gosp dar b r tu šk ID ar Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr i polleta 1 gld. 80 kr., za četrtleta 90 kr poSiljanepo posti p celo leto 4 gld. 20 kr., za pol 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.nov. den > Ljubljani v sredo 19. avgusta 1868. Gospodarske stvari. Gosenice na želji — grozna letošnja nadloga. tedaj, kakor je kraj in letina, ali brž iz začetka meseca rožnika (junija) ali sred tega meseca ali proti koncu. Ako vtakne gospodar na kakih 10 čevljev sak- more Gospod dopisnik k Bučke prosi „Novic", naj bi povedale pomoč zopei 'gosenice na želji, kterih je gosenic ne letos toliko, da so vveč krajih žepopolnoma pokončale zelje. Prava poljska nadloga so. sebi konopljenega semena po zelnikovih gredah, si svest biti, da ne bo metuljev blizo in potem tudi bo Svetuje se mnozih reči ktere naj se p o t r e s e j o na zelje , O rvtciiiui noj oc j; u o a i u ^ i. "" ' o » uvi. ±j * * v. z vodo zmešani petrolei potrjen, da pomori mno- majhne, domače in divje: svinje, kure, tiči govrstni mrčes , Jo nevJ/je'zelju, aL oštro to mravlje, gosenice, uii/bolhe, " olje pride do srca zelnega. Tako je gospodar v veliki stiski, ker v taki silni Otř UJLLL\J£J11± X g^l y Kj U«J OU J^/ v t i v u v j vr ali s kterimi naj se poškropi. Ali kakor Rastlinam škodljive živali Rastlinam so mnoge živali škodlj 7 velike in 7 polži, kobilice zaici, crvi 7 do Ce so njive v takem kraji, da veči živali lahko ijih pridejo, treba je skrbeti za ograjjo, najboljše nadlogi, kakor je letos sèm ter tjè, ne pomaga nič, kadar je tega mrčesa na milijone. Tukaj je pomoč veči živali do rastlin ne pridejo. Gost o mej skor tako nemogoča, kakor ob ognji, za živo mejo, gosto in nizko, trnjevo ali drugo, da vsaj nare- kađar že cela dimo, ako vsajeni les hiša gori. izprva spomladi skozi dve ali tri ^ta prirezujemo in tako nizko držimo, da se razraste, tacih okoliščinah, kakor so gospodarji letos, ne in se vejice druga v drugo zapletej 7 kar so vemo jim boljega na srce položiti, kakor to „Novice" 1856. leta pisale. Naj bi ponovljeni poduk ne bil klic vpijočega v puščavi! „Novice" so takrat to-le svetovale: £ Koliko škodo napravijo gosenice marsiktero leto zelju (kapusu), znano je vsakemu gospodarju in vsaki gospodinji. In spet letos je bilo tega požrešnega mr- niti boj Tičem je teže njivo in žito, postavimo proso, ubra Postavijo se jim strašila, da se vsaj nekaj časa včasi se pa odpodé. Nekoliko pa se jim more 77 tudi privoščiti, saj tudi hočejo živeti in življenja veseli biti , in tolikanj bolj, ker so nam sicer zato koristni kajti MtĚÉKĚĚ škodo delali " . 7 UMU1 «"v-v* auiioim, veliko mrčesev pokončajo, kteri bi nam še veči česa v nekterih krajih na kupe. Obirali so jih pridno dan na dan je bilo treba jih obirati in pokon- M ravlje se odpravijo, če se mravljišča poiščejo m Čevati: ce ne, ni tudi obiranje nič zdalo. pokonč C z 1 m in g d pa je že teže ugonobiti j hit rej jbolj Ve trjen In vendar imamo dosti gotov pomoček, večkrat po- liko gosenic in črvov se zatare, če metulje lovimo in • i • ^t • i ^ • W T^V _ i _ n J 1 V 1 •• in tudi v „Novicah" že priporočan pa Bogu zataremo. Ravno 7 tako, če zalego bodi milo! da so dobri sveti tolikrát glas vpijočega v iščemo in pokončamo; če črve v puščavi. Danes se bere kaka reč, jutri je po perji m mlj drevj V ze pozabíjena. Potrebno se nam tedaj zdi, še enkrat in sedaj po pri oranji in kopanji pomorimo; posebno če kebre lovimo in jih prav veliko zataremo, ki ne le sami veliko škoduj ej o, ampak ko so požrešne gosenice gospodarjem in gospo- tudi črve zaležejo, da nam rastline spodjedajo. Nekteri dinjam v spominu, od konopelj govoriti po besedah olje zoper gosenice svetujejo, pa ne premislijo, da „Frau. Bl." Morebiti si bojo pridni gospodarji in go- spodinje zapomnili to za drugi čas. ____,_______ ._____1 _ " kteri stori olj ni gosenicam in takim mrčesom, ampak tudi vsem rastlinam hud strup Konoplja je pomoček — pravi ta Časnik rastline, mlado pnom ali pepelom 7 repo itd. postupati, včasi gosenice * 9 i i • % . â • \ da ni treba gosenic na želji obirati. Poskušalo pomori. Drugi svetujejo s trpentinom sèm ter Qiivxij ua ui tiuua ^vouuiv JLIOW ÙUIJ JL wiimvx» A wm.* se je marsikaj že, trošilo in škropilo po zelenjadi v e- pa J njivi namazati; ker trpentinovega močnega vse vkup nič ne pomaga. Ali ni tedaj najpametneje, da in hudega duha gosenice ne morejo prenašati, zato bežé se gospodarji poslužijo takega pomočka, kteri metulje Včasi pa tudi vse to nič ne pomaga in ni še znano se guspuuajjl pusiuz»lju pULUUUii.i*, KIČU mciuijc » ^Oi jjc* voc tu mu JUG jjuuuag«* , ili ill oo iiu.cku.Kjf od zelnikov odganja, da ne zasirjajo jajic, iz kterih se kaj da bi vselej pomagalo. Včasi je že toliko gosenic zležejo požrešne gosenice. Tak pripomoček je konoplja, unu, u« ou voc, j^ai je unu ^a-ujo, ^ujcuic, pcuuu ou Omotični konopni duh odganja metulje, da ne letajo dozorele, in po tem glada poginile, predno so zalego bilo da so vse, kar je bilo za-nje, pojedle pred so okoli 7 kjer konoplja raste. malo rečjo je tedaj po- magano dami 7 Nič druzega ni treba storiti, kakor med gre-kjer je zelje, vsejati nekoliko konopelj naredile / ČI ovešk 7 in bil Je potlej modrost tukaj še mal dolgo časa mir pred njimi m ktere na tem mestu kaj rade rastejo. Da pa konoplja pře- vij o Tiči, kteri od tacih živali živé, še zmiraj več opra , kakor mi. Toraj je nespametno take tiče prega pozno ne doraste, ampak da je že takrat, kadar željni njati ali loviti, ampak boljše je, jih pri vaj ati in jim mir metulji okoli frčijo, tako doraščena, da puhti iz sebe metuijem zoperen duh, se mora sejati dosti zgodaj dati, postavimo ; m tudi , senicam, brglezom, žolnam, srakoperjem celó vrabcem, ki kebre in gosenice jedó. Koliko 210 muh bi več bilo, če bi jih lastovke in srakoperji in drugi ticki, ki večidel le od njih živé f ne polovili. Ce mogl prodaji kokonov kajt tedaj vrane ali kavke za brazdo hodijo, nikar jih ne pođimo, če morebiti včasi tudi po kakošno koruzno zrno posežejo, pa vendar še raji debelega črva, ki bi j-uv^i* ïk. iwu^tuuaji n.uauuuv , IVd, ti velika ovira napredku svilorejnemu * D r u ž b ~ ~ ~ ~: - ~A - - - ^ tudi pri nas to za t v G poslal ustanovni odbor vabilo na vdeleževanj Te dni je in na- nam utegnil veliko škodovati, pozobljejo. živé tudi postovke in več druzih tičev od črvov. črt pravil tega društva. Občne določbe so te-le: Družba Ravno tako za vinstvo na Goriškem Ne- spametno bi bilo preganjati jih, ki malo ali pa nič hu- družbi dega ne storé. Le y take tiče, kteri samo ustanavlja kot brezimna ano e (akcije). Glavni namen boljšanje domaćih vin in kupče vanje ž njimi nimna) družba na del zrnje jedó, Naloga bode tedaj društvu, prizadevati si da se če se ti ljubi, lovi in jej. Bodimo pametni pri tičih, in přidělovalo boljše grozdje, in da se bode širi! praktičen podučimo se popred: ali so nam koristni ali škodljivi! poduk o vinstvu, torej se bodo sprejemali učenci, da Zoper U Si, bolhe, auumv^/ ov> J lUUi OC JHU UUUO íVčt/ičllU, J&.ČA&U u aj viliu Liapravijajo težko vojskovati. Uši včasih apno pokončá. Bolhe tudi binili načinih. Ustanovljena bo družba za 10 let polže — •• — —' J ^ V NAlA V T AU V V V4 ^ t V 1 VJ UU U 1 ko bili ce se je tudi se jim bode kazalo, kako naj napravljajo po druž 7 pepel ali saje. Ce bi 14 dni po setvi sopet še imela obstati apno ravno tisto, postavimo mlajši rastlinke, une bi še t zelje 7 s ej ali > šle bi bolhe na skleniti občni zbor dalj pa med tem odrastle, da bi jih ali ne, o tem bo imel Samo ko bi se přiměřilo Ali pravico ■ da m^&vuavi. V^VULJ. t^vj VI» ^WLUvy ml OV piiLU^iliU j UA Ui potrjeni račun konec tretjega ali poznejih let pokazal bolhe potlej vec ne jedle. Uši se držé na spodnji strani gotovo zgubo 50 odstotkov družbinega kapitala peresa, postavimo 7 na želji. Nikar ne išci druzih pomočkov, ki vsi Gotovo pa pomaga, če tudi kakošne groše Potreti jih, je najgotoviše. se družba tudi poprej razdrla 7 bode dosti ne zdaj o! * Svil obirati in pokončati damo zaporedoma. veljá, da vout givoc vi« jih „i/umuvina. pnpuvcuujc cuuuu pri&azeu, ki je pui pa pridno in več časa vredna, tako-le: „Letos (poleti) so se svilodi fžidne g v gnoj pred Domovina" pripoveduje čudno prikazen, ki je pomina čajo Po lži, ki včasi že jeseni rez do čistega kon-, se s poštupanim apnom najgotoviše zatarejo Kobilice senice) japanske sorte skoraj vsem gospodinjam sami od sebe izvalili, da-si ni bilo ti nekterim vsec ker so naše prišle v v • f zive bolj po travnikih kakor na polji žena v vasi ** (eno uro hoda od Gorice) v drug .t t umi , augi ui uiiv vj uunbuiiui v ogv . a^i o v adrego zastran listja. Tako jih je tudi neka ci ^/ an a nna u a rl n a rl i^l avii aani «r rl m 11 r* /\ ma re- 7 in zeló veliko škode ne delajo. Ce bi pa celi dila, in to tem pridnejše, ker oblaki kobilic iz jutrove dežele prišli, kakor je že včasi svilodi (spomladi) dobro sponesli so se jej bili prvi letošnji Po bilo bi 7 kamor bi sedle, naglo vse zgrizle, da bi tla gola ostala. Veliko ljudi z vejami, ognjem in dimom bi jih morebiti pregnali, da bi se, kaj pa da, spet drugej vsedle. Krti, krtice itd. se lové in končajo. Ker pa krti veliko mrčesov v zemlji pojedó, umni kmetovalci trdijo in priporočajo: ne pokončavati krtov! Krt je take žena zapazi, da levljenji kar dar grejo kaj po volji. Odbere toraj » Je pa bilo bolj zdravih, ostale vrze na gnoj zame vile in jih rahlo z gnojem pokrij gospo-na to je nastopilo deževno vreme. Med tem so se zdravi svi-že pobrana in prodana, gré gospodar gnoj mešat predli in naredili 5 funtov galete. Ko je bila ta m kaj ijde ? Přivleče vse polno galete, to je za Jaz sem natore, da se ne dotakne nobene korenine pod zemljo, preden ih svilnih gosenic izpod gnoj tedaj nam od te straní celó nobene škode ne stori Ko- bil sam priča te čudne prikazni pri tej čudni živaici risten pa nam je zato, ker podzemeljske mrčese žre, in ker s tem, da krtine delà, zemljo rahljá, spodnjo mrtvico na dan meče, da se zraka in vlage napije in ozirom na tak velik dobiček jih pa lahko z grablami poravnamo v svoj gotov dobiček. Le edino takrat, če so poleti na senožetih krtine koscu na poti smelo Božj a tako rodovitna postane bi tedaj kmetovalec še le imel krte si rediti pokončavati, ker tisto nadlego, da krtine delajo Narodne stvari ne se reci da so nam nadloga '«vu un ^rwuj ali to se jim smé že prizanesti za druge dobrote, ki nam jih storé. Tabor Ijutomerski. Evo po dani obljubi obširniši popis zanimivega Iju-tomerskega tabora ! Gospod župnik Ijutomerski dr. Klemenčič stopi prvi na leco in zbranemu ljudstvu govori tako: „ * Gospodarske novice. Tržiš ča (sejmi) za kok ljubi po novi ustavi 7 podani nam od Rodo- cesarja, nam je mogoče in imamo pravico naše želje in misli očitno pod milim nebom izgovoriti ter jih naznaniti vladi, da se Ogerskem. izpolnijo. Da pa začnemo delo, treba nam je reda, Zagrebški „Gospod. List" pripoveduje, da je ogersko treba nam je predsednika. Da ne bi časa tratili z voli mest na litvijo, zato vam predlagam učenega rodoljuba, rojenega ministerstvo trgovine oklicalo mnogo er se kokoni prodajati morejo Ogerskem, tem svilarstvu da se s noge pomaga jv, v*«, oc o sosedni vasi pri Mali Nedelji, gvop. ui. u. nauago glasu govori (živio!) za predsednika. Ako je tudi vaša misel, re- gosp dr. Razlaga tem minister tako-le: „Ker se od mnogo strani slišij UilUlUtV JL tttCkV iV • yym^kjl VU UlUV^V/ gulMUi OHOIJU pli" \jltU • va cl m - | OC • vjl cl y UiYIVS U1 • Xi ck là 1 cl ^ • - tožbe, da poglavitna zapreka svilarstvu (židoreji) na Tako soglasno izvoljeni predsednik nastopi in govori: cite: da!" Vse kliče : da živio dr. Razlag. Ogerskem je ta, da svilorejci svojih kokonov ne morejo „Slovenci, dragi rodoljubi! Več 100 let je že preteklo 7 prodati, spoznal sem za dobro — dokler ne najdemo kar se naši predniki niso smeli zbirati pod milim nebom boljših pomočkov — da se v večih mestih in ako je in razgovarjati se o rečéh, ktere zadevajo občino in občne reči. Dôba je zdaj zato, da izreče slovenski narod svoje Želje in jih naznani vladi. Trenotek porabimo ga ! Žalostno se je godilo mogoce v stolici gospodarskih društev, tisti čas, gojenje svilnih črvičev dovršuje, naznanijo sejm prodaj o kok ko se za 7 dajale domačih kok da na taka tržišča kup in uujaivi U U LU a U 1 11 n. W l\ U U U V skupaj pridejvr. A. vj ICLU i. il lUUl 11 Cl ULI . dl LUI /^CULllU , VICV DC Lid. OL UCU UV»1|C guui, minister odločuje take sejme v Kaniži na 15. dan kolo- (Živio!) Sreča bo za nas, če bode telesno in duševno u pro- Potem in tudi nam je vazen prednikom al mi želimo, da se naši deci bolje godi našim voza, v Zala-Egerseku na dan Marije Magdalen likem Bečkereku na 17 7 7 v Pečuhu na 15. kolov v ve- izobraženje 7 tako, kakoršno je mogoče. Skrbeti moramo 7 V Novem Sadu na 11. julija, v Zomboru na 15. kolov. in to ločuj elej na tisti dan 7 ko Je živinski sejm Potem od se prodaj aj minister posebno cimentirano mero, po kteri naj itd Taki ejm bi tudi da stori obrtnik, uradnik itd. vse po najboljih močeh, kajti takrat se bo reklo, da je narod na boljem stanu. To hočemo storiti, ker imamo um, pamet in dobro čut-ljivo srce. Ker ste mi dali Čast, da sem prvému sloven- pn nas pnpo- skemu taboru predsednik, zato vas prosim, da me ubo- gate, da vzdržite red in se nobeden ne vtika v govor drugemu, ker to ne gré, da bi jib vec na enkrat govorilo. Zdržite mir, bodite sami čuvaji slobode in reda. Tako so ravnali Rimci, Grki , ker so imeli zdravo pamet." — Predsednik naznanja, daje taboru razgovor o §. 19., kterega bere. Ko se še imenujeta gosp. Rapoc in g. Zelenik za zapisnikarja, dá predsednik besedo g. Kuk ovcu. Gosp. Kuko vec, posestnik ljutomerski: „Nebesa so nam otrokom matere Slave danes prijazna. Prišli so odlični sinovi in sestre iz dalec in od blizo na prosto po-vabilo rodoljubov v prvi tabor. Zbrano nas je mnogo. Povzdignimo glas in povejmo, kaj je nam treba. (Živio !) Nobeden ne more tajiti, da narodna ideja hira, in on laže, kteri pravi, da smo prenapeti, ako tirjamo svoje pravice. Beremo vam z lie, vrli Slovenci in Slovenke! da vas je srce sem peljalo, da brat dá roko bratu, da kažemo, da smo narod in da narod ostati hočemo. Naj-tehtnejša pravica naroda je pa njegov jezik. Skrbeti je treba, da on zadobi svoje častno mesto, ktero mu dostaja. Vsak narod ima svoj jezik v uradnijah, Magjar magjarskega, Nemec nemškega itd. Mi znamo, da smo Slovenci, al obžalovati moramo, da naš jezik ni še na mestu, ktero mu gré, ni še v uradnijah (cesarskih kancelijah). To ni prav. Ni prav, da Slovenec si za drag denar išče svoje pravice, in mnogokrat še le od kakega mazača zvé, kaj je na listu zapisano. Kadar se narodu sodi pravica, jemlje se mu ob enem pravica, ker se jezik njegov zametuje. Večkrat vlada na naše tirjatve to odgovarja, da ni ljudi, ki bi znali slovenski pisati. Al gotovo bi ga znali, ko bi vlada ukazala, da naj se ga poprimejo; saj je znano, da člověk vse stori, da si kruh služi ali ohrani. — Očita se nam, da ni res, da hočemo slovenski jezik. Al je to res? (Ni res, ne! hočemo ga.) Mi ostanemo z vesti podložni pre-svitlemu cesarju, pa svoje pravice tirjamo po postavni poti in podlogi." — Govornik bere že v našem 33. listu omenjeno 1. resolucijo. Predsednik jo še enkrat razjasni in prosi, da se glasuje. Vse kliče: vsi smo za to! Predsednik govori dalje: Mi mislimo, da smo vsi enih misli. Da se nam pa ne bo moglo očitati, da jih je bilo med nami veliko, ki niso bili naših misli, prosimo tiste, ki niso za gosp. Kukovčev predlog, da roké vzdignejo. Nobeden ni vzdignil roke. Na to dá predsednik besedo dr. Z arniku. Gosp. dr. Zarnik: „Mi smo vas povabili, da priđete se pote-govat za stare pravice. Mi vemo, da so vam naši sovražniki rekli, da hočemo davke povikšati. Moj pred-govornik je vam že dokazal, da je to narobe svet, da se ne rabi v uradnijah na Slovenskem slovenski jezik. Na zgornjem (nemškem) Štajarskem bi ga v Muro po-gnali, ko bi jim kdo hotel slovensko uradovati. Jaz predlagam pa drugo reč. Pred mnogo stoletji sta prišla sv. Ciril in Metod v slovenske kraje sv. evangelij ozna-novat, govorila sta slovenski. Tudi sedanji naši duhovni so vrli rodoljubi, zvesti Slovenci. Ti govoré z vami le slovenski; al škof njim dopisuje v nemškem jeziku. Uradnije njih so nemške. Ce pa mi od uradnikov tirjamo, da uraduj ej o slovenski, tem bolj moramo to tirjati od uradnij škofov ih. Našim protivnikom ni prav, da smo danes zbrani ; lagali bodo, to vemo. Al ko bi znali slovenski, ne bi nam nasprotovali, ne bi se tako lagali." Govornik omenja še koristi vpeljave slovenskega jezika in razloži 2. resolucijo. — Predsednik še razjasni ta predlog, in bere resolucijo, ktero seje soglasno sprejela. Zoper ni nobeden bil. Predsednik dá potem g. Božidaru Raiču besedo. Gosp. Bož. Raič: „Bratje Slovenci! Sklenili ste, da hočete v svetnih in škofovih uradnijah slovenski jezik. Jaz se pa zdaj vrnem na šole, kmečke, realke, gimnazije. Prve imajo le namen, da se člověk, na svoji zemlji ostaječi, uči brati, pisati, svoje reči za-pisovati, računiti. Druge pa imajo namen, da resnice kršćanske vere, zgodovine, prirodopisja itd. se izučijo in to isto pozneje druge učijo. Vprašam: Ali so nam te učilnice zadostile? Ne! Namen teh učilnic je bil le nas ponemčiti. Tega pa nečemo! (Ljudstvo kliče: ne čemo!) Ker ima Lah, Nemec, Magjar itd. svoj jezik v šoli, zakaj ne bi tega mi imeli? Mi zahtevamo, da resnica postane, kar nam je naravna pravica, kar se nam je zaterjevalo že mnogokrat. — Kaj je krivo, da uradniki uradujejo le nemški? Šole so krive, ker se je vedno le za nemške šole delalo in to posebno v Gradcu, kamor tudi naši denarji grejo. Kaj je krivo, da se je vas za vasjo na Stirskem poněmčila, da smo Slovenci faro za farozgubili? Naše šole. Kaj je krivo, da so nam mestjani v narodnih rečéh nasproti? Naše neslovenske šole, ker se ljudjé ne naučé slovenskega jezika. Gotovo ne bi bili nam nasproti, ko bi ga znali. Kaj je krivo, da mnogi še ne vejo prav svojega imena zapisati? Sole. Kaj je krivo, da se še celó med prostim ljudstvom nahajajo ljudjé, ki sovražijo Slovence? Sole, v kterih so se napili tujščine. Kaj je krivo, da toliko naših ljudi na boben devajo? Šole. Kaj je krivo, da mi delamo, tuji ljudje imajo pa hasek? Šole; ako bi bile šole bolje, ne bi imeli tujci najlepših Vinogradov v rokah, kteri so vedno le na to gledali, da se mi ne bi podučili, češ, kdor ni podučen, tak se dá víti. — Da se tedaj vse to obrne na bolje, hočemo slovenske šole, a ne le ljudske, ampak tudi realke in gimnazije. S tem pa nečem reči, da sem sovražnik nemškemu jeziku, kteri ima velike filozofe in zgodo-vinarje." — Predsednik dr. Razlag bere 3. resolucijo, ktero je ljudstvo sprejelo soglasno, kajti niti eden ni glasoval nasprotno. Gosp. dr. Prelog iz Maribora povdarja v svojem govoru, da naj vsak rodoljub delà za blagostanje svojega naroda, česar so se tudi posebno zdaj rodoljubi v Ljutomeru přijeli. Omenja govorov prej šnj ih govornikov, in pravi: „potrebno je poslanců, da izvé, kaj njegovi volilci želé. Vsak, kterega koli kot poslanec tega okraja vprašam, kaj ga tišči : mi reče : „dac ne morem zmagati." Al resnica je, da se v zdanjem času davki ne morejo znižati. Pa resnica je tudi, da člověk, ki plačuje přiklade, bi rad vedel, kaj se za to delà. To se zvé pri srenjskih in okrajnih zastopih lahko, ker se račun more tirjati. Al tudi to smemo tirjati, da nam deželni odbor pové, kaj se delà z našimi denarji." Na to našteva, koliko štirski Slovenci plaćaj o za deželno zalogo in koliko bi se koristnega lahko naredilo, ko bi se ta denar obračal za potrebe Slovencev, in ne, kakor zdaj, večidel le za nemške zavode. „Tirjamo toraj — pravi dalje — da se za naše denarje napravijo nam koristni zavodi, slovenske realke in kmetiške šole." (Živio!) Predsednik bere potem 4. resolucijo, ktero enako drugim enoglasno sprejme tabor. Gosp. Božidar RaiČ stopi v drugič na oder in sprejet z živahnimi živio-klici govori sledeče: „Slovenci radi pojemo „Kje dom je moj". Pesem , v kterej je stavek „Na Slovenskem dom je moj". Zgodovina nam kaže, kako se je merila narodom pravica, kako se je temu ali onemu godilo. Ce mi vprašamo gore na Slovenskem, vode Savo, Muro, Krko, vse nam bodo pričale , da je že od starozgodovinskih časov tukaj naš dom." Na to dokaže, da je slovenska zemlja naša prvotna in da so se drugi le vselili, da škofi nemški pod Karolom Vélikim niso mogli pri nas kršćanske vere razširiti, akoravno so še darila saboj vozili in da sta to apostola Slovanov, Ciril in Metod , storila, ker sta govorila slovenski jezik." On povdarja, da so drugi na- 212 rodi naše več kraj preddede delili in nas Slovence Ker pa to kar je deli pili V V podzemljni grad ga pot zavodil, Lih kakor pekienska zmama ni celo ni pravo, in se mora zediniti, če se hoče, da dobi moč tedaj to isto tudi mi smemo tirjati in zato predlag ; ; ff zedinjeno Slovensko", ktero ni nikomur nevarno. Ono Per denarj ih vidil je gospo. Duhovniga je on šal vprasat, Kako bi bio se mu obnašat? Podučil ga je ta tako. Ko storil lovec po tem sveti, Obupat vendar li nikar! Ko drugo vdariš, bodo zveri bo Je daio Slovencem moč, in če so t celo cesarstvo Tudi mocněji } esolucija je bila z vihar močneje Cetrtič silila je Tisčale v te k velik' zaveri, Pa tretje mahnit se ne stras S sabo je Šibice pernesel, Udaril dvakrat nimi klici enoglasno sprejeta Na to stopi gosp. dr. Vošnjak na oder in govori Pa sam per seb Ker on nič več Mu Oh srečen pa tresel pravi : stoj ! V tretje mahnit se prepla Y> sama zadnjič _ _ . .. - ________ , svetnik tvoj o krepkem postopanji druzih narodov, da si ohranijo En gospodičič se bil zmotil ruj o vela : 3 spolnia delà Strašno je Nesrečen! de V devet- devetdesetim leti 'Ma hoja se ozeleneti, svojo "narodnost in jo razvijajo sebi in svojim potom- v podzemljni grad se bilnapotil, Iz nje bo zibelko storiti, ~ " " " tr" 1 ' 1,1 f In dete bo prišlo na svet; cem na blagor in slavo. Čas je toraj, da so tudi Slo- Vsa lepa notri^b'la gospá venci začeli tako postopati. Mi moramo tirjati svoje oceti mu je govorila nji se bo zibalo pravice Nova > pred ustava ima sicer x«/., ^ ui mux«,* um ^ ohranitev in gojitev vsaki narodnosti. Ali ta 19 meseci vpelj decemberska ki Rešenje bodem zadobila, De zmiraj bodem, kot sim b'la mašo bralo moral biti poroštvo za Tri leskve pernes, mladike me obeta ) Kar zrasle so en velike Je gola teorija, dokler se pridadó šil Le-to v In potlej Imelo srečo Zdaj kaca vedno kljuce nosi In: „Rose, rose!" večkrat prosi, Težavo svojo tolažit. t ) Z vsako me enkrat udar'! Ko prvo vdariš, bodem sama Opazka. Na koncu te pesmi je od neimenovanega pisatelja njenega to-le pristavljeno : „Dieses Lied und die Sage handelt von der Entstehung der Pfarre Cirklach in Oberkrain. Daher lâsst sich das Gesagte nur durch die Beriïcksichtigung der Umstânde dieser tem je bilo razpravam konec. S posebno pohvalo Pfarre erklâren. Diese Sage muss sehr ait sein, indem der Diocesan- in dokler vlada tega ne stori, nimamo zaupanja, in zahteve našega slo- resolucijo, ktera da jej je v resnici mar za venskega naroda." Na to nasvetuj je bila enako drugim soglasno sprejeta moramo omeniti to, da govorniki so na kratko, pa jasno in temeljito podpírali (motivirali) svoje predloge Schematismus die Entstehung der Pfarre wenigstens vor das Jahr 1353 versetzt. In welchem Jahre aber diese Pfarre entstanden ist, in da niso se Predsednik prehajali dr. Kai v dolgem besedovanj lag se zahvaljuje nazočim ; ki so od blizo in dalječ prišli v prvi tabor, bočnika, cesarskemu vljudno obnašanj komisarju, za gosp Glo ist noch nicht bekannt." Jaz pa še to-le pristavim : Če bo ravno kritika predstoječo pesem za umetno in ne za národno spoznala, vendar je njena obUka, kar se dikcije tiče, znamenje velike starosti in zato važne znamenitosti. njegovo prijazno m klicem cesarju končá tabor _ v 1 _ \ i j • * Na to se je ljudstvo začelo še le sèm ter tjè raz- hajati. Tù so se eni krepčali s kapljico vina, tam so drugi se razgovarjali o razmerah sedanjega časa itd. Vse se je v najlepšem redu vršilo in ne naj manjša nezgoda ni dregnila v dobrovoljno skupščino, akoravno je bilo mnogo naroda pozno v noč na taboru. Nekoliko Šolske stvari Letopisi šolski. Novomeška gimnazija Izvestje tega gimnazija ima na čelu spis v m gostov Je zbralo v čitalnici so se slišale času skem jeziku pod naslovom: „Chronologische Darstel primerne zdravice f UlbdlUlUI , ÛJOI DVJ ÙC DlloaiC V/OiOtl M " v Jvul"vt Gotovo ostane vsakemu v dobrem der wichtige die Stadt Rudolfswert betreffen spominu prvi tabor na Slovenskem Slovansko slovstvo. Narodne pesmi iz St. Vrazove zbirke. Priobčuje F. Koče var. Bernekarjev grad. den Daten, mit besonderer Berûcksichtigung des Fran-ciskaner-Conventes" (spisal prof. o. Rafael Klemenčič). ed mnozimi črticami zanimivega zgodovinskega tega u popisa nahajamo tudi to, kar o deželnih lit 27. sušca 1867. leta v Novem mestu grozovitega godilo ko so se neki zeloti zmagonosne in veselj ne- » » > Stoji, stoji, cerkev sv. Martina, Ka hribu zadaj je grajščina, V drugem hrib' straža stoji. Iz grada h straži pot storjena, V zemljo skrito je zvotljena Gospod Bernekar tu živi. En dan stojí z gospó u linah Okoli gleda po lastinah, Z gospó pomenja se tako: Poženk pristava Čede hrani, Naprej tam gori pod gorami Nas grad in dvorje se dobo, Naravnost vunkaj proti Savi, Polje nas Bernik u planjavi. Poglejva proti spodnjim kraj', Ker lepi travniki logovi Dobrave zadaj za bregovi! Poglej kaj je lastnine naj'! Za mano se nazaj obrni Prot žalostni Marij u Ternji, V ternju pastirji jo dobil' Al kolkorkrat jo domů vzeli Vselej se nazaj preseli, V ternju so jo li častil! Gospá začela zdaj tožiti: Clo faro hočjo tam storiti, De b' Šmarten fara ne b'la več De b' jez u Ternje k maš hodila Tega ne bodem pervoliia, Domá raj bodem, pa je preč! Gospod jo z lepo li tolaži: Nikar čez to se ne raz draži, Popeti čmo po tleh škarlat, Ostrešje do Ternja storiti, jane stranke tako spozabili, da so silovitno napadi dolžnega zagovornika mirú, ki je postavno in zmerno národno stran branil. „Laibacherica" je sicer rekla take dogodbe ne spadaj o v šolski program. Mi jej ver 9 > jamemo da jej ni ljubo da se odkrijejo svetu raz ? ki se tako rada baha za „kultu uzdanosti one stranke ronosno"; al pisatelj je prav imel, da je ril o t govo i 1 Stopala tuď ne bos po blať. Jez raji hočem zlesti s kačo Kot faro tam imet domačo. Oh glejte kaj se zdaj zgodi! Na naglim zemlja se odprla, Gospó z grajsčino je požrla. Gospá se v kačo spremení. H studencu tam per strani Straže Se večkrat kača zdaj perkaže, De isče ukleta si pomoč. Na vratu kača kljuce nosi In vode žegnane si prosi, Lovi ga, kdor je mem gredoč. Včasi šacov lepa varje , *** fSXMMWWJ J v " * v.«» JV £ dogodbi, ktera se tudi mimo šolskega poslopj povse brez zopernosti motala. Se vé, da je mnogim jako ugodno, ako se razuzdanosti njihove stranke zakrivajo s plaščem pozabljivosti, nasproti pa ob volitvah vsaka M WA-UL J^ V/ mógla imeti kolek, se po besedi Costovi, da ta reč gré 148. in dr. Franjo Papež s 123. glasovi; v opravilni red, ne pa v pravila, izroči odboru' "JO IZi Y JL OA itijvu, vi«» xv ví v» x wv/ug uv/iv/i u w *ške diplome Matične, jo tudi dobí. izvrši tako da kd da za vnanj e pa gg «» V ui di v JX«>, iLtx Ubi uuuui u., vi«; ût» v uauj or bode želel na svoje stro- Matija Maj ar s 5 145. 5 mi. Drag. Savprl s 150., ^ v*x. «u, 5 se po dr. Raz- dr. Jož. Vošnjak s 154. glasovi. rne Anton s 150. dr. Rad. Razlag s 154. Na to se §. sprej ame jo dr. Andr. Vojska s 151. ? m lagovem nasvetu popravi tako, da se va-nj vstavi beseda glasov dobili ljubljanski družbeniki: „pravil o ma. ci 7: Knjižnice in druge obrokih* i se po Raičevem nasvetu kot dostavek prestavi v posebno črko d) in tako pravila skrčijo na 19 pod (24) pa: y zbor Za temi so največ . Levstik France dr. Poklukar (9) in dr. J. Cvajer (5); vnanji . Kosar France (9) in dr. Greg. Krek (7). Naposled poslovi predsednik prof. dr. Vončina z aviju xi «i x %j Vj'. jukjkjx šá ZeljO , vi«> ui v ot , o ai jvs oa.iv/ixii , wnv man dr. Razlag, naj se v pospěn in v korist národu slovenskemu. da bi vse, kar je sklenil, bilo Matici Pri 14. (13.) nasvetuje premeni poslednji stavek tako-le : On izvoli tudi tajnika po razpisanji službe na tri leta in druge potrebne pomoćnike, opiraje se na to, da bode posihmal delà še več, da se imed Zabavno berilo. več prošnjikov izvoli ïahko najsposobnejši, da delà tudi rajši in vspešniše, kar kaže izgled Ilirske Matice. — Dr. Costa se s tem ne vjerna, ker je nepotrebno to jemati vpravila, ker je graja meja, ki si jo stavimo sami, zato naj se to prepusti odboru, ali sprej me v opravilni red; to tudi obveljá, ker Razlagov predlog ostane v manjšini. Harambasa, Prosto po hrvašČini posnel Jos. Levičnik. (Dalje.) Vplamenjenega srca, kakor še nikdar nikoli, vrnila se je Milica s plesa domů. Zasp je bežal od nje Pri 15. (14.) misli osebnosti zaznamnja nekaki občni odjek, uumu izreče iskreno željo, naj se pri prihodnji odborovi seji, dr. Krek, da brez ozira na in Marice, kajti le-ta je mogla, kaj pa da nemudoma 7 i i • • Vvi^i • i i i t w • v i ako očitno vedeti in slišati koj do drobne pičice vse ; kadar se ima voliti predsednik, izvoli možak, kteri svoje duševne moči lahko žrtuje tako imenitnemu ustavu godilo preteklo noč. Milica je kakor kako lepo jico" pravila, vodi občne zbore, in s pion da-si je časi težavno y vsi oči ■je stor- kakošne rasti je ta krasni junak, kakošnih >y y ust, las, nosá; kako se je plemenito obnašal; kako v uui uuv/iic z/uuxc , ili D^xuii, ua-oi jo vaoi ictia v nu , v ai odborniki, ki prevzamejo to čast, prejamejo tudi dolžnost. G. B. Raić celo méni, da ne bi bilo napačno, ako bi občna skupščina si volila prvosednika. Pri 20 (19.) želi prof. Bradaška y naj bi J ko je bil napravljen; kaj in kako je govoril; kako in ko-likokrat je ž njo plesal, — in vse ostale malenkosti, ktere popolnoma vedó samo zbegane deklice pomniti in pripovedovati. Marsikako reč je večkrat ponavljala, pa še je mislila, da ni vse na drobno razštela, razložila in bi društvo nehalo, glasovali le tisti, kteri so glavnico zlagali, t. j. ustanovniki pri poslednjem vélikem zboru zbrani ali v slučaju, da se ne bi mogel sklicati občni povedala Do tlega dne je trajal nj uni razgovor, in ?? Ko bi društvo nehalo zbor, odbor Matičin, in glasi naj se 19. §. tako-le: sklenejo odborniki, na posled-vélikem zboru zbrani, in ako ne bi več ? njem bilo mo- goče sklicati véliki zbor, sklene odbor, v kakošen za sicer tako dolgo, da jima je še le v Milično sobo sto pivši varh zmedel besedo Da se je pričelo preteklo noč Milično romantično sanjarsko življenje, to naši bralci in zlasti ve, vedo-želi ine bralke, lahko popolnoma uganete in spoznate Te / misli je bila tudi Milica saoia^ in hotela j6 pričeto slovenski narod občnokonsten namen se obrne društven nitiko spresti do zadnjega vretena. Koj po zajutrku je imetek." Ves zbor pritrdi tej premembi. j še Na zadnje se po dr. Costovem nasvetu glasuje namreč mogla iti Márica „špionirat" čudo-lepega ptuj kajti povedala je bila Milici, da dobro pozná točarja v sploh o vseh s sprej etimi premembami ; in sprejamejo se pravila soglasno krčmi „pri Oesarj a ? po tem takem se nova stara> dobra prijatelj in da ena ondotnih hišin jej je Matičina pravila glasé kakor sonatisnjena na 41. strani Matičinega sporočila. 43. izvedela je Milica čudo Následek njenega špionstva y C.) Erjavčevem nasvetu dne tujec m a bila j godaj že ob deseti uri dopol ž njim popolnoma zadovolj djala je Marica Lep veli dr. Razlag, kervreduje ravno sedaj hrvaško-srbsko zbora piše gosp. Erjavcu terminologijo, da , naj Sulek odbor po volji obcnega ampak preucena gl tako „ni kak navaden clovek, Šine zega pravijo tákarj in j ^ - ' ""J'-----—V.W. IVLUHUV, »V^««.» JV VVTJ ^ V. stopi v dotiko z gosp. seboj pripeljal. Pa tudi Ijubeznjiv je kakor pri Cesarju". Celi božji dan namreč ne delà dru-kakor da bere romane, kterih je boje cei voz s . . JÈ1 ■ ~ ■ ■ ■ angelj ; Sulekom, ako se da spraviti na dan vzájemná hrvaško- vsem ženskam „pri Cesarju" bil je kmalu možgane srbsko-slovenska terminologija. G. Raić pa omeni y da po „Naučném Slovniku" morda tega ne bode treba ; je tako radodaren zmešal. Zraven tega pa živi kakor žlahen gospod m sicer pa se ima zložiti hrvaško-srbska ura dno, venska se bode po unej morala sostaviti posebej. m slo- da more gotovo imeti zlate jame in sreberne goré. Drugim gostovom morajo natakarji in hišine včasih za kako malo službo ali postrežbo še iz Niti izmed zbranih niti izmed nepricnih Matičinih papirnatih desetic par soldov nazaj dati le-ta jLIJLUJL IXJUiVVl ULřl UlUiU UXbX l^ilAVJUL UVjJlXVJLiiil JLUMItJlVAUAAA ^ru^Al ilUftlll UV^O^UVj OUiUU V 1JC%£IC*J UUll 2 k\J~ \i pravi Vili ktero je > o 75 pri sinočni zabavi videl • _ v in z tujčevega pa vendar Márica nikakor ni mogla izvedeti ker si je on přišedši k „ njo plesal. Pravega imena otročičev imam, ki v šolo pribežijo, pa se po šoli domu ne upajo, ker so jim stariši prej v šolo branili! ^ iiiaarvui ui uiugia xu v v^uuti^ av ,r J ) ov jim otauoi t/j > oviu i Cesarju", privzel — gotovo pridi sveti Duh in razsvitli take stariše! Pridi ; Ni dolgo, nalašc — priprosto ime, in ga v gostilnici vsi kličejo kar je dopisnik iz Hrušice gospoda Jelovšeku, vr- za a gospoda Potájič-a." Marica je obetala t da brusiti si hoče peté, ter iti tako dolgo v pénkljè ) nada lemu novograjskemu nadžupanu, očitno pohvalo izrekel, In res šio da je tako prijazno učitelju k njegovi placi pripomogel. jej je njeno Tudi jaz se moram v tej zadevi Častitemu gosp Ga- pride tej reči celó do dna. osledovanje srečno ^spod rok. Kaj neki zvitim ženskam š parj u Kas telcu, vrlemu materijskemu nadžupanu tudi on meni moj zaslužek v pravi ocitno zahvaliti, kajti ostane skrivno! Ze čez dva dni pride uboga reva Marica od svojega špioniranja k željno čakajoči Milici, ter dobi odracuni, čeravno je že leto in dan 7 da ima od jej vsa potrta in oparjena začne tiho šepetati: „Jojmeni, marsikterega kmeta plačilo za učitelja dobiti. Lepa vam za Boga! kaj sem izvedela. Groza me sprehaja, ako hvala vsem, kteri se potrudiste, da učitelji v pravem samo mislim na to. Britka je najina, draga gospo- času dobivamo svoj zaslužek, kterega tako težko ča- dičina! Stanko, tujčev strežnik, razodel mi je danes kamo kot grešna duša odrešenja. Koš ič. Zdaj vem vso skrivnost. morala sem se mu gotovo tristokrat „prizeksať kdo je njegov gospod; al da v se vicah Iz Bučke 11. avg. K. Omenil sem bil v „No- ť, daje bila uničila pogubivna toča vsipaje se celó zakleti bi se bila morala kmalu, da tega ne bom na tukajšnjo poljšino, ko je ravno jela klasiti se, kme- nikomur razodela in povedala. a t) Za Boga! kaj je? kdo je? Po vej ! hitro povej ï" t tiču veselo nado na bogato žetev. Prišle so čez polje se druge uime ? jezlá Milica vsa plaha. prav neugodno vreme meseca junija je ,,Zdaj paC vem - uauaij UJ c luaiiua — jjiv u u jů flvuu» , Luaiu |/iguuviia ai ta. x uot/uua uima ta gospod Potájič, ki vam je tako strašno možgane pa tare zdaj rastoče zelje po zeljnikih; brez števila zmešal. Tako dolgo sem prosila Stankota, da me je gosenic ga vjeda neusmiljeno. Uničile so že a nadaljuje Márica kdo Je vzročilo rjo, ki je strla rž in pšenico, tako, da imamo povse slabo žetev, malo plenovita žita. Posebna uima uslišal. Zdaj sicer vse vem ) kaj pomaga mi šcetinijo na glavi, kadar mislim na to. Lasj e se po cele u zeljnike, pustivše le rebra na kočenju, in to po vsi okolici. Obirajo in drozgajo jih, pa ni mogoče s tem jojme, sprejojme! Márica! govori, govori: kdo zatreti jih, ker podrozgane nadomesti zalega mlajših, on? kaj je"? 77 hiti Milica vprašati v Márica. Srce Vam bo počilo, če Vam povem hrustajo, dokler ne ogo a zavrne ves a „Počilo mi bo zdaj-le ta trenutek, ki zopet strahovito gljodajo in lijo do reber mesenih veh. Ko jim zmanjka živeža preselijo se vrstoma s zelnika v bližnji zelnik 7 ali reče strastna Milica. VOUlij V kJVS V i. O t v ULICA* o ^JVlUlIVa V KJ LLtâ JL1J 1 ^UlillU y UH ako mi ne po- celó na odrastlo repo. Ako pa tega precej zaslediti ne Vedite tedaj, ker ne jenjate drugač a morejo 7 klatijo se po vrtovih, plazijo se okoli hiš 7 V ,, » cuibc liguai , rvci ug jgujaig uiugav/ - praVl uvi^i tiuu oivuijv uiugu uiugi ut* uioub otuuv; , ua puu laha družabnica — da on je hajduški harambaša. strešje, nadleguje ta negnjusna, škodljiva drhal celó dolgi vrsti sledijo druga drugi na hišne stene, na pod- zadnjem puntu je bil eden najhujših rogoviležev; šio ljudi v bivališcih. Kaj menite 9 drage „Novice", kako stov mu je celó za glavo, pa vsrečilo se mu je, da je po-begnil še ob pravem času iz ječe, potegnil jo med hajduke, naropal si krvave sile denarja in blaga, zdaj pa ter prosijo Boga v hiši Božji pri zato namenjeni dasi išče zveste ljubice, da ž njo v obilnosti preživi pri- ritvi sv. maše, da bi jim odvrnil to nadlogo. Videl mogli v tem hipu zdatno znebiti se teh nemilih go-, kako jih vspešno zatreti? Ljudje milo zdihujejo hodnje dneve." 17 Blagor meni" zakliče radostna Milica, in luska sem moža in ženo večkrat na dan obirati perje teh škodljivek; toda ništa mogla ubraniti, da vesela z rokami; kliče in objema začudjeno in osupnjeno Márico. „Hvala tebi, dober Bog! Hajduka, junaka sem dobila ne bi bil nj un hajduk! hajduk!" — veselo zelnik v treh dneh čisto vkončan. Pa kako bi jih mogla 7 ker jih žré na eni vehi po 30 50 in še več ! 7 kako sem srecna! knez 7 Mislila sem poprej to bi bilo sicer gosposko; ali on je 7 da Je kak pa romantično 7 hajduk haj duk, to »Al, Ki oceta nima, nima mater, Ki mu hišica je tamna gora, Sta mu oče, mati: meč in puška, Dve pištolji: dva rodjena brata, Z britko sabljo si cekine kuje, Živí prosto, ko sokol pod oblaki." Tiči, zlasti vrabci, predrzni na bogato zalogo v ko-zolcih, malo se brigajo za gosenice. Ker pa zelje tako gré pod nič, odpade svinjam zdatna klaja, ljudem glavni vžitek pozimi, ker oni so ob kislino, ako jim vjedó še repo líHBÉÉMHfeHftriM^H^HH Božja pomoč! Iz Idrije, 16. avgusta Bralci „Novic" bodo moker nihče v 7 draga moja Milica* i pravi Márica če rebiti mislili, da so Idričanje res razpali njihovem delovanji za narodni napredek ničesar ne spo-roči. Da toraj svoje dobro ime pred slovenskim svetom ohranimo, vam drage „Novice" izročujem sledeče vrstice, da jih blagovoljno priobčite. Julij a meseca smo imeli policija izvé za njega, hipoma ga bo zgrabila, in pre- nekoliko dobrih glediščinih iger v tukajšnem rudarskem dne t. m. pa je naša Čitalnica napravila malo ga je, uci jj.c Ui OCl lloi jl. ai uajuua JVž uv/i\ ^ivuiuvu v» vi.liv is. uu. ^MI jw JLiunu vj.uuiau.xvi« umij/imu.«» potepuh od pét do glave, glasoviti tolovaj in hudo- izgred na bližno pristavo gosp. Leskovca. Velika mno- da ne bi šel na kol. Ta hajduk je nek gledišči. delnik." (Kon. prih.) žica ljudi, med njim vsa tukajšna duhovščina in mnogo Dopisi. a bi s čitalničnimi udi Iz Brezovice na Primorskem. Ni dolgo 7 kar smo Ivana Kastelic-a iz Materije za domačega uradnikov, se je zbralo, vu* ui o isx kmux^xxxuux vred veselje tega dne še bolj povzdignili. Pod milem nebom, med zelenim drevj em je bil postavljen sicer majhen pa lepo okinčan oder. Tribarvene zastavice so bila znamenja, da se tù SI ován raduje. lepo šolskega ogleda dobili in brž se je otrokom ljubeznji- godbo in prijetnim petjem se je pričeia narodna vese- vega skazal ter v šoli potrebne reči koj preskrbel. lica. Na to so sledili kratki pa tehtni govori, resni pa Lepa mu hvala! Bog daj, da šolska mladež ima v njem tudi šaljivi. Zdravic in napitnic, slava- in živioklicev " * kajti mnogo let ljubega očeta, kteri stariše opominja dolž- ni bilo ne konca ne kraja. Tudi ples ni izostal mladini tudi to veselje dopustil. XVK JJ Vi k/J KJ VIM J kj W V j-' V/ JLL11W J VAVJLW XJ.& MJ.XV da marljivo pošiljajo otroke v šolo in ki bi tudi hladni nôsti ripomogel, v domačem jeziku more lepo izobraziti se 1 milo večer je naši čvrsti peli pevci — pridni mládenči se to se bo pa doseglo, ako se stariši, ki nočejo otrok lepi razsvetljavi z bengaličnim ognjem. Težko se je z lepo v šolo pošiljati, po postavi kaznujejo. Mnogo Člověk ločil od čarobnega kraja; al ločil se je s přijet 216 nim spominom na veselico, koja ocividno razodeva národno napredovanje. — Konečno naj mi bo pripušeeno, da izrečem presrčno hvalo vsem, kteri podpirajo našo pred Bogom in svetom tako pravično domačo reč s tem, da so in ostanejo zvěsti prijatelji našej čitalnici, za ktero se z besedo in djanjem iskreno trudi njen odbor, in poleg tega le srčno željo izrekam, da bi tudi vsi družniki čitalnični prav marljivo se udeleževali vseh njenih naprav, veselic, občnih zborov itd. Vabimo pa tudi druge prebivalce milega našega mesta, da bi čitalnici pristopili, ker, kakor v vsem drugem, tako tudi tukaj velja ,,z združenimi močmi!" Iz Senožec, 13. avgusta. —?— (Novi sejmi, so- parna pivarnica7 senozeska okrajna sodnija, nova ura in zvon). Naši novi sejmi se čvrsto gibljejo,^posebno živahen je bil vže drugi sejm, 3. dne t. m. Čudno se je le to vsakemu zdelo, zakaj da Obločani niso pri-gnali nič živine na sejm, ker je bilo kupca iz Trsta, Gorice in njenih okolic, pa tudi iz Furlanije dovolj, ter vsak rep bodi si krava ali vol dobro se je prodal. Prodanih je bilo okoli 60 parov. — Tukajšnja pred malo leti imenitna skozi pretekla 4 leta počivaj oca s opar na pivarnica se je 5. dne t. m. zopet na kantu prodala; kupili sojo skupaj tržaški milijonarji gospodje: Rit ter, Ruggier in drugi. Sliši se, da mislijo ti gospodje imenovano továrnico tako razširiti, da zmorejo 200.000 veder pive leto in dan skuhati, kar se lehko zgodi, kajti novcev je dovolj, zidarskih priprav in prostoro v tukaj ne manjka, ledů se tudi dobi pozimi kolikor kdo hoče dober kup; voda studenčnina teče v továrnico neprenehoma močno; drva kupijo tukaj od Podnanoscev v poletnih mesecih, jelova po 6 gl., bukova pa po 7 gl. seženj. Ker seje vže začélo popravljanje továrnice, zato se je nadjati, da se v Senožečah zopet začne živahnejše materijalno življenje, ki nam ga je tako krvavo potreba. — Da nam pa saj c. k. okrajne s odnij e visoka vlada nazaj ne privošči, to se nam čez vse čudno zdi, kajti tukaj so od starodavnih časov še bolj imenitne oblastnije uradovale, celó deželna sodnija je tukaj še v 18. stoletji o življenji in smrti sodila in sodbe izpelje-vala, na tako imenovanem „graštelu" pred knez Porcia-vim gradom, ter zadnja ženska, iz Kazel domá, zarad krivo vers tva 1750. leta na grmádi sežgana bila, hudo-delec iz Lož pa 1788. leta ob glavo djan (zarad ukradenih 30 rajnšev) potem z glavo med nogami na kol privezan in obešen. Celi akt v originalu o njegovi preiskavi, sila kratek, se tukaj dobi. Marsikaj bi se o našem starinstvu zanimivega lehko pisalo; al za sedaj idimo nazaj k okrajni sodniji. Saj vendar tacega središča za c. k. oblastnije, kakor so ravno Senožeče, na vsem Kranjskem ni: 5 far in 10 podfar z 22.000 prebivalci krožijo Senožeče, od kterih far in podfar nobena vas še celih 3 ur hodá do Senožec nima. Pod Primorje je pa zopet 1 fara in 5 podfar s 6000 prebivalci, ki nikjer čez 2 uri hodá do Senožec nimajo. Sam Bog tedaj vedi, zakaj naša vlada tako zametuje Senožeče, kjer so bile starodavne oblastnije; še pod fran-cosko vlado je bilo 28.000 duš senožeškemu kantonu podložnih. Sedaj pa bi bilo to toliko lože, ker lepa in pripravna poslopja za c. k. uradnije in gospode uradnike prazne stojijo. Nadjamo se tedaj, da visoka vlada tudi nam zapuščencem bode kmalu pravična. — Kar se tiče naše nove ure, moremo reči po vsej ^pravici, da domoljubni mojster Urban Avbelj iz St. Vida pri Zatičini zna kaj vec kot hruške peč\ Tudi novi zvon iz Samasove zvonarnice je ličnejšega delà nego sta prva dva od njegovega sprednika 1852. leta vlita, čeravno nečemo in ne moremo zvonarskih del Toneta Samase zametati. Posebno nas tudi vsi čisto slovenski in pristojni napisi na zvonu veselijo; oni pričajo, da g. Albert Sa- masa ni tak nemškutar, kakor si ga cela kranjska de- žela misli. *) Velike Lipljene na Dolenskem. Š. (Střela z jasnega neba.) 13. dne t. m. popoldne ob dveh, ko je bilo nebó jasno in je solnce sijalo, je na polji blizo Gradeža (poleg Turjaka) střela ubila možá, ki je ravno deteljo spravlja!; udarila ga je prav na vrh glave. Druzega možá, ki je blizo njega bil, je strelni puh podr! na tla; hujega se mu ni zgodilo; mož ta pripoveduje, da ni ne treska ne grmenja slišal.— Čudna prikazen! **) Vodice na Dolenskem. Š. — V nekem oddelku gozda Jelov ec imenovanega, ki je vpisan pod številko 1066, pod razvalinami Cobelsperškimi blizo Zajčjega hriba je v velikánsko skalo vsekano korito za na- p aj a nje velike divjačine 7 čevljev dolgo, 4 široko, 1 čevelj globoko; blizo njega je še drugo enako korito, ki se mu vidi, da je bilo za isti namen. Zani-mivi ste na vsak način te koriti, ker kažete, da nekdaj je v tem gozdu moralo biti mnogo velike divjačine (srn, jelenov itd.), ki je dandanes ni več. Iz Podgrada na Dolenskem, 12. avgusta. Le-tošnja strnena letina je na Dolenskem sploh slabeja od lanske. Ječmenu, reži in pšenici je nekoliko suša, nekoliko moca, posebno pa meglena rosa škodovala, da se je malo zrna, pa še tistega drobnega kot kimelj, dobilo. Zelja pa letos ne bomo Dolenci jedli; grde gosenice, ki so jih metulji zasrali, so ga nam do čistega požrle; na vsakem zelniku jih najdeš na tisoč in tisoč, in zdaj, ko zelja več ni, marširaj o na ubogo repo. — Krompir nam pa crvi žró, in silno droban je. Ako nam še ajdo kaka uima vzame, potlej joj ! spet bo huda stradovka pela. — Po vinogradih pa grozdje do sedaj še dobro kapljico obeta, kakor že bo. — Bog jo daj! V Cirknici 17. avgusta. M. Po 32 letih smo včeraj praznovali pri nas lepo svečanost, pri kteri se je udeležila neštevilna množica ljudstva. Novomašnik tukaj-šni naš rojak, poslavljen v Zagrebu, gospod Matevž Drenik je prvi svoj dar Vsegamogočnimu prinesel. Kot sinu revnih starišev mu je bilo mogoče svoj namen doseći po poti, da je bil marljiv in da so mu radodarni ljudje pripomogli, med kterimi je bila v prvi vrsti obče znana milodarna Obrezova gospá, ktera je delo ^včeraj s postrežbo mnogo odbranih gostov dovršila. Ce je bil pobožen kristjan pri cerkveni svečanosti ves v duhu v Stvarnika povzdignjen, se je pa tudi povabljenec v družbi cvetečih spletenk prijaznih gospa in veljavnih možakov tudi z okusnimi jedmi okrepčal. Pri tej veselici, ktera je do pozne ure trajala, so goste razveselo-vali naši domaći pevci z vbranim petjem. Iz Ljubljane. — Rojstni dan Njih Veličanstva cesarja našega Franca Jožefa, kteri seje naznanjal že zarano z mogočnim strelom z Ijubljanskega grada, se je obhajal včeraj v stolni cerkvi s slovesno sv. mašo, ktero so peli milostljivi knezoškof in pri kteri so pričujoči bili cesarski namestnik in vse više deželne m mestne, vojaške in civilne oblastnije in mnogo druge gospode in pobožne množice. Popoldne je bil véliki obed pri gosp. cesarskem namestniku. Cerkveno svečanost je kalila nesreća, ki se je pred cerkvijo pripetila po nemarnosti kočijaža kneza Metter-nicha, ki je s praznim vozom po gospoda pridirjal pred cerkvena vrata med ondi stoječo obilno množico ljudstva in tù povozil 8 let starega fantiča, da so revčeka *) Tudi mnogi naši ljubljanski trgovci prav radi v „kranjskem1* jeziku prodajajo svojo robo; kader pa gré za pravice národové, takrat teh pravic celó ne poznajo, ter se poganjajo le za izveličanje naroda našega v boginji Germaniji. v Vred. **) Enako čudno dogodbo na pruskem Slezkem 10. dne t. m. smo danes brali v nemških časnikih. 211 morali domů nesti hudo ranj enega na životu, ker je bil pod vsemi 4 kolesi. Nevolja na mestu pričujočega ljudstva je bila in to po pravici velika, in to tem veča, ker je znano, da ima ta kočijaž grdo razvado, da zmirom po mestu jaha kakor živina. Sploh moramo milovati, da je hitra vožnja v tesnih naših ulicah in mnogoterih vogalih Čedalje veča in da ne grešijo zoper javno varnost naši večidel pohlevni fiakarji, ampak večkrat sama mala in vélika gospoda, ki bi vendar morala vedeti, da se po mestu ne vozi kakor na prazni pusti! Naj bi „Laibacherica", ki vidi in večkrat graja hitro vožnjo , enkrat kar naravnost svoje opomine poslala na pravo adreso. Dokler sami lastniki kočij ne spoštujejo postave, vsa policijska skrb ne more po vseh kotih imeti pravega vspeha. — Predsedstvo više deželne sodnije za Štajersko, Kor o ško in Kranj sko je razglasilo v deželnih za-konikih, da po novi osnovi bode na S t a j e r s k e m 61 c. k. okrajnih sodnikov, na Koroškem 27, na Kranjskem 26, v vsem skupaj 114, med kterimi jih 57 dobiva po 1500 gold., 57 pa po 1300 gold, letne Slače, — adjunktov bode na Stajerskem 72, na Loroškem 22, na Kranjskem 37, skupaj 131, med kterimi jih 65 dobiva po 900 gold., 66 pa po 800 gold. letne plače, — voditeljev gruntnih bukev je na Štajerskem 29, na Koroškem 5, na Kranjskem 7, skupaj 41, med temi jih 20 dobiva po 800 gold., 21 po 700 gold., — kancelistovje skupaj 149, ki dobivajo plače po 500 do 600 gold., in služabnikov je skupaj 259 po 280 do300 gl. letne plače. — Na Kranj skem so imenovani za sodnike gospodje: V. Jevnikar za Po-stojno, Janez Logar za Crnomelj, Jože Krsnik za Brdo, Lovro Jerovšek za Bistrico, Janez Košir za Kočevje, Adalbert Kandolini za V. Lažče, Ljudevit Semen za Krško, Jože Pâuer za Idrijo, Jože Potrato za Kranj, France Vrbič za Kranjsko goro, Jože Vrdovac za Lož, Jurij Levičnik za Loko, Jože Logar za Litijo, Gustav Eisner za Metliko, Peter Levičnik za Mokronog, dr. Jože Kerstein za Tržič, Alojzi Mulej za Vrhniko, Avgust Urbas za Planino, Jože Lah za Radolico, Anton Raab 1. Rabenau za Radeče, Valentin Susteršič za Ribnico, anez Lapaine za Žuženberg, Janez Eisner za Kamnik, Franc Ornahen za Trebno, Janez Roth za Višnjo goro, Nik. Moos za Ipavo. — C. k. deželna vlada v Ljubljani bode za prihodnje leto oddala 7 Flodnigovih ustanov (štifteng) za slepe, ki se pošljejo v izrejilnico v Line. Tako ustanovo morejo dobiti otroci kranjskih revnih starišev, iantiči ali deklice od 8. do 12. leta, ki so sicer zdravi in brihtni, prošnje za te ustanove s krstnim in ubožnim listom in s spričalom zdravniškem, da so otroku bile kozé cepljene in je zdrav, naj stariši ali varhi tacih otrok na deželi po svoji c. k. okrajni gosposki, ljubljanski pa po mestnem magistratu pošljejo c. k. deželni vladi v Ljubljano do 5. dne prihodnjega meseca. — Prečastiti gosp. Franc Prusnik, fajmošter na Igu, je imenovan za kor arja v Novem mestu. — 15. dne p. m. napravijo učitelji kranjskih ljudskih šol v Ljubljani tabor, kakor slišjmo, bode predsedoval vrli naš g. Močnik, učitelj na St. Jakob-ški mestni šoli. — V pondeljek je bila očitna preskušnja v tukajšnji varovalnici malih otrok, ki se zdržuje po milosti dobrotnikov in kamor hodijo celó maj hni otroci ubozih starišev , dokler niso še ugodni za ljudske šole. To so otroci domaćih rokodelcev, delalcev. In čujte, ta deca že po vse oblizuje nemščina, namesti da bi se pod-učevali v jeziku, ki jih je mati učila, kakor Vodnik pravi. Lomili so res nemščino kar koli so mogli kakor se tudi „papagajčeki" naučijo besed. Res, da se s tako „izurjeno" deco more učitelj bolj ponašati, kakor gosp. župnik z odraščenim ljudstvom v tej fari, ki na priliko pri molitvi litanij na nemški: „Heilige Maria", „hei- liger Raphael", „heiliger Johannes der Tàufer" itd. slovenski odgovarja: „prosi za nas", ker ne razume nemški« — Odbor za osnovo „ljubljanske god be" se je ustanovil in si za prvomestnika izvolil g. Petra Kozler ja, za blagajnika g. Mat. Gregoriča in za tajnika g. Ed. Pour ja. Iz nabranega denarja je kupil od razpuščene c. k. topničarske godbe potrebnega mu-zičnega orodja in not, in službo kapelnika je razpi-sal, ker voditelj te godbe mora biti tudi učitelj muzike. Kdor se misli sposobnega kapelnika, naj se oglasi pri odboru do 1. septembra. — V petek je bil v našem listu napovedani shod študentov vseučiliščinih, kteremu je predsedoval g. Tomšič „Slov. Nar", vrednik. Sešlo se je okoli 120 dijakov. Brez vse debate bile so sprejete vse točke, razun ene, ker predlog za osnovo pravoslovne akademije v Ljubljani po poprejšnem odborovém sklepu ni přišel na vrsto. O prvi točki, to je „o vpeljavi slovenskega jezika v ljudske in srednje sole" je govoril g. Samec, — o drugi, to je, o dopolnitvi jugoslov. vseučilišča v Zagrebu je govoril g. Oblak, v tretji, to je „o osnovi slov. mladine" pa g. Jurcič. — Dramatično društvo je shodu na čast napravilo glediščini igri v čitalnici ; po tej „besedi" pa je bila živahna beseda v gostilnici, v kteri so se zbrani mladi gospodje zlajševali svoja srca, vsak po svoje. In kdo bi jim tega ne privoščil? — Gosp. Fr. Lesják, učitelj na c. k. normalki ljubljanski, je pristopil ljubljanskemu društvu „konstitu-tíoneller Verein." Ta pristop se nam zdí le za tega del zanimiv, ker je prvi in menda zadnji izmed du-hovščine kranjske. v" , . — Ljubljanski „Tagblatt", ki dozdaj ni še pokazal kaj prida druzega gradiva kakor to, da obira nas in druge narodne liste in da išče razločkov med slovensko stranko, čegar voditelji so se slepó podvrgli duhovščini, in pa med „liberálními elementi" (v 2. listu pa ga že misel sprehaja, da tudi „liberální elementi" ljutomer-skega tabora stojé pod krilom „duhovščine") se je v 1. listu najbolj grozil nad tem, da „Novice" in „Triglav" sta neverna Tomaža, kar se tiče sila nizke nároční ne „Tagblatt-ove." Na vprašanje njegovo: „kako pa, če je 300 družbenikov „konstitutionalnega društva" izreklo, da je „Tagblatt" njihov organ? Tedaj to društvo je plaćano od vlade?" Odgovarjamo na kratko le to: Mi nismo ne v pravilih „konst. društva" in nikjer drugod brali, da družbeniki so zavezani „Tagblatt" vz drž a vat i, in to je vse drugo nego naroče-vati se. V tem, da je „Tagblatt" organ družbi, pa ne tiči še subvencija od 300 družbenikov ! Al pustimo pre-tresovanje puhle logike, — kakor vsak trdi, kar mu je drago, si tudi vsak lahko misli kar koli hoče; saj je še le te dni celó dunajska stara „Pressa" začela vvodni članek s tem, da je rekla: „Die Offiziosen behaupten zwar" — — — — Mi sklepamo „Pressine" te besede s tem, da vprašamo: „Wer lacht da?" — Gledé na sporočilo pa, ki ga je prvi list mlađega ,,Tagblatt-a" prinesel iz skrivne séje mestnega zbora, vprašamo poročevalca: ali so skrivne seje zato, da jih ktera stranka porabi za svoj mlin pred svetom? da zamolči vse, kar so drugi govorili, da svet sam sodi, ne pa stranka, kaj je pravo, kaj je postavno. Naj bi bil odbornik Dežman naravnost rekel, da je bila seja vi-harna, ne pa „soli eine sehr aufregende gewesen sein"; naj bi bil povedal, kakošne resnice je v oči povedal večini župan, po sporočilu in predlogih razžaljen; naj bi bil povedal, da manjšina je pred sklepom seje zapu- stila dvorano, ker je videla, da porazumljenje ni mo- Ribnico, Josip Martinak zaŽužemberg, Edvard Valenta in da je s tem odhodom naznanila protest zo- goce, per vecinine sklepe. Ako je poročevalec v „ relomil skrivnost seje, naj bi pošteno povedal vse, Tagblattu" in Janez Pogorelec zaKamnik, Josip Podboj zaTrebno Viljem Martinak za Višnjo goro, Janez Zupanec za Ipavo* Iz okolice tržaške Je došla, kakor „Primorec" a svet mora soditi, kaj je pravo, postavno, ustavno, piše, sledeča prošnja s 3500 podpisi na pres. cesarja kaj pa ne! " na Dunai: „Vaše Veličanstvo! Narodni bataliion tržaške ne Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Deželni zbori se po vsi Cislajtaniji začnó v saboto. Važna doba bode ta. Kako se bode vstopil deželni zbor v Pragi, to je najvažnejše vprašanje za Avstrijo. Prav gotovega se še nič ne vé ali pridejo češki poslanci v zbor, in kako dolgo ostanejo. Po časnikih se bere, da so stenografi najeti za dni, ker neki s protestom odidejo češki poslanci; vendar gotovega se še nič ne vé, in tako tudi ne, kako se bode vedel galiciški, moravski, kranjski, štajarski zbor itd. Dunaj: „Vaše Veličanstvo! Narodni batalijon tržaškei okolice je stoletja udano in zvesto služil slavnim pred-nikom Vašega c. kr. Veličanstva, i Vi sami, presvitli naš kralj in cesar, blago volili ste mu najmilostljivejše izreci Svojo Najvišo zadovoljnost, ko so zadnji vojni viharji pretresali našo državo. Noben madež nikoli ni oskrunil njegove udanosti in zvestobe do presvitle ce-sarske hiše, tudi v zadnjih žalostnih dogodbah v Trstu se noben ud tega vojaškega krdela v ničem ni zagrešil. Pri vsem tem tako lojalnem vedenju, pri vsej udanosti j^H^AMMHHmBMf HlS^M U^l H j in zvestobi do presvitle Vaše krone, začela se je penjati neka mala stranka zoper narodni batalijon si prizadeva z nepoštenimi sredstvi, da podkoplje bata-lijonu staro čast, da ga pripravi v nevreden sum pri Stajarsko. Za slovensko Stajarsko so za sodnike imenovani sledeči gospodje: Janez Wieser za Kozje, Mih. Šliber za Vranjsko, Vinko Vanino za Ormuž, Janez Ribič za Konjice, Jakob Mayr za Sevnico, Anton Globočnik za Ljutomer, Janez Forstnar za Marbreg ; Janez Pogačnik za Maribor, Anton Pirkmayr za Go-renji grad, Jože Nemanic za gorenjo Radgono, F. pl. Schillenfeld za Ptuj, Ignaci Kafol za Radgono, Ignaci Hogelsberger za Brežice, Simon Praprotnik za Rogatec > M. Sirk za Soštain, Jože Prix za Sčavnico, Jakob Zir-kelbach za St. Lenart Glaser za Laški 7 V. Jenčič za Šmarje, Franc visokej vladi Vašega c. k. Veličanstva ; celó v mestnem svetovalstvu nekteri govoré za to, naj bi se to vojaško krdelo razpustilo in predrzno trdijo, da je vedno žuganje Trstu ta batalijon, ki je tolikrát najlepši red v mestu hranil. Tako vedenje je batalijonu velika žalitev in očito priča, da izvira iz žalostné zmote in nečistih na-menov. Ce tudi je Vašemu c. kr. Veličanstvu neome-jena udanost i neoskrunjena zvestoba do presvitle krone predobro znana, vendar se ne moremo zastopniki okolice in nje prebivalci vzdržati, da ne bi take britkosti očetnemu srcu Vašega Veličanstva potožili in v največi pokornosti prosili: „Vaše c. kr. apostolsko Veličanstvo trg, Franc Kokošinek za slov. Bistrico ) Franc Forstner za slov. Gradec. Rodoljubi Savinske doline . dan Slovensko Stajarsko. so sklenili sklicati drugi slovenski tabor na septembra meseca v Žalec (Sachsenfeld) pri Celji. — V Gradcu pridigovata zdaj v Puntigamovi gostilnici „novo katoliško vero" blagovoli najmilostljivše ukazati, da batalijon ostane v vsem tak, kakoršen je zdaj." Tirolsko. Pri zadnjih volitvah deželnih poslancev v severnih Tirolah so padli „liberalci" in zmogli so poslanci stare tirolske korenine. To pa delà jok in stok v „liberalnih" dunajskih listih. Nemčija. Pri shodu pruskega kralja z ruskim ca- glasoviti Nemec Ronge rom v Schwalbach-u se je po besedah „Ind. in Dunajčan Forster. Mnogo nemškega ljudstva vrè zeló vtrdila prijaznost med prusko in rusko vlado. Belg. u v gostilnico ki je pnznica novovercem. V Mi imamo zdaj ustavnega cesarja— je kričal v petek Forster čmu bi imeli absolutističnega papeža!" In nove vere ali piva pijana skupščina je ploskala tem besedám, da se je pivarnica tresla! Forster gré potem v Pešt, Ronge Francosko. Ko je cesar Napoleon 15. dne t. m. ogledaval narodno stražo, je bil živahno sprejet ; vendar se kažejo povsod po deželi znamenja, ki glavo belijo cesarju. Prisiljen bo notranjemu nezadovoljstvu oddušek s Prusom, kterega narod francoski dati z vojsko, in to pa neki pride v Ljubljano. Dandanes je vse mogoče ! pisano gleda, da zida veliko Nemčijo, ki je silno zo- GoriŠko. Za c. kr. sodnike v čisto slovenskih Perna Francozom. „Zukunft" je unidan menda iz go- okrajih Goriškega so imenovani sledeči gospodje: Za Bovec Aleks. Rozman, za Cirkno Mavrici Moric Tomin Fil. Abram, za Kanal Tomaž Graf y za tovega vira přinesla novico, da zdaj in zdaj se utegne začeti boj med Francozom in Prusom. V V • scino , za Ajdov- Fr. Grosmann, za Komen Karol Serko, za Sežano Ignaci Schludermann, za Cervinjano Krištof Della-Torre v Gradišće Ivan Brumati, v Karmin Ivan Mužina Tržič (Monfalkon) Henr. pl. Fichtel. Kursi na Dunaji 11. avgusta. 7 7 za 5% metaliki 58 fl. 40 kr. Narodno posojilo 62 fl. 15 kr. Ažijo srebra 112 fl. 25 kr Cekini 5 fl. 4 kr. Od ministerstva pravosodja so razglašeni v včerajšnji „Wien. Ztg." za adjunkte na Kranjskem gospodje: Jakob Roj in Jurij Volčič za Postojno, Janez Matevž Resman in dr. Henrik Dolenec za Bistrico, Anton Les- Hudovernik za Crnomelj, Jože Pole za Brdo 7 kovec in G. Bruner za Kočevje, Janez Setina za V. Lašče, Janez Bric in Andrej Kulavec za Krško, Gregor erjav za Idrijo, Janez Sega in Gregor Kršic za Kranj, Edvard Steska za Loko, Franc Knez za Lož, Julij Ledenik za Litijo, Anton Rožnik za Metliko, dr. Josip Gale za Mokronog, Lovro Ratek za Vrhniko, Edvard Dev in dr. Vojteh Kravs za Planino, Henrik Hajne za Radolico, Franjo Toman za Rateče, Franjo Macun za V Žitna cena v Ljubljani 14. avgusta 1868. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. banaske 5 fl. 75. tursice 3 fl. 15. sorsice 3 fl 84. 3 fl. 20. — jecmena 2 fl. 40. prosa 3 fl. ajde 3 fl. ovsa 1 fl. 90 Krompir 1 fl. 20. Loterijne srećke: V Građen 1 ^ , -«/.o 41. 54. 13. 68. 3. na Dunaj i J Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 26. avgusta. rži Odgovorni vrednik Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.