105. žtev. Poštnkia plačana v gotovini. Celje, pondeljek 17. septembra 1S28. Leto X. Izhafa v pondeijek, sredo in petek. Stane mesečno Din 7' — za inozenistvo Din 20'—. Fosamesna StevKlka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Urednlfttvo in upravni&tvo i Cefljo Strossmayerjeya ulica 1. pritličje. Rokoplsov ne vračamo. Ogfasl po tarifu. Telefon int. štev. 65. 39. velika skupšcina Druabe sv, Cirila in Metoda v Novem mestu. Novo mesio, 16. septembra. Danes se je vršila v lepi clolenjski prestolici 39. giavna skupsčina Družbe sv. Oirila in Mletoda. N-as »tujce« so zapeljali z automobili s precej od- daljenega kolodvora do mesta, tarn pa so se nam pridružili številni domačini z dcbro mestno godbo in korakali suio pred magistrat, kjer so nas pozdra.vili gg. dr. Rcžek kot mestni župam, od- vetnik dr. Vasič za »Sokola« (ali ta gcspod krasno slovenski govori!) in šolski upravitelj g. Pirnat. Pripbmniti je treba tukaj, da ni bilo pomenibnejšo hiše v mestu, ki bi ne nosila zu stave. Tudi pri sprejcmu pred rotovžem $e je videlo, da sodeluje z du- so in srcem vse miesto in okolica. Ta hnpozantna mamifeistacija je na zu- nanje obiskovalco uplivala toliko glob- !je, ker se drugačo vidi tudi po čisto slovenskih manjših mestih in trgih to- liko nacijonalne milačnosti in pomanj- kanja smisla za naše prve narodne cbrambne institucije. V,sa ca>st in hva- I;! Nov oniešč an omak poišči si voz II, raizreda sredi vlaka in sedi v sredo tega voza! (le se je vozil s parnikom, si je po- [>rej oiblekel ])o.sebeai rešilni telovnik iz game, ki se je dal napihniti v eni mi- nuti. Iz previdnosti i>a se je razen te- ga tudi pri najlopsemi vromenu vedno potikal v n epos red n i bližini skr in jo z rešilnimi pasavi aili rešilnih čolnov: nevihta lalnko pride, kadar si majmanj pripravljen nan jo! S prenevarnimi avtomobili se ni ni- koJi vozil, s kolesom ])a so manj, ker so pri trcenju takoj razbije. Pa;c pa se ni bal trarmaja, kojega solklna in tež- ka ma«a pri trcenju s cestnimi vozili no more utrpeti dosti skode. Vozi red- no po tiru, hiropö kii ro])oče že oddaleč, tako da se lahko za časa umakne, in se preanika z uprav mtiraljubno pačas- nostjo. Zato je smatral tram.vaj za udobno pribežališče, vredno resnega moža. Nckcga dne, ko so mu jo silno mu- dilo, se je ceJo zaupal enemu onih ve- likanskih avtobusov, ki grmijo z uprav nevarno naglica po pariških ulicah ter plašijo ])ešce in redke koivje. Ko je bil v avtobusu, je spoznal, da niso za svo- je potnike prav nič nevarni, da ogro- žaj.o lo pešce na cesti. Zato se je, od fislih dob ])osluževal tudi njih. Toda Bog no daj, da bi bil kdaj prestopil j I »rag pcdzeiikske zeleznice! Mislil je. da nni. ki gre pod zemljo, ni v red en, da bi se vrnil na l>eli dan. V gledališča in kinematografo je ! liüdil le redko in to,iz providnosti. Ko- likokrat nastane, navadno zaradi og- nja, panika, pri kateri pogine vecina gledalcev! Zato je vzel vedno lo sedež lik vrat, da bi bil, eo bi so zgodila ne- sreča, lahko z enim skokoin zunaj. Ker pa je noprestano z največjo po- zornostjo gledal na to, ali je vse v dvo- ran i v redu, mu je ušla polovica prod- stave in nikoli ni dobro vedel, kaj se je prav za prav godilo na odm ali na platnu. Cq jo bil povjabljen na. pies ali poje- dino, je sel zelo norad, vedoč, da se tla v sobanah, v katerih je zbranih mnogo ljudi, rada vdirajo. Zato so je v takih primierih vedno držal sten in se ni upal v sredino dvorane; pri stenah so nainreo trainii krepkeje zvezani med scboj in so no zrušijo tako izlahka. i^iti najmikaivnejša plosalka ga ni mo- gla zvabiti v sredo plesišča. Na svoje zdrav.jo je skrbno ])azil. Vsako jutro je z vclikanskim zadovolj- stvom ugiotovil, da še živi in da so vsi njegovi udje celi. Nato jo pogledal na toplomer. in na tlakomer in so je ob- lekel tako, kakor sta mu svetovala: spodnje hilaco iz platna ali iz flanele-, Tn treba, tudi pomožni volneni jopič itd. Jedi so mu kuliali v aluniinijastih posodah. Vedel je, da člavek od okruš- ko'v pološčenih posod lah«ko dobi vnet- jo slepica in da se z bakrenimi lonci lahko zastrupi. Ysako jutro je slo vso lepo; mirno, do treniutka, ko je clobil časopise. Te- daj se je razburil. Pa ne morda ^za- radi politike, sporta ali gledaliskih'po- l'oicil. Zanimale so ga samo nosreče in iimori. — Spet so se triju ubili z avtomo- bilom! Spet je skocil vlak iz tira! Spet so umiorili bogatega starca! Ko je prečitat taka, porocila, je v nervoznem zadovoljstvu kar mencal z rokamj, češ: »Samo, da ni mene med njimi!« Kriminalistične statistike niso ime- lo zanj nikakili skrivnosti. Za vsak mesec jo vedel število inrtvih in range- nih pri železniških nezgodah. Na koncu koncev jo spoznal, da je življenje v velemestu, kakršno je Pa- riz, 1c prenevarno. Kupil si je pose- stvo zunaj na kmetih, daloč od glavnih cost, kjer prašijo in smrdijo avtomo- bili. in UTotorji. Okoli hiže si je dal zgraditi vxsok zid z neprekoračljivo žičn/o pregrado na vrhu. Vrata so ime- la dv-ojno patentno ključavnico. Dva volika divja, psa sta čuvala vhod. Trijo ugasevalci ognja so bili pri- trjoni na stenah raznih sob, a vzlic te- nm je gospod Pernerot po trikrat na dam pregledal hišo od kloti do pod- strešja, češ, da- no bi nastal kak po- žar. vStra.n 2 NOVA DO BA< Stev. 105 Slaba obratnba naših narodnth manjšin v Italiji. »Manjšinski presbiro« v Ljubljani graja. da naša delegadja pri zaseda- nju Druitva Narodov v Ženevi ni na- stopila v debati o narcdnih manjši- nah, ki se je vrsila 7. an 8. t. m. ;Docim je imcl tarn avstrij*ski kancelar Scipl dne 8. t. m. znanienit govor, v katerem je na.glašal. da rnora celi sviet spošto- vati praivice narodnih manjšin in se je zavzemal za svoje rojake v Italiji, ni od naše delegacije spregovoril nikdo besede, dasi vendar vesta Marinkcvjc' in Koro'sec, kako se postopa tarn s pol milijonom S.lcvencev in Hrvailov. Kaj pc.nnga pcxtem hina.vsko jokanje po »Slovencu« o zatiranih bratiji, če vo- ditelji našega haroda nočejo nastopiti tain, kjer je za to mesto. Tudi ni do- bro za nas internacijonalni prestiž, da kaže zastopnik male državice ka- kor je daneis Avstrija, več poguma ko predstavitclji nase veliko veeje in moe- nejše krailjevine! Povodom »zločina v slovenski Orjuni« je priobčil Dobroslav Jevdjevic. direk- tor lisla »Vidovdan« v Novem Sadu, \* bcograjski »Politiki« z dne 14. sep- tembra izjavo, v kateri pravi med dru- gim: »Vkolikor izjave ubitega Egidija Perica niso ponarejene, jih je spisnl po nalogu onih istih agentov neke tu- je države, katera ga je plaeala za nje- govo izdajni.sko delovanje. Ugotovlje- no je. da so njegovi podatki o osebah, ki so iz Istre imele zveze z našo drža- vo, povzročile preganjanje in smrt mnogiin našim patrijotom onstran meje, ravno tako kakor je ugotovljeno, da se ej nabajailo imo Perieevo na pla- eilnem spisku italijanskega konzulata v Ljubljani. Ti dokumenti so bili naj- deni in izročeni oblastim skupno z do- kunientom o akciji g-enerala Bodrera za m sen jo nase države. Ako je4)hjava tega dokumenta onemogočila Bodrera v naši državi. poieim. je na.jbrž tudi to- čen dokumient o Perieevi .«pijonnži . . . 0 filucaju v Trbovljah in justifikaciji komunhsta Fakina je že izreklo sodišče svojo sodbo in oprastilo okrivljenega dr. Berislajva Angjelinoviea. Dr. Ko- roščevi časopisi pozabljado med pla- čem nad Faikinovo snirtjo javnost spoimniti na to, da je istega dne ubil Fakin s svojo družbo trojico orjunaš- kih prva.kov v trenutku, ko so v spre- vodu poli državno hiinno. Sodnijska preiskaiva bode gotovo deniafikiraU vso to intrigantska akcijo . . .« Fatalne posleüi^e nettunskih ko wenc'j. Nacelnik srbske kniotij.sko (zemljo- radniške) stranke Joca Jovanovič je izjavil v soboto doi^lsniku zaigrebskili »Novosti« o po.sledicali ra.tifikacijo nottunskih konvencij m.ed\drugim sle- deče: »Kot odgovor na ratifikacijo je prišel najprej proiglas Ahmed a Zogu za kralja vseh Arnavtov, kar je delo Italije. Poitem je došLo do pogajanj za ženitev itailijanske princezinje z bol- garskim kraljem (ka.r pomcnja ojače- nje italijanskoga vpliva v Bulgai'iji). Na to se Italija ni priključila fran- cosko-aingleški intervenoiji v Sofiji (radi makedanstvujuščih), kar bi bilo v naš prid. Razun tega je Grška prva priznala Ahmoda Zoga za kralja Al- bamcev in pričela pogajanja z Italijo Tako lepo si je uredil življenje, da je bil res zadovoljen. Posebno je ljubil izpreliode po ravneni. — Hoja peš, je dejal, je kraljica sportov! Slednjič se je tako popravil, da ga je bilo kar veselje pogledati. Dobival jL še easopise, a njegovo zanimanj© za dogodko v širnom svetu se je manjšalo od dne do dne. Tudi poročil. o nezgo- dah ni vec čital. Naizadnje je odpove- dal vise časopi.so in je pozabil da so že- leznice, avtömo])ili in parobrodi vobče na svetu . . . Postal je uprav junaški, pogumno j-prijateljske pogodbe«. Pridru- žila se je glede Aliiineda tudi Madžar- ska in pa Sveta Stolica. Sledila je ustavjetv »Edinosti« in preganjanje slov. poslaaica dr. Vilfana. Je še ne- kaj stvari, ki so sdedile raitifikaciji nettunskih konvencij, f.ocia o njih se bode inoglo »šo 1c kasneje govoriti. Ko se bode vse reklo, se bode videlo, ka- ko lahkomiiselne politike imianno . . .« Pripomniti je, da je bil Joca Jovano- vič pred vcjno srbski poslanik na Du- naju ter da je izšolan diplomat. Drcbne politične vesti. Nj. Vel. l-v(il) so je vrnil vt-eraj z Bled a v Beograd. To je dalo povod za napovedovanje »važnih dogodkov«, ki jih pa seveda ne bo. Stvar, za katero gre \^ sedanijem velikein i)oliticnem spcru v clržavi, je predalekosežna, da bi mogla v tako kratki dobi dozoreti. Vm-or Ef/idiM Perica. Policija je izrocüa vse aretirance in vse spise, ki 6e tičejo dosedanje preiskave glede j uincra Peričevega, ljubljanskemu so- j dišcu. Zdi se, da jo došla. prei'skava po j prvih »senzacijah« nä m'rtvo tocko in ; da še niso na sledu oneniu, ki je ubil Perica. Zaniinive so vesti inozemskih in delonna tudi domačih listov, da je dr. Marinkovič prijel dr. Korošca ra- di »Slcvcnčevih« porocil o Orjuni. kor gic/-i iz tega nastati miednarodna afo- ra. Zaenkrat razna&ajo Italijani } o coli Evropi najbolj fantaslicne vesli Dr. Koi'O'sec se je bojda na to izgovar- jal, da so ta pcroi'ila zakrivili Ijub- ljanski klerikalci brez njegovo vicd- nosti. Najbrže jo ze »Slovenoc« dobil povelje na uinik. ¦ Petna.'sH September je znanienit da.n v naši narcdni zgodovini. Ta dan jo srbska armada skupno z jugoslovan- skimi dobroA'olj'ci ]irebila fronto Bul- garov, Avstrijcev in Nemcev na Do- hrorn polju v južni Makedciniji in pri- ;::ela csvojeivalni in osvobojevalni po- ll od ])roti BecgTadu, ki je omajal colo- knpno pczicijo nemških a/iveznikov v celi Evropi in povzročil konec vojno. Sestavil se je pose]>en divavni cdbro. ki bode ta znanienit dogodek proslavil v dncvili 7. in 8. oktcbra po celi dr- ;v:a,vi. Pod dr. Korosrevim reiiwmu so bili dosSej zagreb.ški Ibti 104krat zaplo- njeni. Veliko zborovanjjc KDK »so priredili v soboto v veliki dvorani. NaTodnega doma v Mariboru. Govorili so poslan- c:i dr. Stjepan Kosutic. Metikoš (Srb iz Like), Ivan Pucelj, dr. Kramer in dr. Pivko. Velika udelezba na sliodu je ])okazala simpatije mariborskili in okcliskih Slo-voncev za borbo KDK. Doiitače vesti. cl Soh'olsko društvo priredi sliHjHio z obema podruznicama CM I) in s so- delo van join CPU in »Oljke« v četrtek, 20. septembra 1928 na> dan 20-letnice septemberskih dogodkov v mali dvo- rani »Geljskega doma« sponiinsid ve- čer. Bratje in sestre, ¦sponninjati se liočeniio na ta večer svojega velikega trpljenja pod avstiiijskini jasrniom. v spomin si hocemo poklicati grozodej- stva, ki jih je počela, posebno sep- tembra 1908. lota nenißka druhal med Slovenci v Ptuju, Mariboru, v Colju in ])osobno so \- Ljubljani, kjor sta padli dve nedolžni žrtvi Adamič in Lunder. Naj ne lnanjka nobenega celjskega Slovenca na spomiinskem ve- čeru! Priditc vsi do zadnjega oni, ki ste bili očivickn doKoanlkov v Celju 2V^: .sejitenibra 1908! Članstvo Coljskega Sokola moral biti polnoštevilno udele- ženo. Zacetek ob 20. uri. Po oficijel- nem delu prireditve jo prijateljski se- stanek. d Kdhe bi na) bile po želji naxih rwinxliiitarjev nemške »manjMnshe« sole? Vsled izredno pridne agitacije nomškega političnega društva in tu- kajsnjih nemških. delodajalcov je ])ri- glasilo v mestu Celju in okolici 300 starišev 479 otrok za nemško šolo v Celju. Od toh otrok sta Slovenca oce in mati v 245 družinah, Neinci v 23 družinali in Slovenioc ali Nemka in narobe v 32 družinah. Jasno je tedaj. da jo odloeal večinoma priti.sk in pa želja, da bi se otroci naučili n em ski. faktične ])otrel>e po soli z nemškim pmihfnn jozikom pai niti v tern »veli- kom noiniske'in jezikovnem otoku« ni. Kolika jc tedaj nesranunost in drznost našili nemškutarjev, ki vpijejo po ce- lem svetu, da se jim ne da nemskili sei, dasi manjka prvi pogoj za tako sole, naniirec — nemski otroci! d Velik shod KDK v Žalcu. K toza- devnemu poroc-ilu v ])etkovi številki dostavljamo, da je priretditev tega sho- da, ki se bode nedvomno razvil v prn- vi ljudski tabor, .sklenil izvrševalni od- bor KDK v Zagrebu. Vršil se bode v nodoljo, dne 14. oktobra 1928 popoldno v Žalcu in »sicer za celo Savinjsko do- lino ter sasedne okraje. Na to opozar- jamo vse organizacije in zaupniko koaliramih strank v navedenih okra- jih. . d Mariborski ohlastni odbor jo usta- vil poskuse z zdravljenjem raka po metodi meščainskošolskega ucitelja g. Al. Poljsaka v nMiriborski javni bol- nici. 0 uspehu.se je raizvila po lislih pro in contra prav razdražena polo- mika. G. Poljšak pravi, da. gre v Amo- i'iko. kor da ni našel v domovini prn- vega razumovanja za svojo zdravlje- nje. d Tr Lnki pri Zidanem mostn so do- bili pri včorajšnjih občinskih volitvali: Gospod-arska lista (KDK) 160 glasov in 7 odbornikov, DelaA'tsko-kmetska li- sta (socijalisti) 176 glasov in 8 odbor- nikov ter klerikalci 243 glasov in 10 odbornikov. d Soknlska oHmpijska vrsta JSS je priredi la včeraj v telovadnici realne gimnazijt) na Wilsonov-om trgu v Za-- grc-bu javni naslo]). V tolovadnico so je dobesedno rečeno, zrinilo okrog 70t) gledadcev, da vidijo »naijlepše in naj- bcljše giininastic. vaje, ki jih sploh mo- re jo dati svetovni telovadni pmaku-, kakor pišejo o naših sokolih »Novo- sti«. Nastop jo pa tudi bil senzacija . prve vrste, »uspeili in aiplavz se ne da~ sta popisati« (»Novosti«). In to celo v Zagrebu, ki je iinel že desetletja do- bra sokolsko telovadbo! V imenu so- kclske župe »Kralja Petra Svačica« je predal sokoloin bronaisto plaketo br. dr. S. Hadzi. Po.seben triumf je doži- vel pri tej prireditvi uOitdj in vodja olimpijske sokolsko vrsto br. dr. Mur- nik. PriToditve se je udolezilo tudi vod- stvo »Mrvatske^a Sokola«, kair je na- pravilo zclo UModen ulis. Naj bi - bil to zaiTtek konene sprave! d Jacna sahvala. Goispod gimnazij- ski profosor v p. Josii^ Kožuh je da- roval učiteljski knjižnici nies Ine deš- ke osnovne šole 112 knjig (med temi več celotnih letniikov) večinoma pe- dagoške vsebine. Zia ta velikodušni clar bodi izrečena gospodu prosesoi'ju naj- iskicnojša zahvalai! — Učiteljski zbor. d Izht drmlva »Soče« v Maribor. Včeraj je poletelo lepo število članov celjske podružnice »Soče« z Ijubljan- sko inatico društva vred v Maribor. Jutranji vlak je bil poln Primorcev, ki so se že v Celju prisrčno pozdrav- Ijali. Mariborski rojaki so jih že na kolodvoru impozantno pozdravili. Ob zvokih izvrstne želozničarsko godbe »Dniva« jo zavozil vlak na postajo. kjer je izrekel dobrodošlico mariborski podžupan g. dr. Lipold, odgovoril pa niu je na svoj temperaimentni način g. dr. Dinko Puc, Ijubljanski župan in prcdsednik »Soče«. Pevsko društvo »Jadran« je zapelo »Buči niorje adri- jansko«. Na to so se udeležniki zleta skupno z MctTiborčani formirali v dolg sprevod, ki je priredil naji)rej ovacije generalu Maist.ru prod njegovim sta- novanjem, na to pa se je podal v Na- rodni dorn, kjer je bilo zbiramje »So- canov«. G. dr. Puc se jo sporn in jal tež- kega življenja naših bratov pod tujce- vo peto, ki so pa vseeno uverjeni, da niiora enkrat zmagati pravica . . . Go- voria sta se g^. Novak za mariborske Primorce in g. dr. Šaplja o odškod- nmskem vprašanju. Popoldne so si »Sočani« oglodali mesto in poleteli tu- di v okolico, zvecor pa se je vrsila dru- žnbna prireditev z godbo, petjem in uprizoritvijo dr. Lahovega »Ujedinje- nja« v Narcdnem domu. Velika Skoda jo. da ni bilo lr-pega vremiona, d l'i-ajartje mlečne kontrole v in art- horski obhisit. Mar. obi. odbor objav- Ija: »Oblastni odbor niariborske ob- lasti si 7, vsemi sredstvi prizadeva, da organizira rodovniška društva in uva- ja mlcc-no kontrolo govejo živine. Na- men toga dola je, vzgajati v teh rej- skih središcih po obliki in notranjih vrlinah prvovrstne plemenjake, da se takocimprej osvobedimo monopola, ki ga ima v tem poigledu zaenkrat šo inozemstvo. Mlečna kontrola se je iz- javila v Ictu 1927 pri treh organiza- cijaii in sicer pri živinorejskih od- sekihsekih pri Št. Jurju ob Juž. žel. m v Špitalicu pri Konjicah in pa pri Zivinorejski zadrugi v Studenicah pri PclK'anah. TXspeh v letu 1927 je bil sie- det*: 1. Zivinorejski odsek Kmetijske podružnice St. Jur ob Juž. žel., ki goji Ijoniursko pasino ima 3C kontroliraniii krav. Najvišja mlečnost znaša 3.306 litrov; poyprecna mlečnost pa 1.860 litrov. 2. Živincrejski odsek kmetijske podružnice Špitalič pri Konjicah, ki g&ji. islotako pemursko pasmo ima 39 kontroliraniii krav. Najvišja mlecnost znaša 2.763 litrov; povprečna mleč- nc?-t pa 1697 litrov. 3. Živinorejska za- druga Studenice pri Poljčanah, ki go- ji marijadvorsko pasmo ima 32 kon- troliraniii krav. Najvišja mdeenost ziiasa 4327.5 litrov; povprecna nilee- nost pa 1.927 litrov. Podatke zbirajo nileka.rski kontrolorji omenjenih orga- nizneij; nadkcntrol opa vršijo zivino- rejski strokovnjaki oblastnega odbo- ra.« Bilo bi le želeti; da bi se ta akeija 7. vsemi silami nadaljevala in da bi za n'\o nas oblastni odbor tudi v resnici kaj storil, kajti na tem dosedanjem dolu in uspehih, vkolikor so se že dali doseci, je oblastni odbor hol tak prav nedolzen. Šolarji najboljše in najcenejše čevlje kupimo letos samo pri R Stermecki, Celje. d »Mutoklub Celje«. Nekdo nas je vprašal, ali je to sportno društvo slo- vensko ali nemiško. Nismo mu vedeli dati pravega odgovora. Če je zadnji dopis v »Cillier Zeitung« o tem dru- štvu oficijelen. potem je drustvo nem- sko, ker Slovenci bi gotovo ne rabili za naše trge in iinesta neixiskih imen. V tiikihlü nacijonalno neodrejenih dru- štvih bi Slovenci sploh no smeli socle- lovati. d Pontanjkfinje vayonov in hnielj- ska kiipcija. Pomamjkanje vagonov de- la tudi težkoče lumeljski ku])čiji. Bati se je morda, da bo to vplivalo tudi na nakupne cene, kaijti cene hmelju se na sv.etcvnih tržisčih hitreje menjajo kakor cene drugim pridelkoini; zato niiora trgovec, ce ni si'guron, da bo nio- gel čim prej odpraiviti blago na ino- ziemska tržišča, računati z večjim ri- zikom, ki ga vkalkulira v ceno. Ker bi limcljarji na ta nac-in labko izgubili milijonske vsote, zato bi bila dolžnost direkeije državnih železnic, da za iz- voz himelja dostavlja cim vecjo število vagonov. V »Slovencu« zatrjujejo si- cer vceraj klerikalci, da so v Beogra- du izposlovali dowtavo nekaj stotin va- gonov za Slovenijo. Upajmo, da pri- dejo ti vaigoni poprej ko dovoljenje znižane vožnje za hmeljsko obiralce. d Postna Jiranihtica kraljevine Sr- bov, Ilrvatov in Slovencev začne izda- jati s 1. oktobrom t. 1. nove obrazee za cokovni promet in sicer nove čeke, ki bodo nadomestovali dosedanje naloge za izplaičilo in blagajniško ceke, in no- ve čok. nakaznice. Ti novi obrazei s.e bodo izdajaili od 1. oktobra t. 1. dalje predvsem imotnikom ček. racuna, ki bodo po tonn dnevu na novo pristopili k ček. promietu. iO'stalim imiotnikom ček. raicuna pa bo postna hranilnica izdala nove obrazee šele tedaj, ko jim poidejo stari obrazei, ki ostanejo ve- Ijavni in se lahko porabijo se do 30. septembra 1929 (prihodnjew leta). Imctniki ček. računa naj torej ne vra- t'fijo teh »starih obrazeev poštni hranil- nici, ampak naj jih dalje uporabljajo, dcskler jim ne poide zaloga. Vsak imet- nik ček. raičuna bo z novinii obrazei prejd tudi tiskana navodila, kako se ti vbrazei uporabljajo. d Umrl jc v petok v Ijubljauski l;ol- nisnici g. Anton Cerne. faktor Jugosl. tiskarne v Ljubljani. G. Černe je bil pred vojno dolga Iota faktor Zvezne tiskarne v Celju. Pogreb so je izvršil voeraj. N. v im. p.! d Zcjube in najdbe. Naijdena je bila hranilna knjižira na inio »Ana Kunst« in pa övidenena tablica za miotorno kolo st. 15/198. — Zgubljena je bila oifv 105 NOVA DOEAt Stran 3. .jedna zlata zapestnica z rdečim kam- moin in jedna rjava aktovka z dvema matuTitetniimi spričevaloma in jed- nim slovarjem. To aktovko je pustil nek do na pošti. d Vkradeno kolo. Nekdo je ukradel jz vože pri Čečkovi gostilni v Gaberju kolo znamike »Waffenrad«, last mi- zarskega mojstra Franca Kumca v Ga- berju. d Yceraßnji noyomet. V Ljubljani jc zm-agala »Ilirija« (pravzaprav Ljubljana in Mairibor, ker je da-la Ljubljana 6, Maribor pa o igralcev) proti KAC iz Gelovca z 8 : 1. — V Ma- riboru je zniagalo SD »Rapid« proti DSV »Leoben« s 4 : 3. — V Zagrebu je potolkel »Grad jail ski« »ITaska« v razmerju 6 : 1 in, je postal s tern za leto 1928/29 državni prvak. dTezka nesreča. V scboto je hotel ¦preiti ruski emigrant in pisatelj Vla- dimir Markov v Zagrebu iz jednega vagona v drugega. Pri. tern jo padel pod vlak in so ga kolcsa popolnoana razmesarilaj. d Planinski koledar za leio 1929 ho- čem zopet izdaiti, ker nw lMiogi k te- nitii nagovarjaij'O. Vsled tega prosim vse, Planinskenxu koledarju naklonje- no občinistvo, da iste.ga potom do pis- nice naročiti blaigovoli, da vidim ali an zglasi zadostno stevilo ali no. Ob- enem prosim za popravke v besedilu koledarja 1924 in novo grad ho za koledar vsaj do konca septembra. In- seratov ne bom priobčil. Preibitek gre v planinske svrhe. Planinski pozdra.v! Brunon'Rotter, Mariboi1. Krekova uli- ca 5. Nepresegljive 2 v kakovosli in ceni so Putanowe otroške nogavice Dobra kvalitefa St. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Din T- 8-- 9'- 10-- 11-- 12'- 13'- 14'- 15*- 16- Boljša kvaliteta St.___1_ 2__3 4 5 6 7 8 9___10_ Din 12- 13- 14-- 15*» 16'-17*-18'-20.-22*-24'- Najboljsa kvaüteta St.___1___2345 6789 10 Din 18-- 19-- 20-- 21*- 22'- 231- 241- 26'- 28 - 301- L, PUTAN, CEÜE. d Volitve v okrajue zastope bodo golovo v kratkem razplsane, ker ;O klerikale! veoraj v Ptuju že dolociü svioj'o kandidatno listo za ptuj.sk i okraj. Dasi ni veliko upanja na kake posebne uspehe in dasi bode nedvom- no drug, pravieen režim te nesmisc-1- no in sanio klerikalcem na ljubo iz- voljene »zastope« nedvominio razgnal in izvedel že obstoječ znani zakon o rolitvah v okrajne zastope — pa bode vsejedno dobro volitve tudi z naše strani pripra-viti in skrbeti, da se jih vsi naši občinski odborniki udeležijo. cl Vsakovrstne divje historije o or- junaših prepisuje iz »Slovenca« tudi tukaj&nja »Gillier Zeitung«. Same na jedno je pozaibila, namirec da ie bila po »Slovenčevi« autentični informaci- ji liferantinju za orjunavške puške in bombe avstrijska — »Hoi.mwehr". Sitno je to že za »Slovenca«, ker brn- ni »Heimwehr« a'vi&trijsko klerikalce pred tamiošnjimi »rdečimi«, sitno pa tudi za. tukajšnje Nemce, ki so jih ta- 1ö*tö I / I........W^ 80 Set raziskovanja je bilo treba, da se od- krije pravi Schichtov na- čin pranja, ki obstoji v tern, da se ŽENSKA HVALA vzame za namakanje pe- rila preko noči, zjutraj pa se za izpiranje uporabi Schichtovo Terpentin miio ko krvavio ogrožale i)uško iz bratske roke . . . d Srbsld fihnshi iaraleo Svetislav Pelrovič, ki igra za neko filmsko dru- žbo v Berliimu, je doživel v Zagrebu jako neprijeten sprejein. Zagrebski »Hrvat« jo cbjavil facsimile nekega pisma, katorega jo pisa-1 Petrovic v »Zagreb, Srbija«. Ysled tega so Petro- vica, ki je rojen Novosadean in potu.je sedaj po Jugoslaviji, v Zagrobu cb prihodu vlaka izzvizga'li. d Vroii posledicam suse. Pcroeali smo to dni o odredbah awstrijskc? vl;i- de proti novarnostim, ki prete vsled pomanjkanja krimil avstrijski živino- rc'ji. SoJaj citaimo v ljubljaiiskih listih, da se je kranjiski oblaistni odbor že po- s vet oval o tem, kako hi se po^iouU"1 kmetijstvu, da bi lažje prebclelo hudo po.sledice letošnje suše. Govoxilo so jo o skupni nabavi navadnih in umet- nili krniil, o dosegi u'godnih prevoznih tarifov za krmila, o nabavi koruze, o pridelavi zgodnjo sponiilaclan.ske kr- nie ltd.'() cuam pa se ni yovorilo, na se poje sa- mo »Boze pravcle«. d Iz postiw služhe. V 2. skupino II. kaitegorije sta pomankmjena uradnika gg. Ivan Gam« in Jože Savelli v Colju. d Veliko le&nkov je letos po Gor- jancih. Ljudje jih hodijo nabirat od blizu in daleč.-Trud ye izpla'ca, ker jih lahko nabere jedna oseba na dan eel mernik. d Umrl je dne 17. t, m. v javni bo.1- nici v Gelju 15-lolni Franc But, sin maloga posestnika iz Gornj. Negonja obeine okolica Rogaška Slajtina in M. Wiesberger, 62-letni kovacVri tvrdki Westen. d Moška pevska vaja CPD v torek 18. t. m. zelo \iazna, prasim-o pevce za torno in polnoštevilno udeležbo. Od- bor. d Otvoritev nove železnice. S 1. okto- brom bode otvorjen potniški promet na liQvo zgrageni, 40 km dolgi progi Becgrad—Obrenovac. S torn bode zve- ( zan Beograid s Saraj^viOin in niorjcm \ z ozkotirno železnioo (preko Obrenov- ; ca, Užic, Vardišta, Sarajeva in Mo- ¦ starja). i d IJivno credo montafonske govedi I je videl naš sotrudnik v graščini Novi ' klc-tcL1 i)ri Št. Petru'v Sa.v. dol., last g. Pollaka. V tej eredi so nahaja doma povržena in odgojena krava, ki daje v casu najbolje mlecnosti 30.4 1 mleka na da.n. kar je tudi z ozirom na sosed- na dežele rekord (Avstrija ima sanio jedno boljšo kravo). Pod 5.000 1 lotno mlecnosti ni noben-o krave v tej čredi. Ra/Aini'O se, da se vrsi reja po])olnoma l>o modernih naeelih z izredno innogo paše. Grasčina izdeluje surovo maslo, ki ga prodaja v Gelje. 0 tej znameniti gcvejereji, ki nimia. para v naši cblasti, bodeaiio o priliki še več poročali. d Obcutijiv minister. Zadnja dva tedna je priredil da'vidoiviceviski mini- ster za graidnje dr. Grga Andjelinovic" »in.spekcjj.sko«, v re.snici pa a,.m"(at'j,i- sko potoA.anJQ po Dalmacijii, osobito v svojein dubi'Qvniskem volilnerni okrož- ju. Sprejem se je izvršil nekoliko dru- gai-e kakor je minister pricakoval. Dalmatinci so zivahno demonstrirali proti njemu radii tega, ker se ni pri- kljucil KDK-pokretu ka'kor večina da- vidotvicevskih llrvatov, temivec je ostal v tabcru hiegejrnonistaA'. Vsled teh de- niponstracij so bill doslej od'pusccni iz sluzbo trije oikraijaii glavarji, zadnji še 14. ^soj)t. na Hvaru, in je bila kazno- vana dolga vrsta meščanov v Makar- •ski, Splitu, Dubrovniku in drugod, skupno na veo ko tri leta, policijskega /¦apora. To so sovoda metodo, ki temu obt'iitljive-miu mini.stru no bodo ohrani- 1q dalmatinskeiga mandata in ki poles tega nil- ne disc po drzavlianski svo- I bodi. ' d Kaznovani Atletik SK v Celju. Še zadnji tod en smo poročali o trmastem obnašanju nogometašev Atletik Slv v Gelju. ki pri svojih nastopih vztrajno pozdravljajo s »hip-lii])-hura« mesto z »zdravo« kakor je ock'ejemo po LNP. Radi te kršitve podzveznih predpisov-» je bil Atletik SK te dni kaznovan z glo- bo 500 Din. Pri odmeri kazni se jo upostüvalo, da jo bil prizadoti klub ra- di enakih prokršajev že predkaznovan. V^primeru, da se ne poravna globa do 25. t. m., sledi a.vtoniatično zabrana igi'e. — LNP je Jcont'no resno zapretil Atlotikojn, da bo uporabil napram iiij'un § 53 kaz. pravilnika, ako bodo še naprej vztrajali ])ii svojem kluboval- ncm ravnanju. Ta pargraf se glasi: Ivlub, ki se naiuienoiiMi protivi odred- bam JNS oziroma podzveze, ali jüi ne izvršuje, se kaznujo z globo 100 Din, \i ponavljalnem slučaju pa z obustavo do 6 niesecev in tretjič s črtanjem iz ¦IKS. (]e so pregresi tudi ¦moštvo sarno. so kaiznuj« z zabrano iff re od 2 do 4 iuesecov in v ponovn.em slucaju do 12 mesecev. s A. ti. K. I'rimorje : Alletik S. K. = 3:3. Vičeraj se je vrsila na igrišeu pri Skalni kloti tekma mod letošnjlm prvakom Slovenije in Atletiki ob skraj- no slaibem vremexm. Atletiki so nasto- pili v obii'ajni postavl ojačeni z igral- cern dunajskeffa WAG, Diirsclunidtom. Takoj \ začetku igre se je izvršil na jgriseu muoen incident. Prim or ja ši so pozdravili s predpisanim »zdravoo^rn^ÄilclB Maribor, ŠoStanj Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 105. Šolske knjige za vse sole, ki so določene v šolskem letu 1928/29, se dobijo v knjiyar'ni in weSetrgovini s papirjetn Goričar & Leskovšek, Ceije 18 Kralja Petra cess a &tev. 7-9 In Glavnl trg štev. 14. Use šoisiiB in risalne potrebščine se dnbijo v veliki ishiri in najce^eje v knjegarni in veletrgowifti © papirjetn GoHcai* & Leskovšek, Oelje Kralja Petra oesta št«v. 7—9 in Glavni trg Stev. !4. 8 Nloziirje: Dne 24. septembra t. f. se bo vršila ob 9. uri v Müzirju razstava in premiranje goveje živine čiste marijedvorske pasme. ,jih lie najde v .slovarj'ii. Pr.udv.si'in so se ocllikovali v tern razni liemäkiitcir- ski pobalini. Mislimo, da bi uprava igrišca laihiko kaj takega preprečila, saj ni biJo več kot 200 ßledailcev. Po kcnčani tekmi se je izkazal g. »Platz- meister« Atlet. igrišča. ki je surövo vrgf] brez vsakcga upraivičonega vz- roka na tla nekega dečka in ga hotel pretepsti. Prisotni g. stražnik ni snra- tral za svojo dolžnost pojaisniti temu «OR]>odu, dokod scgajo pravice raznih »Platznieisfrov«. Treba bi bilo enkrat napraviti z Atlctiki in njihovo publi- ko red kakor se .spodobi. Slovenski klubi pa vendar ne bodo več hoclili igrat s temi ljndmi! Mestni kino Celjle. Pondioljek 17., torek 18. in srecla 19. septembra: xPrepovedani zakon«. VdefrLm v osmib dejanjih iz življenja za kulisa- mi. V glavni ulogi lepa Billie Dove. Ta unietniški film so j'e predvajal do- slej pavsod z izredriim uspchoin, — V pondeljek orkester! Pomen in uporaba čistih kultur za vinsko pro- dukeijo. Prof. inž. S. Goriup, Split, v »Naš. Goricaih« 9/1928. Pod oznacbo »cksta kultura« razu- meimo v vioiarstvu družino kvasnic, pri kateri izbajajo vsi poedinci prvot- no iz ene stanice in imajo zato enake fiziološke lastnosti kot njiliova mati- ca. Saj so kviasmiice enostaniena bitja, ki se razmnožujejo nespolno potom brstenja, in veljajo glede podedovanja zanje isti zakoni, ki so v tem pogledu merodajni za vegativno razmtnoževa- nje, n. pr. za potom potaknjencev ali gomoljev razmnožeiiu rastlime. Uporabna čista kultura je sewda le ona, ki izvira, iz mat ice, obdarjena z odličniini fiziolaškimi svojstvi z ozi- rom na alkolnolno vren.je, ker soodlo- cujejo te lastnosti vinskili kvasnic po- leg sorte, podnebja, zemljišča, lege, na- čina priprave vina in sie nekaterih manj vctžnih činiteljev pri kakovosti bodoeega vina. Z velikim tvudom in skrbno ve.stnostjo si vzgoiie onološki zavodi take kulturc. Izmied tisoe raz- množenih in preštudiranih poedinoev izberejo one z najboljšimii vrelnimi lastn ostnu". Pri izberi pazijo zla.sti na dejstvo, da prevre izbrano plenie tudi visoko- odstotne moste enakomerno, naglo in popolno, pri čemiur se most ne sme pre.jako poniti. Z njim povreto vino so Qiora naiglo cistiti in l>rzo zoreti, na- stali vrelni buketi se nnorajo odlikova- ti po svoji finoči. Velika, pozornost se posveča sposobnasti naglega razmno- ževanja, ki onemogoča istooasni raz- vo.j skodljivijh nnikrooTganizniiov. Za južne kraje izbirajo-plemena, ki dobro vTpjo pri visoki, za sever pa taka, ki so navajena na.vrenje pri nizki lem- peraturi. Tokozvane »sulfitne kvasni- ce« so naimenjeno za povrenjo moeno zažveplanih moštov in se vzgajajo v pri^rinosti. žveplc-inaste kidine. (Dalje pribodnjic.) Pole za obračunavanje uslužben- ga davka se debe v Zvezni tiskarni, Celje, Strossmayerjeva I. 3 dijake ali druge mlade gospode qzir. 3 dijakinje all druge gospodične, sprejmem na dobro domafo hrano in v lepo solnčno stanovanje, ali pa tudi na samo stanovanje. Naslov v upravi. 3-1 Trgovina deset let idoča, na deželi v prometnem kraju blizu kolcdvora in rudnika, se odda v najem s stanovanjem s 1. de- cernbrom. Naslov v upravi. 1-2 ob glavni cesti v Gaberjn, se da v najem. Naslcv v upravi. 1-2 Uinotoi pod vejo. 15. sept. t. l. se pričnejo točiti pristna, najfinejSa vina in jabolčnik iz Bu^kih gcric v Gaberju štev. 21. flivji hostan] kupuje vsjiko množino Gustav Stiger, Ceije. fluAmilA 'z vsen rudnikov in riBlUQu naiboiiše vrste 1 1 V&BIVg dobavlja in do- stavlja nair.enejše Franko Jost, CeSje, Aleksandrova ul. 4 Qt^oritev damskega f^Eze^skega saloi a Cenjenim darnjim vljudno sporočam, da sem otvori! w moji p, 16 cm visoki, štiristransko obdelani, 16 cm zgomje, 26 cm spodnje ležiščne ploskve, • - ,>^^ Ponudba franko n. mška, event jugoslovensko-avstrijska obmeina po- staja na SIMON SEMLER, izvoz lesa, Pilsen, ČeškoslovaSka. Predmete iae pirofeh- gBicw® tovarne v CeBju (rahefe, rimsh 3 M\. toplüe, benyal. ogenj, žabfce itd.) šma « zaSogi 150 3 ALBERT RUTAR, puSkar v Cäljuf SSomskov i^^i za far»no cts^kvijo« jpamofoni in plošie iz tovarne Edison ßsll-Pcnkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi irnenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Goričor S kmm, Gelje Inserirajie v ,NOVi DOBI'S üelaj, nabiraj in PopOllIOITia USmO RalOZltS liGnani8 pnhranKe Pri Varčuj v mladostl, hrani, varčevati . , , . , ... . . . ^ , . . r .. da stradal ne boš se ne branii stovbeni in krsditni zadrugi z omej. zavezo v Gafaerju pri Celju v starostü Li A.STNI DOM Obrestuje hranllne äfa ^l O VeCje stalnc vloge po dogovoru najugodneje. viosre po *J9 (2 O lamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivost, treznost in varčnost so prod- pogoj nravnosti! Pri naložbi aneska du SO Din se dobi nabirailnik na dom, Pisarna y Celju Prešernova ulica 6, \z malega raste veliko 1 Moderne tiskovine vsehvrst: KnjSge, lepake^ letake, pisemske glaive, kuverte, vatoila 1.