, da ga kaj vidim v Clevelandu za časa zborovanja SANSa. Anton Shular, Arma. Kans., je poslal članarino za klub 21 JSZ in zraven 8 naročnin. Pravi. da bo že "skrbel", da še ostale obišče, ki imšjo naročnino potečeno. V avgustu sem prejel 12 novih naročnin, kar sicer ni veliko, toda vendar le napredek. Boljše je bilo z obnovitvami. Teh je bilo 150, kar je najvišje število v tekočem letu. Kdo so bili naši najbolj aktivni zastopniki ste lahko razvideli v izkazu "Agitatorji na delu", ki je bil priobčen v 1929. številki lista i dne 30. avgusta. Naprej z dobrim delom, sodrugi in prijatelji, pa bomo morda res dosegli to, kar sem omenil ob koncu svoje kolone zadnji teden "500 novih naročnikov do Novega leta! IZ KANSASA Potovanje po železnicah in busih je te čase vse prej kot prijetno, posebno na večje daljave. Ne veš če dobiš sedež, ali pa morda niti stojišča ne. Zato je na velikih postajah blazno prerivanje potnikov pri vhodu na vlak, ker vsak hoče biti prvi, da dobi sedež. Ce imaš rezerviran sedež pa lahko od strani gledaš to prerivanje ln skrb potnikov. Posebno je hudo za družine z malimi otroci in pa če imajo poleg še kup kovčegov s seboj. Toda tu-ti ti nisi siguren če ni tvoj rezerviran sedež zasedla "višja oblast" ali pa vojni ranjenec. ____________Take so pač zdaj železniške re- Tone iz "zlate dežele" I gulacije. Treba je potrpeti ali je poslal 2 naročnini in 75c v pa še boljše, kot vlada priporo-tiskovni sklad. * | ča, sploh ne potovati če ni to ab- Prvič po dolgih letih smo morali letos opustiti običajni Labor Day piknik kansaške federacije SNPJ. "Nima piva!" Včasih smo se na pikniku zadovoljili z Vnoštom ali pa z doma kuhano "hudo"pijačo. Toda zdaj smo se toliko "civilizirali", da hočemo pivo *.. ali nič. In tako je nič. Ampak razmere se bodo spremenile tako, da bo spet le vprašanje cvenka, ne pa piva. V Franklinu, Kansas, je po daljšem bolehanju umrla Agnes Dobrave, ^soproga znanega dolgoletnega trgovca Johna Dobra vca. Ob smrti je bila stara Skupaj $57.75, prejšnji $956.61, skupaj $1,014.36. izkaz NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem" pa izvršite svojo obveznost napram listu. V slučaju, da Je vaš naslov ali ime na Proletarcu napačen, ali če se je primerila kaka druga pomota, sporočite nam. To lahko storite na dopisnici. Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR. KERNOVO // ANGLEŠKO- SLOVENSKO BERILO" ' "English-Slovene Reader" i . Cena $2.00 s poštnino vred Naročila prejema PROLETAREC 2301 S. Lowndale Ave., CHICAGO 23, ILL KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * KOMENTARJI Protestanti v Angliji so protestirali proti Churchillu, ker se je šel na obisku v Italiji pokloniti papežu. "Čemu naj se Pija XII. slavi za nosilca miru, ko pa ni mignil niti z mezincem v prid Anglije, ki je šla v vojno Ruska frenta je ena najbolj zajezenih. Hitler še poudarja, da se on vojskuje ne samo ža Nemčijo, ampak za civilizacijo vsega sveta proti ruskim barbarom. In se je res na vzhodnem bojiŠČ« toliko uprl, da je proti agresorjem", vprašuje an- ofenziva rdeče armade krenila gleška protestantska "Truth So-ciety", dasi ve za odgovor. Tudi Churchill dobro ve, kdo je kardinal Pacelli, sedanji papež Pij proti Rumuniji, i Madžarski in v Bolgarijo. In tudi Jugoslavije se je že dotaknila. "Die-hard" pravijo v Angliji XII. Ampak "kadar si v Rimu, j tistim torijem, ki so tako trdi bodi Rimljan". To je že star reakcionarji, da niti umreti ne pregovor, ki se ga Churchill drži. morejo. Čudno je, da se dobe slični ljudje celo med napred- Novi svet si bo izbral nove < njaki, ki prav tako ne verujejo, voditelje. Zamejne vlade, razen i da se svet "vendarle giblje", nekaterih posameznikov, so dis-1 Na konvenciji Sansa jih je kreditirane in je boljše za vse,. bilo jako malo, ki so vedeli, da ako se več ne vrnejo. Najboljše |Se je nekako v istem času, ozi-za svet je, ako ostanejo v "ube-1 roma nekaj prej, vršila "vele-žništvu". i važna" seja zveze slovenskih Tudi Šubašičeva vlada ni po, župnij. Članek o nji je na dru- mnenju osvobodilne fronte v Jugoslaviji drugega kot "zamej-na", čeprav ima s Titom prijateljske odnošaje. Bodoči Jugoslaviji bodo načeljevali taki ljudje, ki so ostali v nji in se borili v nji ter zanjo takrat, ko je bilo najbolj nevarno. • V zatonjevanju Hitlerja se Karla Marxa jako malo omenja. Mnogi so namreč ne samo za poraz Hitlerja, ampak še bolj gem mestu v t^j številki. Za javnost so poudarili, da se jim gre za združenje vseh delov Slovenije. A v resnici so o tem najmanj govorili. Razpravljali so največ o "partizanski nevarnosti". Deputaciji, ki so si jo iz-| brali za poset v Washington, so naročili, naj s posredovanjem vplivne katoliške organizacije CWC posreduje, da "teror" v Jugoslaviji zatre, če potrebno, protf m ar k Vi z m u" ki"ga Te Hit-T'8 ^o" Teroristi so po mnenju ler obljubil pomesti za zmerom,zveze slovenskih župnij parti- z zemeljske oble. Sedaj pa se zani s T,tom na Wu markisisti oglašajo kakor iz gro-1 frank Česen iz Clevelanda ba, toda so živi, ne mrtveci. | P™vi v Prosveti z dne 11. sept. Na Sansovem zboru 2.-3. sep- ^ansovem zboru med drugim. da je bilo pri volitvah novega odbora značilno to, da je napredni element volil tudi za katoličane in psevdo-naprednjake, dočim so se oni fkatoličani) strogo izogibali naprednih kandidatov, kar se je zlasti izrazito pokazalo v primeri zmožnega in žalost ne potna razmer v naselbinah in posledica tega je, da so se takoj slišale pritožbe ji ne*aj naselbin, ker so blU imenovani neaktivni dlani v odbor, a aktivne se je presrlo. Ta odbor je vašen sato, ker je od njega bolj odvisen linan čni in članski napredek SANSa kot pa od izvršnega odbora same-g«. Katoliško skupino na Sansovi konvenciji so v glavnem predstavljale Marie Prislandova iz Sheboygana, Albina Novakova iz Clevelanda in Josephine Erjavčeva iz Jolieta. Vse tri so vodilne odbornice Slovenske ženske zveze. Za prvo je izprego-voril dobro besedo (v času nominacij) Adamič, za Novakovo Frank Puncer iz Milwaukeeja in za Erjavčevo Frank Aleš, ki jo je predlagal v odbor. Lia Menton pa se je po končanih volitvah čudila, čemu se je dajalo prednost tudi v nominacijskem odboru nekaterim takim, ki za Sans nimajo posebnih zaslug. A drugače pa je bila ta konvencija to, za kar je bila sklicana, namreč za boj proti fašizmu in za svobodo narodu. tembra v Clevelandu se je dogodilo precej zagonetnih stvari. N. pr., kako se je volilo predsednika. Anton Zbašnik, tajnik Ameriške bratske zveze, je znana, energična osebnost. Bil je kandidat za predsednika konvencije, in pa Jože Zavertnik iz. Nevv Yorka. Delegaciji je l>il | f^resivnega člana izvršnega od- znan po imenu — največ vsled |bora Franka Za,tza slovesa svojega očeta, osebno I Mogoče niti Česnu ni znano, pa le malokomu. Vendar pa je se je tista skupina na svojih par sestankih odločila baš njemu (Zaitzu) najbolj nasprotovati. Tako "srečo", ima on v konfliktih z idejnimi nasprotniki na vseh konvencijah. To je dobro za gibanje, ki ga zastopa. Lia Menton v tej številki in pa F. Česen v Prosveti se prito-žujeta tudi nad neprevidnostjo nominacijskega odbora, ki je bil po njunem mnenju v izbiranju kandidatov v Sansov širši odbor jako površen, če ne celo krivičen. To nehvaležno nalogo so imefi Vincent Cainkar, Mirko C. Kuhel in Janko Rogelj. Česep pravi: , . širil odbor »e je amadjšal is 4« na 20 članov, kar je čisto pravilno, ker je bila polovica izmed njih tako in tako pasivnih. Ta odbor nI bil izvoljen, temveč imenovan, ly^r nikakor ne diši po demokraciji. Pomanjkanje časa je bil prazen Izgovor. Nomlnacijski odbor je imel lahko najboljše namene, toda na bil J. Zavertnik izvoljen, ki je dobil 63 glasov, Zbašnik pa 55. Potem ni hotel Zbašnik sprejeti nobene kandidature več, dasi bi bil izvoljen, toda priporočil je v eksekutivo Antona Krapenca že po končanih nominacijah. Zaleglo je, da je bil izvoljen. Joseph Ovca v Springfieldu komentira o naši kampanji 200-terih in bi rad, da ko bo končana, pričnemo nabirati z enako vnemo nove naročnike. O klicu v skupino 200-terih pravi, da smo skromni. Škofje znajo to ..yeliko boljše. V Springfieldu se jč škof odločil nabrati v sklad Petrovih novčičev (ali po domače v vatikansko blagajno) pol milijona, pa je dobil kar cel milijon! Ni čudno, da se tudi najbolj znameniti ljudje pri papežu tako radi oglašajo. Je sicer nekaj izjem, toda le med onimi, ki nočejo v Rim. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI ♦ ' USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO KOGAR SE TIČE Detroit, Mieh. — Prva redna konvencija SANSa je za nami. V kratkem času, ki je bil na razpolago, se je razčistilo marsikaj, rešilo kočljiva vprašanja in dalo smernice bodočemu delovanju. V obče je bil potek zasedanja prav povoljen. Mala nesoglasja so se hitro izravnala. Delegacia se je razšla prepričana in zadovoljna, da je SANS v kratki dobi svojega obstanka izvršil ogromno delo, ki ga pa še sedaj ne- znamo pravilno ceniti. ' Škoda le, da ni imel nomina-jcijski odbor dovol uvidevnosti, I da bi izvršil svojo sicer težko , nalogo nominacijo kandidatov tako, da bi se dalo priznane onim, ki so ga res zaslužili, če si ni bil na jasnem o resničnem položaju krajevnega delovanja posameznih podružnic, bi moral iskati informacije pri podružničnih zastopnikih. Prevladati bi morala objektivnost, ne pa subjektivnost, enostavno rečeno, da se da priznanje le osebam, ki ga v istini zaslužijo. Žalostno je, tla je zbornica ostala nema, čeravno je marsikdo izmed delegacije in izvršnega odbora dobro znal, da se dela krivica, pa le ni imel nihče toliko poguma, da bi se oglasil in poskušal popraviti zgrešeno na licu mesla. Znam, da vsi oni, ki ne delamo za čast, nagrado ali priznanje, bomo Še v bodoče storili vse, kar bo v naši moči, čeprav se ne obeša našega požrtvovalnega dela na veliki zvon. Bodite prepričani, da bo naš narod sam spoznal, kdo je v istini delal in žrtvoval zanj. Grenko spoznanje, da ste bili prezrti, naj vam ublaži zavest, da ste storili svojo narodno in človečansko dolžnost. Prej ali slej boste poplačani za svojo veliko požrtvovalnost in globoko bratsko ljubezen, morda na podoben način kot sem bila jaz. Jože Zelene iz Waukegana, mi je po rojaku-delegatu John Turku iz Chicaga poslal nekoliko lepih posnetkov Vrhnike, ki jo je naš veliki nesmrtni Ivan Cankar tako ljubil in kjer sem preživela najlepša življenska leta, detinsko in dekliško dobo. Ker mi njegov naslov ni znan, mu tem potom izrekam iskreno zahvalo, da je na tak lep način izrekel svoje priznanje za moje delo v prid našim junaškim bratom in sestram v stari domovini.—Lia Menton, tajnica podružnice št. 1 SANSa. NAC1JSKA POSADKA V FRANCIJI, ki se je podala Američanom V Argentini preganjajo vse, ki so osamljeni "radikalizma 99 Progoni in hišne preiskave se dogodile tudi pri mnogih Slovencih.—Diktaturi v Buenos Airesu se majejo tla NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnin« aa Zdrnicn* d rine« (iaeen Chicaga) In Kanado $6.00 na leto; $3.00 ma pol lota) 91.SO sa četrt lota) sa Chicago In Cicoro $7.SO aa colo loto) $3.75 aa pol lota; sa inoaeinttre $9.00. Naslov za list in tajništvo je: 2HS7 S«. Lawndale Avenue (hirajo 23* Illinois RAZGOVORI (Nadaljevanje z 2. strani.) ši Clarendon - Hillčan Mike Reading. In tako gre dolga vrsta- Da, Proletarec ima dosti prijateljev. Hvala vam! Ruski relif Sedaj, ko so ruske čete že v Jugoslaviji, se me bo mogoče še kdo spomnil z malim darom. Zadnji petek je to storil Joseph Omerza iz Berwyna, 111., ki je prispeval $!*. Proletarec sinil edino delavcem tn njihovim bojem sa pravlee. V ta aieao ae pričakuje drugega kot da ga naročajo In čitajo. Argentina je edina država na tej polobli, ki se ni hotela izreči zaeno z drugimi za skupno akcijo proti osišču. Ostala je nevtralna. toda na način, da je bilo v korist fašizmu v Nemčiji (in posebno Španiji) ter v škodo združenim narodom. Socialistične liste je zatrla že lansko jesen. En socialistični dnevnik je potem spet dovolila, toda po nekaj dneh je prenehal, ker so socialisti uvideli, da se jim takega, kakor ga hoče cenzura, ne izplača izdajati. Svoboda tiska, zborovanja in govora je v Argentini stvar pro-šlosti in upanje, da ta toliko obetajoča republika spet postane demokratična, ne bo še tako kmalu izpolnjeno. Kot je med fašisti običaj, tako se vladajoči sloj tudi v Argentini bavi največ — namreč na videz — v boju proti komunizmu. V Argentini komunističnega gibanja pravzaprav ni, razen malih struj, toda do postanka diktature pa je bilo v nji močno socialistično gibanje, ki pa po* staja jačje vzlic diktatorskim naredbam. Glede tujerodcev se je nova argentinska vlada zavzela, da jih čimprej asimilira. V ta namen je udarila po njihnem časopisju in kar jih še dopušča, morajo biti urejevani po vladnih navodilih. Nekaj Slovencev v Argentini — bržkone jih je precej, pa so vztrajali pri svoji prepovedani ideologiji in zašli v težave. 4'Slovenski tednik", ki izhaja v Buenos Airesu, jih je zelo karal raditega in še zdaj jim očetovsko pripoveduje, da s svojimi taktikami in prevratnostmi ogrožajo ne le svojo bodočnost pač pa vseh Slovencev v Argentini. Kot je običaj, se jih nedvomno tudi tam dolži "komunističnih aktivnosti'*, čeprav so večinoma le takih nazorov, kot jih zastopajo združeni narodi in ob enem pa za uredbo v duhu socialistične ideologije. "Slovenski tednik" z dne 20. junija, ki smo ga prejeli nedavno, je na naslov "prevratnih" rojakov v Argentini objavil sledeče svarilo: OPOZORILO ROJAKOM Radi nekih nevšečnlh dogodkov 1. In 25. maja je oblast na delu, da hMledi komunistične . propagandi-ste. Kakor nam je snano, j« padel sum tudi na nekatere naše ljudi In zvomo, da so nekateri ie v rokah policije. V opozorilo nevednim sa-pišemo, da naj patljo, kaj Imajo v hiši, kajti če policija isste« kake komunistične publikacije, potem nI nobenega protldokaza Delati se potem nevednega, ne pomaga nič. Zato opozarjamo rojake, naj se nikar ne vtikajo v politične stvari, posebno pa ne v nevarne ipeknla-elje, katerih niti ne poanajo In ne rasnmejo. Tako je nekaj naših rojakov ie v zaporu najbrž? prav po nedoli-nem, samo zato, ker niso vedeli s čim In s kom so imeli posla in je oblast pri njih našla stvari, ki jih sedaj obtožujejo, oni pa nikakor ne morejo razumeti, česa so krivi, ker so nevede in nehote sprejemali in Imeli v hiši tiskovine, katere oblast zasleduje. Prosimo naše ljudi, naj se nikar ne vtikajo v stvari, katere niso naša skrb. Ml smo sem prišli, da si mirno služimo kos kruha, ne pa da se igramo s 'politiko". Mi smo v prilog naših rojakov pri polletji ie intervenirali, toda kalbor rečeno, je zadeva zelo te- Med vrsticami beremo, da je "S. L." to "svarilo" sicer nerad priobčil, čeprav ga kontrolirajo konservativni rojaki. Istotako med vrsticami pove, da je precej naših ljudi že v zaporu zaradi prepričanja, oziroma zgolj zato, ker so našli pri njih "komunistično literaturo". (Tako se je dogodilo pod bivšo "demokratično" Jugoslavijo tudi kakim petim ali sedmim socialistom, ker je policija našla pri njih prepovedanega "komunističnega" Proletarca...) "Slovenski list" rojake svari (med vrsticami seve), naj požgo vse kar imajo "slabega" (radikalnega) pisanja v hiši. Če tega ne store, jim izgovarjanje na nevednost ne bo nič pomagalo. In ob enem jih "Slovenski list" svari, naj se NE brigajo za tuje dežele. V Argentini si služijo kruh, tam imajo svojo svobodo, pa naj lepo molče, delajo in mislijo samo po vladnih navodilih. Značilno je, da imamo in smo imeli skozi to vojno dobo tudi v Zed. državah take urednike, ki so nas učili enako kakor pridiga Slovencem v Argentini vlada v Buenos Airesu, oziroma od nje navdahnjen "Slovenski list". ostal pri družini Johna Marko-vica. Delo mu je dobil njegov prijatelj Frank Poterpin, ki ga že tudi krije zemlja. Prijatelj Rugelj je še vedno v istem kraju, kamor sva se takrat naselila. To je bilo leta 1906. Ostala sva si iskrena prijatelja. Kadar me pot zanese na obisk v Kansas, se oglasim pii Rugljevih. PH tej prijazni družini se počutim kakor doma. Ima dokaj veliko farmo, zelo dobro urejeno, na kateri delajo, od kar se je poslovil od dela v rovih, nad 20 let. Jaz pa živim v Oaklandu že 22 let. Uposlen sem pri mestni občini 19 let. Ko sem v Kansasu dobil delo, je bilo v tisti "entri" pet premo-garjev. A voznik pa nam je pripeljal samo štiri vozičke. To se je ponavljalo. Torej eden izmed nas ni dobil vozička. Na tisti "entri" sva bila dva z imenom "Tony" — namreč jaz in pa en Italijan. Voznik jih je pripeljal in mimogrede zakričal: "Your car, Tony!" Nastala je zmeda, kateri Toni je deležen Aste kare. Jaz sem jo držal na enem kraju, . Italijan na drugem. 'Kaj le bo iz tega," sem si mislil. Fant se je podal s pretnjo, da se bo pritožil vozniku. To je storil, češ, da sem vzel njegovo karo. Voznik je razjas-neval, da je vsakdo upravičen do enakega števila vozičkov. Razsodil je takole: "Da se v bodoče ne tosta prepirala, kdo izmed vaju je deležen kare, bom vselej zavpil: "Car for you, 'Big' Tony", ali pa "Car, litle Tony". Ker smo v sezoni počitnic in se nisem kaj prida počutil, sem si jih vzel 12 delovnih dni. Namesto da bi se zabaval ali kam peljal, me je pa bolezen priklenila na posteljo. Pozvali smo zdravnika, ki je ugotovil, da moj karburetor ne deluje pravilno. Namreč srce. Vprašal me je, če imam premalo sape. Ne vem, kako bi to raztolmačil, sem mu rekel. Ali je imam preveč ali premalo, saj sam ne vem. Včasih tako hitro diham kot se bi šlo za stavo, Zdravnik mi je priporočil naj ostanem par dni v postelji. Ubo-i gal sem ga. In je zares pomagalo, ker sem se takoj boljše počutil. Karburetor 6edaj že bolj pravilno deluje. Sem toliko zdrav, da že lahko sedim pri pisalni mizi in tipkam tale dopis. Torej ne mislite, da me je že "kokla brcnila". Zdravnik pa se mi je vseeno jako zameril. Pomislite, prepovedal mi je vse alkoholne pijače! Zato tole pišem brez da bi imel polič rujnega na mizi. Da bi le njega — zdravnika, kokla brcnila, pa ne mene! Cigaret ne kadim že več let. Sedaj pa mi je tudi pijača prepovedana. Od kar sva z ženo sama pri hiši, imava vsak svojo spalnico. Torej vse, kar mi je bilo v življenju najbolj v zabavo, moram sedaj pustiti pri miru. Skoraj bi rekel, da res ni vredno še v nadalje živeti. Kaj mislite vi, cenjeni prijatelji? Počitnice 12 dni so po mojem mnenju prekratke, pa sem sklenil, da se jih bi lahko podaljšalo. A v tak namen je potreben denar. Sklenil sem na svoji postelji, da se bom obrnil na svojo finančno tajnico v sosedni sobi, da mi jih podaljša s potrebnimi dolaiji. Ker sem bil torej tudi brez poliča zelo razpoložen, sem si mislil, kaj pa, če bi priložil tudi svojo sliko. Bila je narejena pred dobrim mesecom pred hišo, v kateri je Urad "Big" Toni-ja. Stroške zanjo plačam sam. Vrh tega, da ne bo vse to brez koristi Proletarcu, pošiljam naročnino, ki jo je obnovil Tony Miller. Zelo me veseli, ker se jih je že toliko pridružilo k skupini 200-terih. Se bolj pa bom vesel, ko bo kvota izpolnjena in se večala. Proletarec je vreden podpore. Pozdrav vsem od "big" Toneta iz dalnje Kalifornije. Anton Tomšič. IZ URADA "BIG TON IJ A" Oakland, Calif.—Dopise bom v bodoče pisal samo pod gornjim naslovom. Enako tudi privatna pisma. Ime "Big Tony" se me drži že od leta 1906. Nobenkrat pa še nisem pojasnil, kako se me je prijelo. Nisem si ga izmislil sam, pripečatili so mi ga drugI, Dogodilo se je to takole: Junija 1906 sva se jaz in Frank Rugel poslovila iz slovenska metropole (Clevelanda) in se odpeljala v Kansas. Ustavila sva se pri njegovih prijateljih v Dunkirku, Kans. Naselbina je bila takrat nova, enako seveda tudi šohti. Delo se je lahko dobilo. Poslali so me na "room and board" k družini Franka Tomca, ki je že dolgo med pokojniki. Preskrbel mi je delo in me učil, kako se koplje premog. Frank Rugel pa je Ljudski zbor v vipavski dolini Zojsa poroča. — Dne 30. julija t. 1. se je zbrala v Vipavski dolini na slovenskem Primorju velika množica ljudstva, ki je štela okrog 6000 oseb. Prišli so iz vseh ondotnih krajev. Da ne bi vzbujali sumnje med sovražniki, so odhajali na zbor v manjših skupinah, a na nekaterih krajih so jih sovražnikove postojanke zasumile in tako so se morali z njimi spoprijeti in prodreti njegove črte. Zborovanje je odprl podpredsednik pokrajinskega odbora za slovenssko Primorje dr. Jože Vilfan, za njim pa sta govorila zastopnik Rdeče armade polkovnik Ibočenko .in zastopnik anglo-ameriške vojaške komisije major Waugh. Drugi govorniki so bili Miha Marinko, zastopnik Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta; Janez Ribar, komisar devetega korpusa; Lidija Šenčur, Janez Stanovnik ter zastopniki Slovenske ženske antifašistične fronte in Mladinske zveze. PIKNIK KUKA . 1 .J cirj &MJ V NEDELJO 17. SEPTEMBRA pri KEGLU V WILL0W SPRINGSU. Fina postrežba — Nagrade — Balincanje — Igre Igral bo GR A DlSKO V-OMERZO V orkester Prebitek v korist Proletarca 1 slo/mina prosta. Vabljeni r «. ................................T1I1IIII.......111111 ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO i ADRIA PRINTING CO. p T#l. MOHAWK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ...................................................j Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicogo 23, ILL. Prva konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta, ki st« je pričela v soboto 2. septembra. je bila uspešno završena v nedeljo 3. septembra popoldne. Vsa zborovanja so se vršila v najlepši slogi in harmoniji in za izvršen«^ delo SANSa v preteklosti je odbor dobil zaupnico. Predstavnikom osvobodilnega oiHanja v Sloveniji se ni bilo mogoče odzvati in biti osebno navzoči na konvenciji, pač pa so izrazili svoje in želje naroda potom brzojavov, ki so bili delegaciji prečitani v soboto in nedeljo. Zlasti z velikim navdušenjem je zbornica sprejela brzo-^jav od Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta (SNOS>, katerega sta v imenu predsedstva podpisala predsednik Josip Vidmar in tajnik Boris Kidrič ter brzojava od ministra drja. Draga Marušiča in ministra Save Kosanoviča. Louis Adamič je prečital pismo od maršala Josipa Broza-Tita, predsednika narodnega osvobodilnega sveta Jugoslavije, in pismo drja Josipa Smodlake, poverjenika za zunanje zadeve v AVNOJU i Antifašističnem veču narodne osvoboditve Jugoslavije), kar so zborovalci pozdravili z burnim aplavzom. Razne resolucije, pravila in drugi važni zaključki, konveci-je bodo kasneje priobčeni v naših listih, kakor bo tudi zapisnik. Konvencija je izvolila glavni odbor, sestoječ iz izvršnega, nadzornega in širšega odseka ter namestnike. Sledeči člani SANSa tvorijo novi odbor: Izvršni: Etbin Kristan, predsednik. Janko N. Rogelj, I. podpredsednik, Fred A. Vider, II. podpredsednik. Mirko G. Ku-hel. tajnik. Vincent Cainkar, blagajnik. Jacob Zupan, zapisnikar; odborniki so: Leo Jurjo-vec, Anton Krapenc, Leopold Kushlan, Albina Novak in Fr. Zaitz. Nadzorni: Louis Železnikar. predsednik, Josephine Zakrajšek in Joseph Zavertnik, nadzornika. Širši: John Arko, Anton De-bevec. Joseph F. Durn. Josephine Erjavec. Theresa Gerzel, Anton Horžen, Anthony Jeršin, rev. Matija Kebe, Frank Klune, Helena Kušar, Kath. Krainz. John Kvartič, John Pollock, Ludvik Mutz, Antoinette Sim-čič, Theresa Speck, Valentin Stroj. John Stonich, Andrew Vidrich in Anton Zbašnik. t-T- Namestniki za izvršni odbor: dr. Andfew Furlan, Louis Ka-ferle in Frank Alesh. Namestniki za širši odbor: Frank Česen. Louis Ghampa, John Turk, John 'flerčelj in Joseph Zore. Častni člani: Louis Adamič, častni predsednik, Marie Pris-land. častna podpredsednica, dr. F. J. Kern, častni odbornik. * Delegati iz Nevv Yorka so tekom svojega bivanja v Clevelandu pridno razpečavali partizanske zvezdice, katere je nabavil delegat Rado Vavpotič. Cisti izkupiček od the zvezdic je namenjen SANSu. Ker je nastalo nekaj nesporazuma, kaj doti-čne zvezdice pomenijo, naj služi vsem prizadetim sledeče pojasnilo: petkonična rdeča zvezda pomeni našo znano jutranjo zvezdo danico — oznanjevalko dneva svobode. Konice v zvezdi pa značijo pet glavnih narodnosti v Jugoslaviji — Slovenijo, Hrvatsko, Srbijo, Macedonijo in Črno goro. Ta zvezda je torej simbol bodoče svobodne, federativne Jugoslavije; najdemo jo tudi na belem polju rdeče-belo-plave nove jugoslovanske zastave. e Na konvenciji so razni govorniki poudarjali važnost letošnjih predsedniških volitev in zaključeno je bilo, da SANS pozove vse ameriške Slovence-vo-lilce, da se pri svojih volilnih odborih registrirajo in na volilni dan tudi volijo za take kandidate, ki so naklonjeni Združeni Sloveniji in demokratični, federativni Jugoslaviji. Kot organizacija, sestoječa iz članov raznih političnih prepričanj, je SANS v ameriški politiki nevtralen. Apelira pa na vse ameriške državljane slovenskega pokolenja, da uvažujejo letošnje ameriške volitve in izvršijo svojo državljansko dolžnost Vaše najsilnejše orožje je volilni listek. Registrirajte se! • * V nedeljo 17. septembra se vrši v Coverdalu, Pa., jugoslovanski shod pod avspicijo slovenskih, hrvaških in srbskih društev v Coverdalu in okolici. V imenu SANSa bo govoril njegov tajnik Kuhel.—Vseslovan-ski kongres bo letos zboroval v Pittsburghu 23. in 24. septembra. Tudi SANS je član tega kongresa in bo poslal na njega sedem delegatov, zastopnikov SANSa pri Združenem odboru iužnoslovanskih Amerikancev, ki bo imel svojo letno sejo v Pittsburghu en dan pred kongresom. Slovenska društva, organizacije in organizirane skupine so vabljene, da pošljejo svoje zastopnike na Vseslovan-ski kongres. Konvencija SANSa je spremenila obstoječe določilo glede članarine in zaključila, da znaša nova članarina najmanj $2 letno. Plačati se mora v enem, a ne manj kot v dveh obrokih, bziroma $1 vsakega pol leta. Tajnike naših postojank opozarjamo, da pobirajo članarino v smislu tega zaključka. Vsakemu4 članu se naj izda članska kartica. Razumljivo je samo po sebi, da podružnice lahko določijo večjo vsoto za svojo članarino, le manjše od $2 se ne dovoli. Ta določba se naj prične izvajati še ta mesec. Podružnice, ki nimajo članskih kartic, se naj obrnejo na glavni urad. • V kratkem času bo Slovenija svobodna. Toda naše delo tedaj ne bo dokončano. Vso pozornost je treba takoj obrniti, kako oja-čiti SANS, povečati njegov obseg, njegovo članstvo in finančna sredstva. Obzorje se je že Zvezu slovenskih župnij sklenila "rešiti" narod V katoliških listih je bilo po- vzeti vse potrebne korake, da se ročano, da je imela zveza slo-! teror v Jugoslaviji ustavi, če toliko razjasnilo, da bi noben zaveden ameriški Slovenec In Slovenka ne smel več imeti pomislekov, ali se bi SANSu pridružil ali ne. Naj bo konec brezbrižnosti! Narod v domovini kliče naše pomoči, našega bodrila! Na tisoče naših hrabrih mož, žena in sirot je brez do- venskih župnij koncem avgusta potrebno, s silo." mov, brez zavetišča. Stradajo' j — prcKj SANSovim zborom — Sedaj pa si predstavite vodi-Bratje in sestre, zavedajte se • 'svojo redno uejo", na kateri je telje zveze slovenskih župnij, tega! Pomagajte! Pridružite sc sklenila govoriti za slovenski ki jih je urednica Zarje Albina SANSu. da čim častnejše in us- narod pred ameriško vlado, ker Novak predlagala v dopisih v pešnejše izvrši veliko delo, ka- se narod tam ne more oglasiti... "vseh" slovenskih listih za de-terega ste mu poverili na Slo- , iZVolila je deputacijo štirih legate na minulem Sansovem venskem narodnem kongresu. _ dya duhovnika in dva lajika,! kongresu. Mirko G. Kuhel, tajnik. | da amerj§ki vladi med drugim "Ameriška domovina" je predlagajo "ustaviti teror" v namreč smatrala, da je A. No-Jugoslaviji, ako potrebno tudi vak tisti svoj dopis res poslala s silo. vsem slovenskim listom. Pro- To se pravi, ameriška armada j Starcu ga ni, in tudi če bi ga. VSI VABLJENI NA PIKNIK KLUBA ST. 1 JSZ IN PROLETARCA IZŠEL JE DR. KERNOV Angleško-slovenski BESEDNJAK Cena $5 s poštnino vred NAROČILA SPREJEMA i ju j y 1 j' PROI. 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. Chicago, 111. — Menda bo zad nji slovenski piknik v tej sezoni ta, ki ga priredi klub št. 1 JSZ v korist Proletarca v nedeljo 17. sept. na Keglovem vrtu v Willow Springsu. Vstopnina je prosta. Vsi dobrodošli. Igral bo Gradiškov-Omerzov orkester. Vsi, ki imate avte, ste prošeni, da povabite s sabo toliko prijateljev, kolikor je sedežev. Oni, ki se bodo vozili z busi oa naj vzamejo Bluebird bus, ki vozi v Joliet via Route 4 A. Iz Chicaga gre ta bus vsako uro i postaje na 20 E. Randolph St. in ustavi na Ogden in Ashland Ave. 11 minut po v?aki uri, na Ogden in Western 16 minut pozneje. na Ogden in Kedzie 20 minut po uri, na 22 cesti in Crawford 24 minut, na Cicero in Cermak 28 minut in na Ar- OGLEDALO - !bi profitni sistem kmalu k vragu. Ravno isto je, ker Chicago.—Se predno je Ame- delavci agitirajo in podpirajo rika stopila aktivno v vojno, je kapitalistično časopisje. Zato predsednik Roosevelt zatrjeval, tudi nikamor ne morejo s svoda ako bo potegnjena v njo, ne jjm programom in s svojo poli-bo imel nihče pfilike si kovati tično akcijo. Delavska akcija kapitala iz nje. Današnje ura- in morala pa pada. Čas je, da dno poročilo pove pa ravno na- začne delavstvo o tem razmiš-sprotno in sicer, da so korpora- ijati in aktivno agitirati ter vse-cije napravile čistega dobička, splošno podpirati svoj lastni de-odštevši davke v letu 1943, iavski tisk — svoje lastno oro-$24.500,000,000 v letih 1938 žje in 39, ko še ni bilo toliko vlad- • ± ««Mf *a v°inV; ** $4'"! Vojna v Evropi se bliža kon-500,000,000. Te številke je po- cu milijone življenj je izdal na centralni seji lokalnih gubljenih .milijone ljudi trajno zaupnikov CIO 17. avgusta gl. pohabljenih, stotisoče vasi popravni svetovalec mr. Priče, ka-; rušenih ali pa požganih do tal. tere sem se udeležil. In to ni se AU zadostno razmišljujemo o Kolikim delavcem pa je trpljenju našega lastnega naro- vse. •o s-pravi, amerisKa armaaa ... - zn dfl je ni kongres že ' ->- - - naj gre v Jugoslavijoin zatrepi *ta 4-jel postavo^da se partizane. Kajti po mnenju zve- j bil objavljen s komentarjem, ze slovenskih župnij, to se pra- kakršen se spodobi, vi, patra AmbrožiČa in njegovih Nekateri pravijo, da je imela pristašev so v Jugoslaviji bas i dober namen^ Pater Ambrožič partizani največja, prav za prav [jo je napadel, in nato pa še korporacijam garantira dobičke za dobo dveh let po vojni in sicer v višini, ki so jih imeie v zadnjih dveh letih pred vojno? Brez ozira, če delajo izgubo, bo kličemo brate in sestre, očete in matere? Številke pomožne akcije za v stari kraj izkazujejo, da smo v večini veliki hinavci.-Borih $76,000 nabranih skoro v .dina nesreča. j urednik Am. domovine, čeprav lzguba in dobiček krila" zvezna ItFeh leUh 25 ^^ ™ dZ°VinS t št I Ma ^E ETR! ^ abcila poročilo o tej seji 1. sep- Urja in ga napisal šele ikoje mm odborom, ki je priporočal jona y državah Vsa čast ti- tembra na prvi strani z velikim oater dejal, da je ona neresna g0pnj| načrt za korporacije, se ;tim ki M ori«nevali do $5 in naslovom. Amerikanski Slove-1 ženska, in pa vsi tisti uredniki,! je nahajal prilično zadovoljiv nec (tudi na 1. strani) pa 8. sep- ki doPis priobčili. Albina načrt tudi za delavce, da bi sej} da vsak posamezen Slove- ki so prispevali po $5 in . več. Kje so drugi? Skrajni čas :embr.a- V ,naijm l Lbrua uvaoHenf reksekuU "mz "T jamCi'° ^ P» CcTn SJoven^ra^ in citateljem, da bodo vedeli. ka-lZCM^11 izvoljena v eksekutivo z lse\no zavarovalnino za dobo že tako globoko v žep da bo bo- dveh let Korporacije so zakri-j lelQ ker te b^ne boste •itateljem. ko zveza slovenskih župnij ''rešuje" narod, ponatiskujemo iz A. D glavne točke poročila dobesedno. Cleveland, O. — Zveza slovenskih župnij v Ameriki je na svoji zadni redni mesečni seji sklenila, da pošlje delegacijo k državnemu oddelku v Washing-ton, kateremu bo predložila me- ana- cher Ave. 35 minut po uri. Vse, I morandum, v katerem bo kar potrebujete torej je, da ste liziranih nekaj glavnih točk z toliko minut po uri na eni ome- ozirom na slovensko, odnosno njenih postaj. Boljše je seveda jugoslovansko vprašanje, da pridete par minut prej, da Zbornica je prišla do tega za- vellko večino. Potem so se v zvezi s Sanso- čale da bi dotični načrt podpi- sl^kosli~ prenašali"ob pomisli vim zborom m pa seje zveze slo- ral lenobo in večina kongresnih | n^trpljenje, skozi katerega so venskih župnij vršili zaupni se- odbornikov je bila istega mne stanki katoliških ljudi, nekaj že n?a. Načrt so položili "na poli- co pred Sansovim kongresom, drugi ga v istem času. DeputacIJa zveze slovenskih župnij je bila torej delegirana; kar se reklame tiče, da deluje za tako Slovenijo in za Jugosla- sitov kuje dobičke na račun vijo, za kakršno je SANS od za- trpljenja in človeške krvi. na četka svoje ustanovitve. Toda račun potokov solza mater in v VVashington ni bila poslana očetov, žen, sinov in hčera. Pre-raditbga namena, ker j? pačjcej je temu kriva administra- šli v zadnjih treh letih in pol vaši bratje in sestre. Ko boste Vsa znamenja kažejo da pomislili, kako se vam zahva- bo delavstvo tam kjer je bilo ,jujejo s krvavečim srcem in s pred to vojno, v krušni liniji. ^Ummi očmi za vašo hitro po- žalostno je za civilizaci-1 moč v najkritičnejši uri sloven- jo, da dopusti, da peščica para- skega naroda, vam bo dobro, ker ste pomagali. Zbirajte obleko in obuvala, prispevajte v denarju in to takoj, ker Slovenija bo najbrže kmalu vsa osvobojena. In ladje bodo v kratkem pri- busa ne zbudite. Voznin, je j Idjučka iz raziog., Wer. Je zdaj | ^ti^U^ g ^ J X della In I P-jene" Speljati potrebne . , , - . , 4li, „ . že izvršil. Tja j? šla. da nizka in za povrnitev v Chicago skrajni čas v očigled bližajoče- j ^ teroria v ia bodite na Keglovem vrtu 451 konca vojne v Evropi, da se jugosiaviji' minut po vsaki uri. Iz Jolieta * predloži ameriškemu državne- To je, da deiujc sku velikega biznisa, še več p»a kongres, ki služi samo velebiz- .... ...... o i- .... . .proti osvobodilni akciji in ra > 'lisu. V splošnem seveda je pa u-edo ob uri. do Willow Spring- j mu oddelku upravičene zahteve akcijo. 'aivo ameriško ljudstvo, ker je a lih vzame 4 » minut. | Slovencev v stari domovini, v To je bUo na listi 8eji zvere brezbrižno za svojo lastno de- Torej ne pozabite: V nedeljo katerih imenu se čutimo dolžne 17. septembra na svidenje pri govoriti mi tukaj v tem času. Keglu. — P. O. DVE OSEBI, KI SE POMENKUJETA O USODI NARODOV (Nadaljevanje 9 1. strani.) Zahteve po reformah Ljudstvo zahteva reform, ki bodo socialno kaj pomenile, ne Da ostale le besede na papirju. Churchill se jim upira. Roosevelt je neodločen. Prvi n. pr. je ko oni doma ne morejo. < Podčrtali mi.) Deputacija se nam je zdela slovenskih župnij glavni pred- lavsko političho akcijo. Ce bo met. Gospodje so poudarjali, da ameriško delavstvo tudi po tei imajo tam s pomočjo irskih politikov na visokih vladnih mestih veliko večji vpliv in za- potrebna posebno v tem času, j slombo .kakor pa Louis Adamič, ko se vrši v Washingtonu kon- torej sedaj je čas da x t ferenca zaveznikov in se bo, če mogoče, potom državnega oddelka predložilo memorandum tudi tej konferenci. V glavnem bo obsegal memorandum sledeče točke: 1. Ustvaritev nove Jugoslavije, v kateri naj bodo zlasti kompaktno zbrani vsi Slovenci; ia ohranitev gnile savojske di- avtonomija posameznih držav nastije v Italiji, drugi mu je v Jugoslaviji; narod naj si sam molče pritrdil. odloči-oblike vlade in to brez Pred dobrim letom je posebno Churchill poudaril, da se jugoslovanski in grški kralj vrneta na njuna prestola. Stalin je k temu dodal, da ima v takih nejo za ohranitev reakcije v Sloveniji! Morda se komu to ne zdi resna stvar. Saj tako se je lahko razumelo vojni tako brezbrižno zanjo kot je bilo dosedaj, bo ono odgovorno za katastrofo tre^e svetovne vojne, katera je neizogibna, če še ostane profitni kapitalistični sistem. V oktobru leta 1928 sem v Prosveti zapisal tele vrstice: "V kratkem bo sledila depresija, katero pa' kapitalistični sistem ne bo mogel odpraviti in na Sansovem kongresu ob času bo provociral vojno.' Dalje mi ni treba praviti. volitev, ko so nekateri kar tekmovali, kako bi spravili v odbor čimveč pristašev Ambrožičeve zveze. K sreči pa sedaj narod TAM , GOVORI in deputacija zveze vsakega pritiska od katere koli slovenskih župnij mu ne bo za- strani j prja ust< ludi ^ na ameriško 2. Vsa slovenska zemlja naj vlado še tako apelira, da naj zase izroči zopet Slovencem, to je tre -teror v Jugoslaviji" (nam- u . u , u i • Pnmorska s Trstom, Koroška, ^ v Sloveniji) magari s silo. stvaren tudi on neKaj besede. Ki Štajerska, Medjimurje. Samo, da ga zatre, na sredstva je prihcno obveljala. 3. Poudarjanje, da Trst za sc ne Ni verjetno, da bosta Chur- Slovence že davno ni več odpr- Ampak narod ki se ie znal chill in Roosevelt to njuno ob- to vprašanje, ampak zaključeno boriti proti Hitlerju. Mussolini-ljubo sedaj spet tako svečano ter zahtevano kot edina in pra- iu in Jomači reakciji, bo vseka- va slovenska lastnina. 4. Zavezniki zatrdila. Problem Francije in Italije Sicer pa bosta imela v razpravi veliko važnejših stvari. N. pr., kaj naj nastane iz Italije? Pa Francije, Španske, Belgije, Danske itd. Kako urediti Jugoslavijo, da ne bo v prihodnji vojni spet žrtev spletk in napadov? Kaj stori Rusija? Churchill in Roosevelt jo o svodih namerah uradno obveščata in informirata. Ampak Moskva nič kaj ne verjame v zavezništvo teh dveh dežel in če ne pride že pred koncem vojne do iskrenega sporazuma med njimi, bo za mir v Evropi jako slabo. kor kos tudi zvezi slovenskih župnif Sicer pa, kaj pravzaprav je "zveza* slovenskih župnij? Ali imajo tisti župniki, ki z njo ne soglašajo, pogum povedati, da ne govori v njiHnem imenu? Ne! Molče ko grob. Prosperiteta po vojni re- Politiki demokratske in publikanske stranke obljubljajo, da bo po vojni dela za vse, cene bodo nižje, socialna zaščita bo izboljšana itd. A v resnici že sedaj glasujejo vse drugače kot obljubujejo in govore. RAD BI ZVEDEL za naslov rojaka LANGA (krstno ime mi je neznano), živi nekje na severni straniChfcaga. Ako kdo od rojakov ve za njegov naslov naj mi ga blagovoli naznaniti, če pa sam čita ta oglas, naj se oglasi pri meni. JOS. KOSHAK 1838 IfnMcd Street. Ako vam Ja obnovit* Ja Maapnl naj takoj za-1 zame jo vse potrebne korake, da se teror v Jugoslaviji ustavi, če treba s silo. (Podčrtali mi.) Sklenjeno je bilo, da bo deputacija sestojala iz štirih oseb in sicer dveh duhovnikov in dveh lajikov. Bodočnost Slovenije oziroma Delavci, podpirajte Proletarra Jugoslavije se že ustvarja. Zato kot podpira on va*e napore in boje! ne smemo zamuditi niti trenutka in moramo spregovoriti v imenu Slovenije resno besedo na pristojnih mestih. Zveza slovenskih župnij je smatrala za svojo sveto nalogo, da stori svojo narodno dolžnost do stare domovine. Ker ima dobre iveze na odgovornih mestih, deputacija tudi pričakuje, da ho s svojo misijo tudi uspela. (Podčrtali mi.) Zveza slovenskih župnij hoče med svojimi ljudmi s to jezuitsko potezo napraviti vtis, da se je spomnila na narod tam in šla zanj v boj, ker se on ne more boriti in pa ker nima sam besede. To je kajpada laž, kajti narod j tam se sam bori in ima besedo tako glasno kot je ni imel še nikdar v svoji zgodovini! Vendar pa je v tej stvari še ena druga zanimivost. Zveza slovenskih župnij namreč že dolgo trdi, da zastopa več Slovencev kot Jih sploh je v tej deželi, tam pa ves slovenski narod. Izjava, objavljena v A. D. in A. S. poudarja, da je bila dana deputacijl štirih naloga zahtevati od ameriške vlade "pod- V nekem mestu se napredni element pritožuje čez svoj lokalni časopis, ker mu v vsem nasprotuje kar hoče on graditi. To je tako kot je rekel govornik na seji centrale CIO glede či-kaškega lista. Kdor izmed delavcev kupuje dotični list, pljuje v svojo lastno skledo in obenem redi gada na svojih lastnih prsih. Slovenci imamo Proletarca in Prosveto, ki bi morala zahajati v vsako slovensko hišo. kjer stanujejo delavci. In teh je 95 odstotkov. Ce ne zahajata k njim, kje je krivda? V prvi vrsti so krivi tisti, ki si ju ne*naroče, drugič pa med zavednimi, ker so premalo zavedni, da bi ob priliki agitirali za nove naročnike. Kaj bi rekli kapitalisti svojim kapitalističnim tovarišem. ki bi agitirali in podpirali delavsko časopisje? Da so zblazneli! In po njihovem tudi upravičeno, ker če bi to de- Komur je za ohranitev Proletarca, se bo odzval klicu za prispevanje v sklad dvestoterih V tiskarni so nam tisk znatno podražili, poštnina je višja, in cene papirja in pisarniških potrebščin naraščajo, dočim je naročnina na Proletarca ista kakor je bila, V nadomestitev teh višjih izdatkov in &a kritje rednega primanjkljaja Je bil na predlog Joškota Ovna ustanovljen poseben SKLAD DVESTOTERIH PROLETARCU V PODPORO. Vsak Izmed njih se obveže prispevaN najmanj $5 v ta namen. Al* se že niste*, odnovite se tudi vi za pristop med DVESTOTF.RE. tli*t našim bratom in sestram, denarja pa še ni zbranega niti za polovico ladje. Spomnite se na pregovor, da kdor hitro da, dvakrat da". • Ne pozabite, da se bo višil piknik kluba št. 1 JSZ in Proletarca v nedeljo 17. septembra, na lepem Keglovem vrtu. Zabave in okrepčila bo dovolj za vse, ki so in bodo dobre volje. Pridite in na svidenje! — Louis Zorko. Neznanje sovražni k. je delavčev najhujši POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovcnsko ra dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocyclev v/odi jo Georqe Marchott PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI ! ! NAROČITE SI DNEVNIK ; •"PItOSVETA": Slan* pol celo loto $6.00, lota 93 00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov (Ic) je treba xa novo društvo. Naslov za list in ca tajniitvo je: 2657 S. Lawndale Ava. CHICAGO 23, ILL. Dr. JoIni J. Zavertnik PHYSIC1AN ».d SURGEON 3724 West 26th Street T*L Crasrford 2112 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. r VVilliem Wirth | the man vvho in discovered that Hcosevelt vvas plaviivj Kcren I sky tu the Brain Tru«t'is Lenins j Trotskvs, and Stalins? We»l, John W. Andrrson. president of the Motor and Equipment Manufacturers* i Association, said this about him in a recent address entitled "Shall We Permit the lsm-its of the, Screvv Deal to Keep Smili Business Fdrever on Crutchcs?" at a meeting of the Gary, Indiana. j Great Nation Ufle*«** ,-fllATMC*/ Refic^Antv/ t*>CMi •ontmr T*i* i« trn u#io*i LAKL lC»mFYid6 A *ATA6tkk*MAt\ WMT ON IT// Hjofil -DUA) 9at Of »0*MS * PAfToAAu cm-m ia BAftJaiSS-e FAMIUV The nevvs from freed France, pouring out in exubcrant' abundancc, s filled vvith the color and fierce excitement that should characterize l>e rebirth of a great nation of revolutionary traditions One *eads the transeript of a radio talk made from the square in front of Notre Dame De Gaulle arrives to join the multitude in a solemn Te Deum in the ancient cathedral. Suddenly the noiae of shots, shouts, breaks into the broadcast. Then silence Then the announcer deseribes the flurry of tfunfire, the rush of people to shelter, and the unforgettable sight of De Gaulle vvalking into the cathedral slowly. with absolute calm, through a hail of shoU. "It vvas the most extraordinary example of courage I »ave ever seen." ... One meets Sacha Guitry, under arrest as a colla-Chamb* r of Commerce: "Unleas , oorationist| c0mplaining to reporters at the Palais de Justice that really tlus nation. vvithin the next gen jt cUfnaxl) Qr Petains miserable last plea to his fellovv countrymen ten for us instead by those foreign amonj? the yichy of£icialf and their Nazi bosses—Petain, Laval, Abetz gangs vvho have schemed to de _gide by ^ wJth the dignificd finai protest of th« great democrat, stroy us Herriot, betrayed by Laval to the Germans (How fitting and inevitable Norman Thomas reccntly re that climax!) ... Or Petain miserable last plea to his fellovv countrymen leased to the press an open letter to obey the leaders "vvho teli you to follow a policy of reeonciliation to Reinhoid Niebuhr and the Union and renaissanse of France through reciprocal forgiveness and love of for Democratic Aetion, askmg hovv your fellovv countrymen—thoae are the real French leaders. Be at their they could justify liberal support »'de" Thus the ancient gravedigger takes his departure .. The story of Roosevelt The letter vvent easy piles up—jumbled, contradictory, impossible to piece together. But one on Dewey and attacked the New thread of meaning runs through it: Victory in France is synonymous Deal vigorously. It got a good play *ith revolution —The Nation. in the Nevv York Daily News and -- Herald Tribune; Dr. Niebuhr's re-ply was not published at aH. In ansvver to a letter to the Herald Tribune, the UDA received a pro-fuse apologv by telephone but no spare. IN PEACE AS WELL AS IN WAR A Senate committee recently held an inquiry on why nearly 5,000,000 young men have been found menUlly or physically unfit for military service. This vvas about one-third of aH who were called up for induetion. National leaders in various fields appeared before the committee and made suggestions for general health improvement. The situation plainly calls for a national program to develop physical fitness. This lnvolves many things, including adequatc pro-vision for medical care, starting vvith the child. Other basic essentials cre decent housing and raising of vvage levels to bring good living conditions to aH classes of people. The problem is closely tied up vvith fitness for war and national vvelfare, the American Youth Commission points out "NaUonal defense and national vvelfare," it says, "are fundamentally dependent upon the development of a strong, healthy people. In the present Juncture, cvery phase of health and physical fitness for the entire population is deserving of most eamest attention." It is too bad that it took a vvar to reveal to us hovv badly the naUon is handicapped, and unnecessarily so, by the mentally and physically unfit. Let us hope that we have leamed our lesson and that it will not be forgotten again vvhen peace comes. One-third of the national population belovv physical and mental standards is a terrible handicap in peace as vvell as in war.—The Brewery Worker. The Anglo-American Oil Accord By SCOTT NEARING Norris-The People^ F. C. C. Surrenders to "lords of the Press#/ c^fcifabout politics and politicians gained from his career a renewa! Lucius Beebe on the home front: j "VVhile nosing into a sherry flipj Just a little vvhile ago—a year at the most—a majority of tli* at the very chic Atlcntic Beach .members of the Federkl Communications Commission seemed verv Club. Herman Sartonus, just in ' much alive to the danger inherent in permitting newspapers to control from Hollywood, where he had j radio stations. gone for Clifton Webbs party fer With great force. these gentlemen pointed out that ovvnership of newspapers is constantly being concentrated in fewer hands In same very large cities one newspaper dominates the entire field. In others. opulent blovvout in recent years, jiwo pajjerS have a monopoly. To make matters worse, "chains " fre-lasting from cocktails until break- j quently ovvned by the members o t one family, are extending their fast. vvith every available celebrity tertacles from one city to another. To permit these nevvspaper monopolies to get their grip on radio vvas obviously dangerous, said progressive members of the F. C. C. unseemly j Thosc of ^ who shared that vievv had high hopes At long last, we. George and Valentina Schlee. reports it the most staggeringly Senator The Tennessee Valley Authority, with iU great system of inter locking dams and generating stations. is the mighty phvsical monumerU to^George W. Norris, the "people«. senator" from Nebraska who d.ed Saturday Yet there is a sense in vvhich he made an even rfener con- SpiBshing around in vmtage wine. tribution 'to American life. Ali over the country men »nd womcj» onre In$leat| of loud and unseeml; _________________________ i rrJ°irmf °n^Arm,SliCc Day, the ! thought." we have an F C. C. vvhich protec? the people s interesu. of faith in vital American democracy. stitutc for Public Service sugfMts It vvas not only what Norris did that made him great but a so the way he did it. In the face of abuse. misreprcsentation and plots against him. from thc Old Guard of hi, own party he never ^n- dered his principles. He vvas threatened with prosecutum and disgrace i e 1 i g i o u s services in homes, schools. churches. and stock ex-changes What better stand." it asks. "against the bruit in man. aert-u n»» v* ------- - asKR. a^ainsi (ought by sueh underhanded tricks as the Grocer Norr.s epia^e toUhtaruinism regimentation, of 1930, vilified as an enemy" of the American «>stem He rode cut u.adorship> mob noiaCt and the storms with a contented špirit, never flagging m his zeal 1[or the Mob sncl. general vvelfare, never doubting that his integrity and purposes woul.1 ^ ^ be understood __n I The roll of his major accomplishments in a 40-year career in ton , A lravc|er from the East brings gress is imposing—liberalization of the House rules in a bitter duel tjdirigs that a gpccial mass vvas held with Speaker Cannon; the Norris-La Guardia anti-injunetion law, the in lhe calhedra| at Rabat, capital lame duck amendment and TVA. But in ali this period, vvhatever of Frrnch Morocco> for Philippe the issue Norris could be depended on for the people s side. His »enriot. Vichy Minister of Propa- tenacity in the face of temporary defeat vvas the terror of his enemics j gandaf who was kijlcd by French And he grevv in stature and in breadth of liberalism as he grew older patriot«i in Pariš a fevv months An Agreement on Petroleum betvveen the Government of the United States of America and the Government of the United King-dom of Great Britain and Northern Ireland vvas signed on Aug. 8. The purposes of the agreement as set forth in the introductory article are: 1. "That ample supplies of petroleum, available in international trade to meet inereasing market demands, are essential for both the security and economic vvell-being of nations." 2. That the world's petroleum resources, adequate 4for the fore-seeable future* should be utilized on thc basis of sound engineering practice and in . "the interests of producing and consuming eountries" 3. "That sueh supplies should be avilable in accordance with the principles of the Atlantic Charter and in order to serve the needs of collective security." The body of the agreement con-tains tvvo significant provisions (1) "Subject always to considera-tions of military security and to the provisions of sueh arrange ments for the preservation of peace and prevention of aggression as may be in force, adequate supplies of petroleum shall be available in international trade to the nationals of ali peaceable eountries at fair prices and on a nondiscriminatory basis" (2) Existing petroleum rights are guaranteed against aetion by either govemment and access to nevv oil concessions is to be regulated by the principle of equal opportunity." An 8-member^ international petroleum commission is to be appointed immediate* ly, four members from each govemment; an international conference on petroleum is to be ar-ranged "as soon as practicable"; arrangements vvill be made for "an international petroleum agreement and a permanent International back The priest vvho officiated vvas later arrested by the provi-sional govemment. We have been sadly mistaken. The F. C. C. has abandoned its "erusade." The nevvspaper moguls have vvon a complete victory. In fact, the commission is so anxious to get radio into the hands of the iievvspapers that it is approving sales of stations vvithout even the Torrn-ality of a hearing. m 00 In that connection, some scandalous facts are developing. Clifford J. Durr, a member of the F. C. C, vvho in the past has demonstrated that the nevvspapers are so determined to get these radio stations "while the getting is good" that they are pav ing staggering prices for the properties. The Nevv York "Times" paid four and half^Jimes thc net worth of thf tvvo stations accquired. The VVashington "Post" agreed to hand o' cr "800 per cent increaae on the cost of the station s physical properties and over 950 per cent of its net worth. petroleum council" composed of representatives from ali "interest-ed producing and consuming eountries. The oil agreement was signed by Edvvard R. Stetinius Jr., act-ing secretary of state for the U. S., and Lord Beaverbrook, Lord Privy Seal for Great Britain. The Anglo-American oil accord is of first-rate importance for sev-eral reasons. It is in effect an industrial as distinguished from a diplomatic treaty. It involves the tvvo chief oil producing nations. It does not include the third oil pro-ducer—the Soviet Union. It is so vvorded that the Axis eountries. vvhich possess little oil, can be prevented from obtaining oil concessions and vvhere "military se-curity" and "the preservation of peace and prevention of aggression" demand it, can also be prevented from obtaining oil. Before World War II began, Anglo - American concems held practically the entire vvorld oil supply, outside the Soviet Union. The petroleum treaty gives official sanetion to this Anglo-American oil mon'opoly and fumishes a governmcnt guarantee of the profits of the Standard Oil and Royal Dutch Shell interests. Official propaganda agencies LABOR is probably just " a voice crying in the vvilderness,' protests against this gross betraval of the public interests. It lis significant that the nevvspaper monopolists are pushing their radio claims on the eve of a general eleetion. Undoubtedly they figure t.iat in sueh a erucial time the administration vvill be less Inclined to antagonise them. Whatcver their line of reajlbning may be. they are certainly "getting away with the swag," and the brave fight to head cff a joint monopoly Festung Europa: The Nazis have | Q1 the radio and the press by a handful of gentlemen, vvho are generally lacking in social vision, has apparcntly been abandoned.—LABOR. Colorcl ' McCormick s Chicago Tribune is no lonfer "The World's Greatest Nevvspaper."* Its front page novv proclaims it mcrely "An American Paper for Americans." Hc ga ve a nevv meaning to independent progressivism in American politics. With inereasing fre!uency he transcended narrow partisan and seetional interests to speak vvhat he felt was the truth for the whole nation. It is not surprising that the nation. in the end, gave him its trust in a unique and special sense and that he became. as no. other senator before him. a spokesman at large for the people of the United States of America "PIN-UP B0Y 0F BIG BUSINESS" i;-- Some time ago Eric Johnston. president of thc United States Cham c|uae hc introduced vvhat he called lier of Commerce. wrotc a book. or perhaps his public»ty man vvrotc it J „a ncw war danCe " It consisted of for him Thafs not material, because Erics name is on thc cover. Most of the nevvspaprs ballyhooed the volume in fine style, but the Memphis ' Commercial Appcal" vvasn t impressed. Its book reviwer vvrotc: • After reading thc book. I don'\ think Eric Johnston has any con-ception of labor s aims. I dan t think he has the slighte^t sympathy with the liberal špirit. I think his repentance for the sins of Big Business is only skin deep. He is a elever salesman vvith a disarming trick of public confession to Rut his opponents off guard "I think this pin-up boy of Big Business is more glamorous than profound" BEVVARE CANADIAN VVe ve tried to say something like that about Eric, but vve never "(J0LD STOCKS said it half so wcll.—Labor. . , lh# nrst war l)oriod __________ Have you received one of tho*e I _neJp0®1 * ? alluring cireulars from Canadian but it one step forvvard and tvvo back-vvard ... A Nfczi paper in Prague explains the military situation thus: "Soviet army movements. including those of an aetive nature. | are determined beforehand by thc German initiative." DIESELS PUSH COAL OFF RAILS The diesel engine, usmg cheap oil, apparently is pushing the NEED FREEDOM FROM 'FEAR OF PLENTY/ SAYS UAW'S REUTHER ANN HARBOR, Mich. — "Freedom from fear of abundancc is Fifth Freedom vvithout vvhich thc original Four Freedoms may be lost, Walter P. Reuther, Vice President of the UAW-CIO, told the union's summer session here. "Until vve lcam not to shrink from the abundancc that man and nature can provrtde," Reuther said. "vve shall vvin neither freedom have issued many vvamings against1 from vvant nor freedom from fear Axis plans for govemment-barked! As for the other tvvo freedoms, Consumer Division, vvhich aids and brokcrs ^ging you to invest your fosters the formation of consumer gavlflgg 4n ..go,d siocw> if you co-operatives among UAW mem- j hflVC lhroW it ln the Wastebasket bers. To a question from a Tolcdo i flnd keep your monev> študent, hc replied. "When you Toledo people are rcady to go (on co-ops) the Consumer Division ready to go along vvith you." IS vvorld cartels. After nearly five years of vvar a povverful world cartel has been bom, not of the totalitarian Axls. but of Anglo-American free enterprise parents. speech and religion, they will be throttled if not doomed if large It is not cnough that men should vote; It is not enough that they should be theoretlcally equal before the lavv, They must have lib-erty to avail themselves of the op-portunities and means of life; they must stand on aqual terms vvith reference to the bounty of nature. —Henry George. ACCIDENTS REPORTED CUT IN VVAR INDUSTRIES Nevv York City. — A reduetion in industrial accidents in vvar plants throughout thc country of 6 per cent so far this year vvas reported by E. G. Quesnel, regional representative of the National masses of people are to be unem-1 Committee for the Conservation of ployed, frustrated and dependent Manpovver in War Industries on hand-outs for their existence. | Mr guesnei, who Is also general Declaring that so-called "free manager of the Greater New York enterprise" is ducking the problem Safety Council, said that a cut of of full employment and that mono- 1,000,000 belovv last year's accident po H rs are preparing to restriet total vvas the alm produetion in order to realize' In listing the reduetion of fl per high prices and profits, the union cent in accidents so far this year, leader called for drastic antl mo Mr. Qucsnel pointed out tha 18,000 nopoly measures and the promo- persons had lost their lives in in-tion of non ^-ofit enterprises dustrv in 1943 and an additional vvhich vvould insure correct prices 23,300 cmploycs had lost their Reuther Is Director of the AUW lives outside of vvorking hours. Canada has almost unlimited natural resources, including great gold deposits, but the men wh« ovvn these rich mineš are not ped-dling stock. v The kind of stock the high-pres-surc salesmen are offering you is probably not vvorth the paper on which it is printed. Don't invest a penny unless you have made a carefUl investigation. Don't take the broker's vvord for anything. United States authorities have endeavored to reach a number of thcsc svvindlcrs. As things stand novv, they can't be extradicted, so they are quite safe in shooting their cireulars aeross the border in the hope of catching the un-wary. Whenever you hear from one of them, jitot take a firmer grip on your pocketbook.—Labor. steam operated engine off the railroad tracks in inereasing number and the situation is worrying large coal producers. The threat is not great at this time, but appcars to be grovving snd may become very serious in Class I rail-roads for years have been using about one-fourth of aH coal pro-duced, vvhich amounts tb about 100 to 125 million tons a year. Last April 1, the Class I rail-roads had 510 diesels on order from manufacturers, but only 245 orders for steam engines. A year ago there vvere 390 steam engines on order and only 180 diesels. Economy of operation is 'claim- gines in use 15 years ago has drop-ped to less than 42,000. • Ansvvcr to the problem of meeting this kind of competition, vvhich if maintained at its present rate of inerease vvill vvipe the staam operated locomotive off the railroad ma.v vvithin another fiftecn ycars. has not been found by coal mine operators as yet, but they are giving considerable thought to thc use of clectric locomotives. parti-cularly in svvitch yards and on important passenger runs, as one hope of salvation. VVHO VVILL ANSWER MR. EVJUE'S QUERY? operation on ^ur railroads and only 25 diesels and 620 electric locomotives. By 1939. the number of diesels had inereased to 400 and on Janu-ary 1, 1941 the number had jump-ed to approximately 1,000, Just one more year later, on Januarv 1, 1942, this number of diesels had Reeling and writhing, of courae, mounted to 1,980, and one year to begin vvith," Mock Turtle ra- after the vvar. th« number is ex-pHed. "and the different braneheg, pected to be increaaed to 2,500. of arithmetic — ambition, distrac- Meanvvhile improvements in tion, uglificatior* and derlsion."' steam locomotives have helped —Levvis Carroll. I slightly and the «1,000 steam en- Bill" Evjue, publisher of thc "Capital Times" at Madison, Wis., points out that business corpora-tions of various kinds may collect as much as $28,000,000,000 in "tax relief" after tha vvar and then ed by the railroads for their turn j "Bili" adds these paragraphs: to diesels and constant improve- "The argument used by the re-ment of the diesel engine by the actionaries of Cgngress is that un-several large producers of this type cmployment relief should be put of locomotivc is bring ing operat- on « state basis—-leave it up to the ing costs dovvn almost monthly. states! Fiftecn years ago, approximate- 11 thl* ,s *°