Sklepi pokrajinske skupščine. Sklepi z ozirom na predloge šolskompravnega odseka. (Poročevalec tov. Pavel Herbst.) I.a Razsodišče: Izvršujoč sklep dopoldan= skega delegacijskega zborovanja z dne 19. jw lija 1930. predlaga odsek priloženi poslovnik: I.b) Člani razsodišča: Mavrič Karl, Požar Vladimir, Grčar Viktor, Polak Janko, Vode Angela; namestniki: Pinterič Drago, Kopač Leopold, Pleskovič Rudolf, Kržišnik Alojzij (Preska), Celnarjeva Anka. II. Predlogi k pravilniku zakona o narod« nih šolah. 1. Stanovanje za oženjenega učite^ lja brez otrok obsegaj najmanj 2 sobi, stano* vanje za oženjenega učitelja z otroci obsegaj najmanj 3 sobe poleg vseh drugih pritiklin. Pri vseh novih stavbah mora biti kopal= nica (ne pa po možnosti). i 2. Glede upraviteljskih doklad naj obve= Ija predlog tovariša Dimnika predloženega komisiji v Beogradu. 3. Ker je izšla naredba, ki določa, da se bodo odslej vršili usposobljenostni izpiti sa^ mo enkrat letno, bodo s tem oškodovane učne osebe. ki niso mogle biti nastavljene v takem času, da bi imele do dneva izpita pred« pisano dobo prakse. Zaradi tega se poziva poverjeništvo UJU v Ljubljani, naj po mož* nosti izposluje, da se bo takim učnim osebam spregledala vsaj doba do 2 mesecev. 'III. Ker večina občin 'še ni izplačala uči= teljstvu dolžne stanarine in ker je slednjemu pod častjo prosjačiti zanjo po občinskih pu sarnah, je v interesu ugleda šole in vzgoje ljudstva, da pobira občinsko stanarino z dru« gimi davki banovina in da jo učiteljstvo pre« jema anticipatno s plačo vred. IV. Izpraznjenu učjteljska mesta naj se objavijo pravočasno in to vsako četrtletje. V. a) Glede izboljšanja materialnega po^ ložaja učiteljstva naj redakcijski odbor tova^ rišev: Dimnika, Šestana in Požarja sestavi pri= merno resolucijo. b) Letošnja glavna skupščina v Beogradu naj se vrši s posebnim poudarkom za izboljs šanje našega gmotnega položaja. c) Ker je materialno 'vprašanje učitelj^ stva še vedno najbolj pereče, se nalaga vocU stvu organizacije v dolžnost, da ga ima stalno na dnevnem redu, dokler se nam isto ne iz* boljša. VI. Zelimo kritike, ki nam je dobrodošla, če je konstruktivna. Žalibog se pa v naših opozicionalnih vrstah vse češče pojavlja ne> mogoča taktika, ki se kaj rada udejstvuje povsem negativno — z abstinenco. To pa je nezdrav pojav, ki meče čudno luč v prvi vrsti na abstinente same, pa tudi na njihove man> datarje, ako soglašajo s takim uveljavljenjem njihovih nazorov in teženj. VII. Odlok glede ^prepovedi poučevanja otrok osnovne šole v izvenšolskem času naj se ukine. VIII. Organizacija naj posreduje pri even* tualnih odtegljajih na merodajnem mestu, da se isti izvrše v več obrokih. IX. Osnuje naj se odsek za zbiranje zgodovinskega gradiva osnovnega šolstva za izdajo tozadevne publikacije. Poverjeništvo naj po svojem preudarkti izbere v ta odsek strokovnjake za Ljubljano in Maribor. Sklepi z ozirom na predloge odseka za sta> novski in pedagoški tisk ter pravila. (Poročevalec tov. Dušan 'Šestan.) I. Na podlagi predlogov učiteljskih dru= štev in tajnikovega poročila je zavzel odsek sledeče stališče glede urejevanja »Popotnika«. 1. Odobravamo sklepe poverjeništva gle^ de sistiranja osporjenih člankov v »Popot« niku«. 2. »Soglasno odobravamo predlog širjega sosveta, da je urednik »Popotnika« avtono« men v toliko, v kolikor se tiče smernic, ki jih ima list »Popotnik«. Dolžnost poverjeništva pa je, da varuje načela organizacije in čast včlanjenih tovarišev. 3. Odsek vzame soglasno na znanje od= stop uredniškega odbora in predlaga skupšči* ni, da se vsem članom odbora izreče zahvala za njih trud. : 4. Odsek smatra, da uredništvu konzor* cij ni potreben, zato predlaga skupščina kot edinega urednika oblastnega šolskega nadzor> nika V pok. tov. Matijo Senkoviča, ker odos brava njegov delovni program, ki je bil ob* javljen v zadnji številki »Popotnika« 1. 1. Samostojen predlog oblastnega šolskega nadzornika v pok. tov. M. Senkoviča, ki se glasi: »Sedanji list »Popotnik« naj se.z uprav* nim letom 1930./31. razširi s »Posvetovalnico za rokotvorni pouk« kot posebno prilogo, ki naj izhaja kvečjemu na polovici tiskovne pole in ki jo naj ureja poseben urednik=stro kovnjak« — si je odsek osvojih in predlaga skupščini, da prične v »Popotniku« izhajati kot poseben oddelek v okviru sedanjega obsega (2 tiskani poli) »Posvetovalnica za ros kotvorni pouk«. Zato naj skupščina pooblasti ožji in širji sosvet, da skušata najti potrebna materialna sredstva za urejevanje te »Posvetovalnice za rokotvorni pouk«. Obenem naj pooblasti skupščina ožji in širji sosvet, da razmišljata o možnosti izha* janja »Posvetovalnice za rokotvorni pouk« kot posebne priloge k »Popotniku«, ki bi naj izhajala na % tiskane pole ter imela poscb« nega urednika=strokovnjaka. II. Z ozirom na tajniško poročilo glede »Učiteljskega Tovariša« in »Prosvete« pred« laga odsek sledeče: 1. Skupščina naj sistira sklep lanske de* legacije glede uredniškega konzorcija, ker je izkustvo pokazalo, da je konzorcij oviral ure« jevanje »Učit. Tovariša«. Na mesto konzor« cija naj se pritegne k urejevanju »Učit. Po-" variša« eksekutiva in v Ljubljani stanujoči člani ožjega sosveta. 2. Skupščina smatra uredniško vprašanje »Učit. Tovariša« za rešeno. 3. Skupščina naj ponovno sklene izdaja« nje .»Prosvete«, ki naj služi predvsem pospe^ ševanju kmetijsko in gospodinjsko nadalje^ valnega šolstva ter obče izvenšolskega pro* svetnega dela. Izvolitev urednika naj se pre* pusti ožjemu in širjemu sosvetu. 4. Skupščina predlaga ožjemu in širjemu sosvetu, da najde sredstva za honorarje do* pisov v »Učit. Tovarišu« in »Prosveti«. Or« ganizačne bbjave se ne honorirajo. Pravila. Na projekt pravil UJU, ki ga je sestivil glavni odbor na scji dne 16. in 17. aprila t. 1. predlaga odsek skupščini sledeče: 1. Cl. 2. glede sekcij naj se odobri v celoti. 2. V (čl. 3. a) — 2 vrsta naj se vnese po* leg narodnega tudi »državnega edinstva«. 3. Uzvršni odbor UJU naj 'tvorijo samo funkcionarji UJU in predsedniki sekcij. Ple» narne seje naj se vršijo enkrat v mesecu. 4. Naročitev na »Narodno Prosveto« in »Učitelja« naj bo obvezna za one sekcije UJU, ki nimajo lastnega stanovskega, oziro* ma pedagoškega glasila. Vsa društva pa šo obvezna, da naročajo po en izvod »Narodne Prosvete« in »Učitelja«. 5. Skupščina naj da poverjeništvu in de* Iegatom polno moč, da na državni skupščini eventualno spremenijo stališče, če bi to bilo potrebno. Poverjenik naj v takih slučajih skliče delegate k posvetovanju in jih obve» šča o eventualnih takih potrebah. Tov. Šestana naj poveri skupščina, da izdela za državno skupščino referat glede podrobnih izpreminjeValnih predlogov na podlagi društvenih predlogov. Sklepi z »zirom na predloge odseka za mla* dinski tisk. (Poročevalec tov. Franc Ločniškar.) 1. Sklene se združitev Mladinske Matice in »Našega roda«, če bosta poverjeništvo in odbor Mladinske Matice uvidela, da je mo* goče izdajati za 20 Din letne naročnine 8 šte* vilk »Našega roda« po 36 strani in 4 knjige Mladinske Matice v sedanjem obsegu. 2. iMladinska Matica dobi svoj čekovni račun. 3. Poslovna doba Mladinske Matice se krije s poslovno dobo poverjeništva. 4. Uredniki Mladinske Matice in »Našega roda« se izvolijo na vsakoletni pokrajinski skupščini. Za urednika »Našemu rodu« se iz» voli tov. Ribičič. / 5. Pravilnik Mladinske Matice se začasno odobri brez člena 7. in se naroča poverjeni* štvu, da predloži ožjemu in širjemu sosvetu prenovljen pravilnik, ki ga odobri prihodnja skupščina. 6. iPublikacije Mladinske Matice se mo« rajo pred natiskom izročiti v pregled pover« jeništvu. . ' Sklepi z ozirom na predloge odseka za nas rodno izobraževanje. (Poročevalka tov. A. Celnarjeva.) 1. isklep: Glede delovanja osrednjega iz» obraževalnega odbora — je odsek za narodno izobrazbo soglasno zavzel sledeče stališče: Izjava o odstopu tovarišev: dr. Žgeč, Osterc, Vranc 1— se prečita na skupščini. Ker odseku za razne trditve v izjavi nikdo ni prinesel nobenega dokaznega materiala — naj se za= deva predloži stanovskemu razsodišču, ako to zahteva poverjeništvo ali pa tovariši, ki so podpisali izjavo. 2. Ker odbor OIO ni popoln, naj vod* stvo poverjeništva nominira nove člane v ta odsek in jih predloži ožjemu in širjemu sossvetu v potrditev. • 3. Naloga odseka bi bila predvsem orga* niziranje raznih teoretičnih in praktičnih te* čajev, ki bi imeli namen usposobiti učitelj« stvo za delo med narodom in pospeševati njes govo stanovsko izobrazbo. Ti tečaji naj 'ne padejo v breme učitelj« stva in ne organizacije, temveč naj jih finan* sira državna uprava. Gmotno dobro podprto učiteljstvo, ki bo vsestransko neodvisno, bo lahko uspešno delovalo med ljudstvom. Od« sek naj tudi zbira statistične podatke o kuls turnem udejstvovanju učiteljstva. 4. Predlog ljutomerskega učiteljskega dru» štva je bil likvidiran z debato v »Tovarišu«. Sklepi z ozirom na predloge odseka za kmet» sko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo. (Poročevalec tov. Miloš Verk.) I. Uspehi na obstoječih 48 gospodinskih in 53 kmetsko nadaljevalnih šolah Dravske banovine. ki jih je posečalo 621 mladenk in 1013 kmetskih mož in fantov, so pokazali, da sloni to šolstvo na tako zdravi podlagi, da mu je nadaljnji razmah popolnoma zasiguran. Vsled tega uvideva učiteljstvo Dravske bano* vine veliko potrebo po stanovskem izobraže^ vanju najširših plasti našega kmetskega ljud* stva in se bo posvetilo temu delu z vso vnemo. i ( II. Da se omogoči učiteljstvu ustanavlja* nje nadaljnjih gospodinjskih in kmetsko na* daljevalnih šol, pozivamo poverjeništvo, da izposluje pri pristojni oblasti, da se vršijo še Ietos potrebni tečaji in se razpišejo pravo« časno. i PJI. Kot idejne delavce izvoli skupščina v ta odsek tovariše: Skulja, Grčarja Viktorja, Muska in Verka, občestvo kmetskih in go* spodinjskih nadaljevalnih šol pa bdpošlje, odnosno kooptira v to odsek 4 tovariše(ice). IV. V prihodnje tajniško poročilo o de? lovanju poverjeništva se vnese statistika nat daljevalnega šolstva. i V. Učiteljstvo Dravske banovine, udru* ženo v UJU, zbrano na X. pokrajinski skup* ščini v Novem mestu se čudi, da je nanovo preosnovana Kmetijska družba v Ljubljani izključila učitelja, ki je nedvomno eden naj» agilnejših delavcev za prospeh in napredek kmetijstva, kot rednega člana družbe. Obža= lujemo, da so merodajni činitelji zavzeli tako stališče in se bojimo, da to nikakor ne bo v procvit družbe, niti v korist slovenskcga kmeta. Sklepi z ozirom na predloge odseka za obrtno in trgovsko=nadaljevalne šole. 1. Ker je zakon o obrtih gotov, se sprej* mejo predlogi, sestavljeni od odseka pri po= verjeništvu ter dodajo nekatere spremembe. 2. Izhodišče obrtno in trgovskonadalje* valnega šolstva morajo biti interesi narodnega gospodarstva. Ugotovljeno je, da domače industrije pri nas v obče !ni 'in da so vsi veliki industrijski obrati v rokah inozemskega kapitala, ki izse* sava leto za letom ogromne množine narod* nih energij in sredstev, katere se narodu v nobeni obliki ne povračajo. V domačem obrtništvu gledamo ono ce> lico, iz katere zamore vzkliti in se razviti lastna in domača industrija. V dosego tega cilja je naše obrtništvo strokovno dvigniti, a mu zajedno nuditi lastno materialno podlago za postopni prehod iz rokodelske v industrij* sko proizvodnjo. Prvo omogoča zadostna strokovna iz* obrazba našega obrtništva, drugo pa najdemo v principu samopomoči na zadružni podlagi. 3. Tudi obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo mora služiti označenemu namenu. Ce* tudi ima to svoje korcnine v narodni šofi, vendar mora imeti značaj izrazito strokovne šole. Je to za našo obrt in trgovino osnovna strokovna šola, ki ji je treba osigurati sred* stva, da bi mogla dosezati svoj važen cilj. 4. Da se obrtno^trgovsko nadaljevalno šolstvo materialno osigura, ne zadošča da se vsa bremena zakonitim potom kratkomalo prevale na občine. Naše občine so v veliki meri ekonomsko preslabe, da bi se na tej podlagi nadaljevalno šolstvo zamoglo razviti. Tudi občina nima dovolj gospodstvene moči, da bi breme v celoti zamogla prevaliti na one kroge, katerim naj šole neposredno služijo. Zato naj se iz občin osnujejo korporacije, ki bodo skrbele za obstoj in razvoj tega šol= stva. Poleg občine bodo kot vzdrževalni činitelj nastopile tudi stanovsko poklicne kor* poracije (zadruge, zbornice, delodajalcev in delojemalcev), banovina in država. Po, z za= konom relativno določenem razmerju naj ti činitelji vzdržujejo fond, iz katerega bi lo* kalni odbori mogli vzdrževati posamezne šole. Zato pa morajo ti odbori dobiti značaj juridične osebe. 5. Ako naj ima obrtno*trgovsko nadalje* valno šolstvo značaj strokovnih šol, se mu morajo ustvariti vsi pogoji za to. Prvi in glav« ni pogoj je dobro, strokovno izobraženo ufis teljstvo. Strokovne usposobljenosti pa ne nudi gotova stopnja splošne izobrazbe same na sebi — tako ne zrelostno izpričevalo uči* teljišča, kakor ne diploma dovršene višje pe« dagoške šole, temveč edino strokovni študij in strokovni izpit. Skrb, za dovoljno število strokovno izobraženega učiteljstva za obrtno« trgovske nadaljevalne šole, je dolžnost činite= ljev. ki kličejo te v svet, in strokovna vspo sobljenost mora biti edini kriterfj pri postav« ljanju učnih oseb nadaljevalnih šol. 6. Ker je še daleč do tega, ko bodo obrt* no=trgovsko nadaljevalne šole zamogle kon= sumirati celotno učne moči, bodo mogli tudi v bodoče poučevati na zavodih učitelji dru* gih šol. V tem dejstvu je že podano njihovo službeno razmerje kot učitelji na nadaljeval* nih šolah napram svojemu službodajalcu. To ne more biti javnopravnega značaja, temveč privatno=pravnega. Službeno razmerje se ustanavlja pogodbenim potom, če mogoče po= tom kolektivnih službenih pogodb, katcre pa bi za učiteljstvo sklepale njegove strokovne organizacije. Sklepi z ozirom na predloge odseka za obmejno šolstvo. (Poročevalec tov. Ciril Hočevar.) 1. Sprejel se je poslovnik, ki ga je izde« lal odsek s popravami, ki so vnešene v origi* nalu, podpisanem po predsedniku in zapisni* karju odscka. 2. V stalni odsek se predlagajo tovariši: Ribičič Josip. Bensa Andrej, Venturini Fran, Berce Anton, Hartman Amalija, Peternel Lud., Gallob Rudolf in Vauda Mirko. 3. Vsako obmejno učiteljsko društvo iz* voli stalnega poročevalca za odsek pri prvem zborovanju. 4. Ugotavljamo, da nacionalno šolstvo ob meji napreduje, da je napravila šola v vsakem oziru svojo dolžnost in skuša z vsemi sred* stvi izboljšati nacionalen položaj v obmej* nih krajih. 5. Vidimo pa, da posveča naša javnost razmeram ob meji premalo pažnje. Pretežen del kapitala je v tujih rokah, ki izvaja pritisk na slov. uslužbcnstvo in narod, ki je proti temu brez vsake moči. 6. Prosimo naše oblasti, da posvečajo na* šim obmejnim razmeram še večjo pažnjo. Učiteljstvo. ki deluje v obmejnih krajih, naj prejema gmotno in moralno podporo. 7. IV obmejne kraje se namešča samo na= cionalno neoporečno uradništvo. Nikakor ne spadajo v te kraje uradniki, poročeni s tuje* rodnimi ženami, ki povzročajo le germaniza* cijo in madžarizacijo družbe in s slabim na* cionalnim vzgledom vplivajo tudi na narod. 8. Odsek za obmejno šolstvo stopi v stik z nacionalno obrambenimi organizaci* jami v svrho praznovanja lOletnice koroške* ga plebiscita. 9. Otroci, ki imajo slovenska rodbinska imena, se morajo všolati v slovenske razrede manjšinskih šol. ' 10. Uradna potrdila o narodni pripadno* sti šoloobveznih otrok smejo izdajati edino sreska načelstva in to le, če zahteva to šolski upravitelj ali starši sami. 11. V manjšinskih razredih naj se upo* rablja direktna učna metoda. 12. Izdajanje dovoljenj za študij osnov= nih in srednjih šol v inozemstvu, naj se za naše državljane ukine, ker se ga poslužujejo le roditelji, ki hočejo vzgojiti svoje otroke v tujem nacionalnem duhu. 13. V vseh uradih naj se prepove govor* jenje v tujih jezikih, ker se je vsak količkaj lojalen državljan v dobi 10 let z lahkoto pri-učil državno=uradnega jezika. Sklepi z ozirom na predloge pevskega odseka. (Poročevalec tov. A. Horvatič.) 1. Sklene se soglasno, da se likvidira uči= teljski pevski zbor kot samostojno društvo. 2. Stavi se nujni predlog, da se priključi organizaciji UJU, poverjeništvo Ljubljana kot odsek. Sklepi gospodarskega odseka. 1. Revizijsko poročilo se vzame na znanje in odobri. 2. Račun izgube in dobička ter račun bi= lance se odobrita. 3. Račun Mladinske Matice in »Našega roda« se odobri. 4. Z ozirom na poročilo nadzornega od* bora in na priznano vzorno in ogromno delo pri vodenju blagajniških knjig predlaga go* spodarski odsek: "Pokrajinska skupščina pri* znaj blagajniku iz fonda Mladinske Matice bilančno nagrado V znesku 3000 Din, ker tvo= ri Mladinska Matica najbolj aktivni del bi* lance poverjeništva UJU Ljubljana in je po< vzročalo največ dela blagajniku. (Soglasen sklep). ' P r e d 1 o g i. a) Predlog učiteljskega društva za logaški okraj glede obveznega mesečnega plačevanja po 1 Din od vsakega člana Učit. domu v Ljubljani in Mariboru. Sklene se: Društva, ki so se že obvezala za to plačevanje, naj svoj sklep izvajajo in redno mesečno plačujejo po 1 Din od člana Učit. domovom v smislu pred« loga Logaškega učit. društva, ostalim dru* štvom pa se priporoča, da si ta sklep osvoje. b) Gospodarski odsek pnznava važnost praktičnih samoizobraževalnih ' tečajev, od* nosno zato priporoča pov. UJU, da se ti te» čaji še nadalje vrše. Z ozirom na prekratek čas naj se za letos tečaj opusti, za prihodnje leto pa naj se pripravi v teku šolskega leta. c) iGospodarski odsek predlaga, naj po sklepu večine društev delegate plačujejo drii* štva sama. d) Gospodarski odsek ipredlaga, da se poslovnik, kakor ga je izdelal gospodarski svet UJU pov. Ljubljana, v celoti sprejme. V dopolnitev gospodarskega sveta predlaga tovariša Karla Stravsa in Leopolda Baeblerja. c) Predlog kranjskega učiteljskega dru* štva glede znižanja letnih honorarjev članom vodstva poverjeništva UJU za znesek 2000 Din se soglasno odkloni in se jim prizna na= grada, kakor je predvidena v proračunu. f) iPredlogi Mežiškega učiteljskega dru» itva se predlagajo v odklonitev. g) Vabilo za pristop k Protituberkulozni ligi. Gospodarski odsek pristop članstvu pri* poroča, odklanja pa pristop poverjeništva v ligo. h) Predlog Radovljiškega učiteljskega društva glede ustanovitve Kreditne zadruge se izroči gospodarskemu svetu v proučitev. i) Predlog učiteljskega društva za Maru bor levi in desni breg glede pobiranja člana> rine za Slov. Šolsko Matico od strani dru= štev se odkloni. j) Predlog tov. Kocijančiča glede ustano* vitve Samopomoči za učiteljske otroke naj se izvoli pripravljalni odbor v smislu predloga, ki naj stremi za tem, da začne ta Samopo« . moč poslovati že s 1. januarjem 1931. k) Gospodarski odsek stavi v zadevi pla= čevanja članarine sledeči predlog: Šolski upravitelji, odnosno lokalni poverjeniki od= tegujejo ali fcbirajo ob priliki izplačevanja preiemkov mesečne prispevke za učiteljsko društvo ter jih takoj nakažejo društvenemu blagajniku. Ti nakažejo mesečno obenem s prijavami zneske blagajni poverjeništva. Društva, ki ne plačujcjo mesečnih prispev* kov, se po preteku 14 dni po prejemu prijave opomnijo na njihove stroške ter plačujejo za vsak mesec 1% zamudnih obresti. Če v te< ku 3 mesecev svojih dolgov ne poravnajo, sc članstvu ustavi pošiljanje listov. 1) Gospodarski odsck je vzel poročilo o delovanju Učiteljske gospodarske iposloval* nice v vednost ter predlaga: Delegacija ape» lira na vsa svoja društva in članstvo, ki še ni uredilo pristopa v UGP. da to gotovo iz* vede vsaj do konca septembra 1930., zlasti pa poziva vse organizirane upravitelje in upra* viteljice, kakor tudi drugo članstvo, da na* ročajo vse šolske potrebščine le potom UGP.