Stev. 85 Poštnina plačana v gotovini gj i d ŠIBEK lovenski Cena Din V- V Ljubljani, torek 15. aprila 1941 Leto VI. Italijansko vojno poročilo št. 310 Glavni štab oborožene sile poroča 11. aprila: Na julijski fronti se je nadaljevalo napredovanje naših čet. Ena naših hitrih kolon je pustila za seboj Senj na jadranski obali in je nato prodirala dalje proti jugovzhodu čez Otovac, kjer je premagala sovražni odpor. Druga hitra kolona je družno z nemškimi četami, ki so prišle z vzhoda, zasedla Karlovac. V zadrskem odseku so naše čete, ki jih je učinkovito podpiralo letalstvo, zasedle Benkovae ter pri tem zajele stotine ujetnikov in 80 častnikov. Zasedli smo otok Uljan. Naše motorizirane čete, ki so prodrle iz Albanije, napredujejo na sovražnem ozemlju onstran Ohrida. Nadaljujemo s čiščenjem ozemlja ob jezeru, kjer smo zajeli nekaj tisoč ujetnikov, velikanske množine orožja, vojnih potrebščin in nekaj desetin topov. Na odseku pri Debru je alpska divizija »Cu-neense< zajela nad tisoč ujetnikov, med njimi dva generala ter zaplenila 18 poljskih baterij! Na grškem bojišču nič posebnega. Naše letalstvo je bombardiralo Šibenik, pristaniške naprave' in ladje. Zadete so bile tudi pristaniške naprave v Divuljah. Naši lovci so s strojnicami obstreljevali vojaške naprave v Trogirju. Na jugoslovansko-albanski meji so bile bombardirane in s strojniškim ognjem obstreljevane sov- ražne tete in njegove kolone. Ponovno so bili zadeti mostovi in križišča. V Severni Afriki so italijanske in nemške čete zasledovale umikajočega se sovražnika, ki je zdaj obkoljen v Tobruku. Naše letalstvo je bombardiralo naprave in ladje v Salaminskem zalivu. Potopili smo ladjo srednje tonaže. Pet drugih ladij pa je bilo težko poškodovanih. Pristaniške naprave so močno poškodovane. Nad Rodom so letela britanska letala ponoči 12. aprila. Ni bilo nobenih žrtev in tudi ne pomembne škode. V Vzhodni Afriki smo odbili sovražni napad na Giarso. Angleške čete pripravljene na odhod iz Grčije Rim, 15. aprila. Stefani. »Popolo di Roma« poroča o novicah, ki prihajajo iz Grčije, da so angleške čete že pripravljene za vkrcanje na ladje, da zapuste za vedno grško ozemlje. Italijanska vojska in njena naloga na Balkanu Pritisk v bok nasprotnikovih vojaških sil Vojno področje, 14. aprila, f. Posebni dopisnik agencije Stefani je o nalogah italijanske vojske na Balkanu napisal naslednje poročilo: Ker se je italijanska armada že spojila z nemško na balkanski fronti, nadaljuje zdaj italijanska armada v Albaniji s konsolidiranjem svojih postojank na skrajnih krilih bojišča. Delovanje italijanske armade ima povsem točno določene cilje: olajšati napore, ki jih zahtevajo operacije v središču vojne črte na ta način, da se izvaja pritisk na bok nasprotnikovih vojaških sil. Italijanske sile v Albaniji delujejo na dveh frontah, na katerih izvajajo svoj pritisk: na dveh zelo važnih frontah s skupno dolžino nad 700 km, kjer ima nasprotnik zelo močne sile na razpolago. Fronta z Jugoslavijo poteka od izliva reke Bojane do grebena Komovi ter odtod do vzhodne obale Prespanskega jezera. Ta fronta je posebno tedaj, ko se je izvajala v Jugoslaviji mobilizacija, zahtevala od nas znatno število divizij. Fronta z Grčijo, ki je dolga 200 km, pa je prav tako zaradi svojih terenskih posebnosti ter zaradi 20 divizij, ki predstavljajo na njej obrambo, zahtevala od italijanske strani sorazmerno število čet in vojnega materiala. Italijanska armada v Albaniji, ki bi morala biti po sovražnikovem stra-tegičnem načrtu strta ter dobesedno uničena, pa danes že sama z veliko energijo izvaja pritisk na 700 km dolgi liniji. Na ta način italijanska armada na dvojni fronti učinkovito sodeluje z impozantnim vojnim strojem, ki je v teku, da se vzpostavi red na evropskem jugovzhodu. Nemška poročila z bojišč Berlin, 15. apr. DNB. Včerajšnje nemško vojno poročilo se glasi: Jugoslavija: Uničena je bila množica sovražnih sil, ki so jih razgnale nemške čete. Ostanki srbske vojske se umikajo pred nemškimi in italijanskimi oddelki v gorate dežele ob Jadranu. Srbska vojska se upira samo še na posameznih točkah. Pri zasledovanju poraženega sovražnika smo prekoračili Savo. V noči na 13. april je del nemške oklepne divizije prodrl od zahoda do središča Belgrada. Grčija: V severni Grčiji se odigravajo boji po načrtu. Letalstvo je tudi 13. aprila na južnovzhod-nem področju podpiralo kopensko vojsko z uničevalnimi napadi lovskih, bojnih in strmoglavnih letalskih skupin na sovražne oddelite, ki so se pomikali na belgrajskem področju, kakor tudi zbirališče čet pri Banjaluki. Uspešni napadi so bili usmerjeni tudi proti letališčem v srednji Bosni in Hercegovini. Napadi na vojaške cilje v Sarajevu so Povzročili hudo razdejanje in zanetili velike požare v nekem velikem taborišču čet ter na železniških napravah. Severna Afrika: Pri nadaljnjem prodiranju sta ■ili zavzeti utrdba Capuzzo ter Sollum na egiptov-•kih tleh. Nemški strmoglavci so uničili pri svojem napadu na letališče na otoku Malti v noči na 13. april dve sovražni letali vrste Hurricane na tleh ter sta z bombo neposredno zadeli krov nekega angleškega rušilca. Na otoku Malti sta bili včeraj znova napadeni letališče Lucca in pristanišče La Vallette. V boju nad otokom so lovska letala sestrelila lovsko letalo tipa Hurricane. Na morju v bližini Anglije so nemška letala potopila v kanalu Sv. Jurija tri trgovske ladje s skupno 28.000 tonami. Plule so v konvoju. Dalje so nemška letala hudo poškodovala še dve veliki trgovski ladji. Zadnjo noč so bojna letala potopila neko 5000 tonsko trgovsko ladjo ter bombardirala pristaniške naprave ob jugovzhodni angleški obali. Pri Islandu je neka nemška podmornica potopila približno 10.000 tonsko angleško pomožno križarko. Ob obali Severnega morja sta dva stražna čolna sestrelila dve (pd šestih) napadajoči letali, poškodovala pa še tretje letalo. Lovska letala so pri Doveru sestrelila štiri zaporne balone. Sovražnikova letala niso ne podnevi ne ponoči priletela nad nemško ozemlje. V južni Srbiji se je v bojih posebno odlikoval poveljnik oklepnega lovskega oddelka, major Stief-vater, kot poveljnik prednjega oddelka. Sovjetska zveza in Japonska sklenili nevtralnostno pogodbo Medsebojno Spoštovanje ozemeljske nedotakljivosti ter celosti Mongolije in Mandžukua Moskva, 15. aprila. Japonski zunanji minister Macuoka se je po svojem uradnem obisku v Ber-iinu in Hunu pred dnevi nazaj grede v domovino »pet ustavil v Moskvi, kjer je nadaljeval že prej »aceta pogajanja s sovjetskimi pristojnimi čini-t®lji. Na Veliko noč so bili ti razgovori končani f.jr kot njihov rezultat sklenjena med Sovjetsko Kusi jo in Japonsko pogodba o nevtralnosti, ki sta jo podpisala predsednik sveta ljudskih komisarjev ia komisar za zunanje zadeve Molotov ter japonski zunanji minister Macuoka. Istočasno je bila podpisana tudi izjava o medsebojnem spoštovanju ozemeljske nedotakljivosti Mongolije in Mandžukua. Kazgovorov in pogajanj sta se udeleževala tudi Stalin in japonski poslanik v Moskvi Tatekava. Vsebina pogodbe o nevtralnosti med Sovjetsko tvezo in Japonsko je naslednja: Predsedstvo vrhovnega Sovjeta Sovjetske zveze in japonski cesar sta v želji, da okrepita mirne in prijateljske stike med obema državama, sklenila pogodbo o nevtralnosti med obema državama. Imenovala sla v ta namen svoje jiooblaščence, t. j. predsedstvo vrhovnega Sovjeta Sovjetske zveze, predsednika sveta komisarjev in komisarja za zunanje zadeve Molotova, vladar Japonske pa zunanjega ministra Macuoka ter izrednega poblaščenega poslanika Tatekavo. Pooblaščenci so po medsebojni predložitvi pooblastil, sestavljenih v lakonitih oblikah, podpisali naslednji dogovor: 1. Državi podpisnici se obvezujeta, da bosta vzdrževali medsebojne miroljubne in prijateljske stike ter spoštovali ozemeljsko celotnost ter nedotakljivost druge države. 2. V primeru, če bi katera od držav podpisnic postala predmet vojaških operacij s strani druge države ali kake tretje države, bo ostala druga podpisuica nevtralna ves čas, dokler bo trajal spopad. 3. Pogodba začne veljati z dnem, ko jo obe državi ratificirati. Velja za dobo petih tet, Ce jo nobena država podpisnica ne od- pove, se smatra, da je pogodba avtomatično podaljšana za naslednjih pet let. 4. Pogodba mora biti potrjena v najkrajšem roku. Listine bodo izmenjane v Tokiu tudi v najkrajšem času. Gornja pogodba je podpisana v dveh enakih izvodih v ruščini in japonščini in opremljena z državnimi pečati. Moskva, 13. aprila 1941. Molotov. Macuoka, Tatekava. lstočalno z gornjo pogodbo je bila podpisana se naslednja izjava: V skladu z duhom pogodbe o nevtralnosti, podpisane 13. aprila med Sovjetsko zvezo in Japonsko, vladi Sovjetske zveze in Japonske zaradi zagotovitve medsebojnih miroljubnih in prijateljskih stikov slovesno izjavljata, da se Sovjetska f^-uje spoštovati ozemeljsko celotnost in nedotakljivost Mongolske narodne republike. Japonski zunanji minister Macuoka se je po podpisu nevtralnostne pogodbe med Sovjetsko zve-7 i v v1®!1 ,dan ^PeUal iz Moskve na- n i™ n " r'i0'( ?- kcol° Marko Natlačen, s. r. Da ne bi bilo morda kakšnih nesporazumljenj, posebej opozarjamo zlasti na strogo določbo, da se morajo trgovci držati tistih cen, ki so veljale na dan 1Š. marca 1.1., ne pa morda tistih, po kakršnih so blago prodajali do dneva, ko je bil gornji razglas izdan, t. j. do včeraj. Vse trgovine morajo redno poslovati, kakor doslej. Trgovci pa morajo dalje strogo paziti tudi na to, da ne bodo svojim odjemalcem prodajali več blaga, kot ga ti v resnici potrebujejo. Enako se opozarjajo tudi trafikanti, naj ne prodajajo večjih količin cigaret, tobaka in podobnega, kakor doslej ob normalnih časih. Kdor se gornjih določb ne bo držal, bo moral nositi vse posledice takšnega svojega protizakonitega postopanja. Poleg druge kazni bo vsakega takšnega brezvestnega prodajalca zadela tudi kazen konfinacije. Ljubljana je ostala mirna in dostojanstvena Ljubljana, 15. aprila. Značaj posameznikov 6e pokaže najbolj v izrednih prilikah in razmerah, še bolj se pa pokaže značaj celote Masa se da vplivati, so pa trenutki, ko osvobojena vsega tega vpliva pokaže svoje prosto mišljenje. Zanimiva je bila v tem oziru naša slovenska Ljubljana v teh dneh preizkušnje in trpljenja. Posamezniki so gotovo izgubljali glavo, tudi zločinski .elementi so kazali svoja nagnenja, toda poštena Ljubljana se ni pustila vplivati od teh posameznikov. Ostala je resno dostojanstvena, prisebna ter poštena. Niti alarmi, niti letala, niti požari, niti prihod italijanske okupacijske armade, niti vračajoči domači vojaki ji niso zmedli glave. Lahko trdimo, da se je višjih bolj lotevala mrzlica, kot pa nižjih. Evo vsem prerez te dostojanstvene Ljubljane! Italijanski vojaki se nemoteno kretajo po mestu, obiskujejo trgovine ter kupujejo spomine, pišejo razglednice, nakupujejo po trafikah tobak, častniki in podčastniki obiskujejo kavarne ter so postreženi kot domačini. Bitke nn mejah so utihnile, še včeraj sovražnik na mejah, je danes sredi nas dostojen in vljuden. Mednarodno pravo ni po-gaženo v Ljubljani I Vidijo se že tudi nemški vojaki, ki so okupirali Štajersko in Dolenjsko. Vse pa teče naprej navadno pot. Življenja ni mogoče ustaviti I Življenje utriplje naprej. Zaklonišča stoje prazna, a vedno še pripravljena za iste ljudi, a proti drugim bombam. Izložbena okna so še vedno prelepljena s papirnimi trakovi proti razbitju Šip, kletna okna so še vedno založena z vrečami peska leč dobelimi deskami! Tramvaj voza naprej še vedno zatemnjen, zelo omejen avtobusni promet se za sila krpo, kavarne polne ljudi, kjer se mirno komentirajo dnevni dogodki, tovariši iz vojne se sestajajo veseli srečnega svidenja, evo to vam je Ljubljana v prerezu naših dni. »Ti ali veš, da se Jo tudi Janez vrnil Živ in ndrav.« Edgar Wallace: Na sever, potepuh! (Prevedla Nada Konjedic.) I. Potepuh je izgledal še za potepuha preveč nemaren in tudi precej nevaren, kajti v rokah je dršal nabit samokres in se igral z njim. Premetaval ga je iz roke v roko, držal ga na onein prstu in opazoval z napeto pozornostjo, kako se je obračiil zdaj na levo, zdaj na desno ali pa Je pustil, da mu je počasi drsel v roki, dokler se ni njegova cev obrnila k tloin. Izgledalo Je, kot da mu je ta samokres zelo priljubljena igrača; kar ni mogel odtrgati pogleda od njega. Od časa do časa ga je sicer previdno spustil v žep svojih raztrganih hlač, a le za par trenutkov. Kmalu ga je zopet privlekel na dan, ga ljubeče božal in so znova igral z njim. »Saj kaj takega sploh ni,< je mrmral predse, tnedtem ko se Je poigraval s samokresom. Ni mogel skriti, da je Anglež. A kaj je angleški potepuh iskal v neposredni bližini mesta Llttleberg v državi New Vork? Zaenkrat te zagonetke še ni mogoče rešiti. Kakor že rečeno, je bila njegova zunanjost še celo za potepuha vse prej kot prijetna, Njegov obraz je bil zabuhel in pokrit z rdečimi pegami. Videlo se mu je tudi, da se vsaj teden dni že ni oblil. Eno oko jo še nosilo posledice nagle Jeze tovariša, katero je zbudil v nepravem trenutku. Njegova srajca je bila brez ovratnika in tako zamazana, da sploh ni bilo mogoče spoznati, kakšna je bila njena prvotna barva. Njegov jopič je komaj še zaslužil to ime; namesto žepov je na vsaki »Vem, pa tudi Jože je prišel na VelikonoČ nazaj iz Novega mesta !« »Si že slišal, da je Mileša že skoraj obupala, ker ga ni bito trliko časa, to bo sedaj srečna!« »Življenje je predragocena stvari Maks pa sploh ni šel!« In tako se razvijajo dogodki iz dneva v dan, vsak naslednji nam prinese nove dogodke, še pred nekaj dnevi nepričakovane, nikdar slutine! Lastne oči nam potrjujejol Policija je vedno na delu za varnost meščanov, pomagajo orožniki, kjer le morejo in znajo Skavt brzi na kolesu, rdeči križ na rokavu izpričuje, da je zvest svoji stavtski prisegi. Bom pomagal bližnjemu v nesreči! Velika noč! Popoldne sprejema na Tržaški cesti v Ljubljani jugoslovanski orožniški major z italijanskimi oficirji nove kamijone vojske. Ropot motorjev zaduši ozračje, modrikast din motorjev nam je nadomestil velikonočno dišeče kadilo. A mesto ragelj v stolpih, so nam regljali in brenčali avioni, tanki in motorji. Evo, to vam je prerez Ljubljane na Kristusovo vstajenje v letu Go-spodovom 1941. Kavarniški gostje si žele časopisov, pa jih ni in ni od nikoder. Samo ljubljansko časopisje streže z novicami, vsaj za silo.Tuji listi so najmanj po štirinajst dni stari. Velika noč nam postreže že s svežimi italijanskimi listi. Naslovna stran razglaša: Italijanska trikolora na Ljubljanskem gradu! Vneto se razglablja v meji med Italijo in Nemčijo. Vstajajo n->>e teorije o stari Kranjski, obnavlja se meja Napoleonove Ilirije in cesarske Avstrije, zanima nas usoda Slovenije! Najboljša razlaga je pa tale: usoda Slovencev se kroji daleč v svetu, ne pa pri nas! Božje sonce greje našo zemljo, in jo bo grelo do konca dni! Pa bodisi to bilo tam ali pa tukaj! Draga bela Ljubljana! Ostani mirna, dostojanstvena, preudarna, dostojna in mirna do skrajnosti, kot si bila v teh težkih dneh! Nikar nepremišljenih dejanj posameznikov, ker bi od teh trpela strani zijala široka luknja. Rob njegovega oguljenega klobuka pa so brez dvoma oglodale podgane. »Toda saj kaj takega sploh ni,< je znova vzkliknil potepuh, čigar imo je bilo Robin. V istem hipu se mu je snmokres izmuznil iz rok in mu padel na nogo. Odskočil je in si začel drgniti prste, ki so kukali iz raztrganh čevljev. Prav takrat je nekdo prihajal Bkozi gozd. V hipu je vtaknil samokres v žep in se skril v goščavo. Skozi grmovje je opazoval bližajočo se postavo. Bila je mlada deklica, ki 60 mu je zdela zelo lepa. Njena vitka in elegantna postava je bila po njegovem mnenju aristokratska. Oblečena je bila v svetlo svileno obleko, v roki pa je z veliko odločnostjo vihtela s srebrom okovano palico. V njegovi skoraj neposredni bližini se je ustavila in si prižgala cigureto. Ali je to storila iz želje po užitku ali pa je hotela napraviti poseben vtis na prebivalce mesta, čigar hiše so se začenjale tik ol) koncu gozdne poti. »Brezdvomno hoče imponirati,« si je mislil Robin. »Izgleda, kot da bi hotela celo mesto postaviti na glavo.« Iz svojega skrivališča je opazoval, kako je z nevoljo gledala cigareto, ki je samo medlo tlela. Končno se ji je le posrečilo, da jo je vžgala, nato je počasi odšla proti mestu. Tudi on se je previdno vrnil iz grmovja na cesto. Začel je premišljevati ali naj čaka noči ali pa naj gre po ovinkih okrop mesta. — Brez dvoma je morala biti v bližini deželna cesta, ki je vodila od mlina proti severu ali pa ob veliki tovarni sira proti jugu. Kaj pa, če bi predrzno i šel skozi mesto, ne gledo na vprašunja in nasvete Kako zdaj vozijo naši vlaki Ljubljana, 15. aprila. Ker vlada med prebivalstvom velika negotovost, kako je zdaj s potovanjem po železnici, smo se obrnili na pristojne činitelje po informacije. Zvedeli smo, da je potniški železniški promet, kolikor je le možno, vzpostavljen po starem voznem redu, le brzi vlaki so popolnoma ukinjeni. Cisto normalno vozijo zdaj potniški vlaki le na progah Ljubljana—Vrhnika in Ljubljana—Kranj. Na drugih progah pa takole: Ljubljana—Zidani most—Brežice. Na štajerski progi vozijo vlaki samo do Zidanega mosta in od tam do Brežic po starem voznem redu. V Celje in Maribor vlaki ne vozijo. Danes okrog 13. ure je odpeljal samo brzi vlaki do Maribora evakuirano železniško osebje. Normalni so tudi prihodi vlakov na tej progi, odpovedan je bil danes le osebni vlak, ki prihaja z Zidanega mosta okrog 9. ure dopoldne. Ljubljana—Novo mesto—Metlika. Do Novega mesta je osebni promet s potniškimi vlaki reden, od Novega mesta dalje pa samo po možnosti od časa do časa odpelje vlak do Metlike. Ljubljana — Grosuplje — Kočevje. Na Kočevje imajo potniki zvezo z vlaki, ki odhajajo iz Ljubljane ob 7.50, 13.36 in 18.50. Redni promet se vrši tudi na progah Trebnje—Sevnica in Straža—Toplice po starem voznem redu. Gorenjska proga. Redno po starem voznem redu vozijo potniški vlaki na gorenjski progi samo do Otoč. Kranj—Tržič. Promet na tej progi je normalen po starem voznem redu. V smeri proti Rakeku vlaki ne vozijo. Avtobusni promet Avtobusni promet s Celjem. Včeraj je odpeljal avtobus redno do Celja. Zvečer se avtobus ni vrnil. Danes ni več odpeljal. Do Kranja je vzpostavljen redni avtobusni promet. Ljubljana od včeraj do danes Povelikonočni trg Današnji trg je bil kaj pust, posebno če ga primer jamo z dnevi, pred prazniki. Ura je bila že sedem, na trgu pa silno malo prodajalcev in branjevk, še manj pa kupeev. Gospodinje so še spale. Kako neki ne, ko so pa bile na velikonočni ponedeljek na Šmarni gori, ali pa celo na Katarini. Utrujenost jim je ležala v nogah. Branjevk je bilo ob pol osmi uri na trgu toliko, da bi jih mogli vse skupaj dati v pet, šest vrst. Tako pa so bile le nekaj bolj raztresene po trgu in nekaj več jih je bilo vsaj videti. Blago, ki so ga prodajalke pripeljale na trg v prodaj je bilo zelo lepo in sveže. Zelenjava in drugi poljski pridelki pa so bili precej dragi. Jajc je bilo mogoče za kovača dobiti 7 ali 8 komadov. Današnji trg je ihel še velkonočno obeležje. Po^ maranče so se rdečile po stojnicah in vabile kupce. Bile pa so še drage. Po 2, 3 ali pa celo 4 dinarje komad. Tudi limon je bilo precej na trgu. Za dva dinarja si mogel vzeti tri komade. Domača zelenjava je pa draga. Merica regrata, špinače ali motovilca stane kar 2 din. Branjevke visoko ceno opravičujejo s tem, da jim vreme silno nagaja, da ne morejo saditi, da ne morejo njive obdelovati tako kakor je treba za zalenjavo, Če bi bilo vreme, kakor druga leta, pravijo, bi bilo vsega v izobilju in poceni bi bilo. Ali tako. Ne morejo in ne morejo dajati zelenjave cenejše, pa čeprav bi še tako rade. Čebula, čebulček, česen in korenje so obdržali stare cene. Veliko pa je povpraševanje po dobrih kakovostih fižola. Kako strokovnjaško izbirajo gospodinje preklarja in »ta nizkega«, da ga bodo sadile na domačem vrtu. Fižol je sedaj na trgu po 7, 8 ali celo 9 dinarjev liter. Veliko je tudi povpraševanje po »flancali«. Da vidite kako gredo v denar. Gospodinje, ki imajo okrog hiše vrtiček ali sicer košček zemlje, hite izbirati in kupovati karfijole, zelje, koierabicp, rodkvice. Svoj majhen košček zemlje hoče prav temeljito izrabiti, kajti nič ne vemo kakšna bo bodočnost, kakšna draginja bo še in kako bomo morali plačevati še zelenjavo. In kar človek lahko pridela doma, ni treba kupovati na trgu, in denar je prihranjen. Ljudje pač na Vseh koncih in krajih gledajo, da čim manj razmetujejo denar. — Precej pa je bilo na trgu Cvetja, v lončkih in domačega. Izredno malo pa je bilo na trgu mlekarskih izdelkov. Samo tri stojnice so bile. Več pa je bilo domačega sadja, ki so ga pripeljali kmetje naprodaj. Jabolka so prodajali po 7 do 10 din kg, seveda je cena zavisna od kakovosti blaga. Tudi z mesom je bila bolj slaba. Več kakor polovica mesarjev sploh svojih stojnic ni odprla, tisti pa, ki so jih odprli, so imeli pa tako malo blaga, da je bila izbira več kakor pičla. Jutrišnji trg obeta biti že bolj zanimiv in bogat, saj je sreda, in ob sredah je blaga na trgu vedno dovolj. Novi papirni denar po 10, 20 in 50 din zakonito plačilno sredstvo Dogodilo se je, da so stranke odklonile sprejem papirnega denarja po 10, 20 in 50 din, ki ga je Narodna banka v poslednjem času dala v promet. Z ozirom rta to razglašata bali i nNarodni svet za Slovenijo, da je novi papirni denar po 10, 20 in 50 din izdala Narodna banka in ga je smatrati kot zakonito plačilno sredstvo. Tako vsi državni in drugi Uradi, kakor tudi zasebniki ga morajo sprejemati kot zakonito plačilno sredstvo. Nič več na merice... temveč samo na tehtnice se sme prodajati blago, prinešeno na ljubljanski živilski trg. Že dolgo časa si je mestna občina ljubljanska prizadevala za odpravo prodaje na merice, sedaj je pa prodajo na merice strogo prepovedala in bo vsakdo kaznovan, kdor zelenjave in drugega blaga ne bi prodajal na tehtnico. Da si pa prodajalke in prodajalci omislijo tehtnice, stopi ta uredba v veljavo z vso strogostjo šele v petek, 18. t. m. zjutraj. Tržni urad in druge oblasti imajo že dosti osebja za najstrožje nadzorstvo. Nesreča na Dolenjski cesti Mrzlična brzina zadnjih dni, v kateri smo se znašli, je imela svoj izraz tudi v prometnih nesrečah, čeprav je zaradi pomanjkanja motornih vozil manj avtomobilov po naših cestah. Velik tovorni avtomobil si je včeraj zopet privoščil železniške zapornice na Dolenjski cesti. Karambol je bil tako hud, da je težki avtomobil zapornice sploh odbil ter SO/ ležale kraj ceste na tleh. Prevozil je železniško progo brez škode ter treščil še v druge zapornice na drugi strani prelaza. Ker je poškodoval obe levi in desno polovico celota, vsa Ljubljana, ves narod! Slovenski narod ves gleda na tebe kot na svoje srce in svojo dušo! —nik. zapornic, je s tem karambolom onemogočil zapiranje prelaza ter bodo zlasti ponoči avtomobilisti v nevarnosti, da zavozijo v prihajajoči vlak, zlasti Če zapornice ne bodo kaj kmalu zopet popravljene. Vedne in ponovne nesreče o katerih je naš list Že neštetokrat poročal, ravno na tetri prelazu Dolenjske ceste naravnost kričijo po raz-šarjenju prelaza ali pa sploh moderniziranju zapiranja in odpiranja zapornic ter signalnih naprav sploh. —nik. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 43; mr. Trnkoczg ded.. Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7. Učenk« 2. deklUke ljudske Sole na liceju v Ljubljani naj pridejo v sredo, 16. aprila, ob 10 v šolo, kjer dobe izpričevala in zvezke. Učenke IV. razreda naj prinesejo s seboj kolek za 5 din. Vse pa naj vrnejo izposojene knjige iz šolarske ali ubožne knjižnice. /šče se Arhar Martin iz Dol. Logatca 129, ki je v sredo zvečer zginil V Ljubljani z Miklošičeve ceste, pred hotelom Union. Pogrešani je slaboumen, 44 lelni mož s pristriženimi brki in neobrit, v copatah ali celo bos. Govoriti ne zna in ve samo to povedati, da se piše Arhar Martin. Kdor bi o njem kaj vedel, naj javi bližnji orožniški postaji ali policiji. Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani. Učenci in učenke vseh odsekov in oddelkov, ki žele prejeti letna izpričevala za šolsko leto 1940-41, naj oddado Ob dopoldnevih na šoli kolek za 20 din ter naj poravnajo obveznosti na-pram šoli (vrnitev knjig iz dijaške knjižnice itd.) Izpričevala se bodo izdajala od 21. aprila t. 1. dalje. ♦♦♦♦♦♦♦♦» Pisarniški praktikant samec, srednje starosti, pri najboljših močeh, s popolnim znanjem angleškega in nemškega jezika, z večletnimi študijami v tujini, išče primernega mesta pisarniškega prnktiknnta, sluge, kočijaža ali kaj podobnega, proti mali plači. — Naslov v upravi »Slov. doma« pod »Come 338«. budnih policajev? A kaj, če ga napode iz mesta v smeri, ki ntu ni pogodu? Odločil se io za prvo. Dot skozi mesto je bila prenevarna. Zelo verjetno je, da je Rdečebradec že tu s svojim debelim tovarišem, ki zna tako dobro teči in s toliko spretnostjo meče nože. Medtem ko je razmišljal, kam naj krene, se je na gozdni poti pojavil drug človek. Robin se ni utegnil skriti, kajti novodošli je nosil čevlje z gumijastimi podplati, tako da je njegov korak bil popolnoma neslišen. Bil je to mlad, zelo eleganten gospod. Na glavi je nosil slamnik po nnjnovejši modi. Vsa njegova obleka je pričala, da pripnda zelo premožnemu sloju. Ko je zagledal raztrgano postavo pred seboj, so so njegova precej velika usta namrdnila. »Halo!« »Halo,« se je odzval Robin. »Ali vodi pot še duleč?« »Ne več daleč — proti Kanadi. Iz Ogdens-burgn pojdem z brodom.t »Lepo. Potni list je v redu, kot vse drugo?« Robin pa se je zresnil. »Moj obraz bo zadoščal,« je odvrnil. Mladenič se je zusmejal in iztegnil proti njemu roko, v kateri je držal srebrno škatlo za cigarete. A se je takoj premislil; vzel je sam iz nje cigareto in jo podal svojemu sobosedniku. Robinu se je to dejanje zdelo popolnoma umestno, saj so njegove roke bile vsej prej kot snažne. Prižgal je cigareto z žveplehko, katero je potegnil izza klobuka in začel kaditi z velikim užitkom. »Ne bo vam bog ve kako lahko šlo izpod rok. Kanadska policijo je vražjo stroga. Neki moj znanec jo poprej tihotapil žganje tja čez; sedaj je pa konec s tem. — Vse preveč strogol« Mladeniču je njegova prijaznost s tem navadnim človekom, ki je bil mogoče celo razbojnik, bila v pravo veselje. Razlagal Je potepuhu, da nima nobenih predsodkov, da je že mnogo občeval s takšnimi ljudmi in da se je od njih že marsikaj naučil. Prepričan je bil, da mu to nikakor ne more biti v škodo, ker je že dovolj dobro poznal Bvet. Saj nikakor ni nujno, da bi človek moral postati slabši, če občuje s priprostimi ljudmi. »Prav o tem sem 6e zaman trudil, da bi prepričal svoje rojake,« jo tožil. »Naši ljudje so zelo omejeni — tudi inlada dekleta. Posebno tista, ki študirajo. Študij jih popolnoma pokvari. Postanejo prevzetne in nihče jim ni več dovolj dober. Tudi potovanje v Evropo jim je v škodo, lam se spoznajo z raznimi plemenitaši, ki iščejo samo njihov denar. Zdi se mi bolj pametno, da bi si ogledal najprej Ameriko.« Robin, potepuh, je puhnil oblak dima predse. »To je že rekel nekdo pred vami. Zdi se mi tako Znano.« Mladeniču je bilo ime Samuel Wasser. Njegov oče je imel največjo trgovino v Littlebergu. Samuel je bil mnenja, da ima vsakdo pravico ustvariti si življenje po lastnem oktisu in da je življenje mladega človeka v sedanji dobi čisto drugačno, kot pa ga hočejo urediti stari ljudje, ki ničesar ne razumejo o novih nazorih in novih potrebah. »Lansko leto sem zaslužil sedem tisoč dolarjev,« je pripovedoval. »Delal sem v družbi s sijajnimi mladeniči, a kanadska policija je stroga in amerikanski častniki so še hujši... a vendar — sedem tisoč.« (Dalje sledi.) Z« Jugoslovansko tiskarno » Ljabljanh Jožo Kramarič ~ Itdajatelji tol Jože Sodja Uredniki Mirko Javornik ~ Rokopisov no vročamo «- »Slovenski dom« lihaja vsak delovnik ob 18 «•» y ponedeljkih |e fotranlik «» Mesečno naročnino |e 14 din, M Inoremstvo 85 din ~ Samo ponedeljskl »Slovenski dom« velja mesečno 5 dinarjev, polletno 25 dinarjev, celoletno 50 dinarjev. Urodolllfni Kopitarjeve ollee (klil ~ Upravat Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana Teteloe 40 01 do 40 05 «. 1’odrelaiaei Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje.