GLASILO KMETIJSKEGA KOMBINATA »HMEZAD« — ŽALEC — LETO XXV — ŠTEVILKA 5 — MAJ 1971
ŽELIMO UČINKOVITO ZVEZO KOMUNISTOV V PODJETJU
Minilo je malo več kakor eno leto od reorganizacije Zveze komunistov v podjetju. Eno leto je kratko obdobje, da bi lahko analizirali uspešnost in pravilnost odločitve. Vseeno pa je dovolj, da se pregledajo rezultati in pokaže kritično na vse pomanjkljivosti, ki so delo organizacije zmanjšale. Da se pokaže na pomanjkljivosti in neučinkovite prijeme, je edini razlog v tem, da bi Zveza komunistov v podjetju odigrala tisto vlogo, ki ji je zagotovljena tudi s statutom podjetja.
S tem namenom se je sestal zadnje dni aprila na izredno sejo sekretariat osnovne organizacije ZK razširjen s političnimi delavci podjetja in občinskega komiteja Žalec.
Udeleženci seje so zelo kritično pristopili k obravnavanju problematike v podjetju. Sprejeli so tudi zelo konkretne sklepe za nadaljnje delo Zveze komunistov v podjetju.
U uvodu in razpravi so ugotovili, da pri reševanju družbeno politične problematike v podjetju določeno število komunistov stoji ob strani vsem dogajanjem. Da bi preprečili nadaljnjo indiferentnosti tega števila članstva, bi se morala organizacija okrepiti. Ko pišem okrepiti, bi morali izhajati iz naslednjih izhodišč:
1.	Dobro strokovno in ekonomsko utemeljeno poslovanje.
2.	Poglobljeno samoupravljanje z angažiranjem vseh zaposlenih.
3.	Humani, iskreni in tovariški medsebojni odnosi.
4.	Zavestna disciplina in spoštovanje notranjih predpisov.
Nahajamo se v obdobju, ko iščemo pota in načine racionalnejšega poslovanja, istočasno pa sodelujemo v družbenih spremembah, katere so nakateri pripravljeni razumeti in tolmačiti, drugi pa ne.
Vsi naši družbeno politični pretresi v preteklosti so zahtevali odstop majhnega števila članstva, ki ni bilo pripravljeno sodelovati iz karšnihkoli razlogov. In če je to primer tokrat tudi pri nas, je lahko samo koristno, kajti, ko bodo uspehi doseženi, bo organizacija tudi številčno večja, predvsem pa kvalitetnejša.
Rabimo torej učinkovito osnovno organizacijo ZK, v kateri bo vsak član pripravljen ne samo odobravati ali pasivno gledati, kako maloštevilni delajo, temveč kreirati tudi pota bodočega razvoja. Kdor tega ni pripravljen, je koristneje, da sam izstopi. Če pa je nekomu, ki ni socialno ogrožen, težko plačati članarino, se je že sam izključil, kajti lahko še zahtevamo redno plačevanje članarine. Verjetno smo tudi v preteklem letu preveč tolerirali takšno nedisciplino.
Razčistiti bomo morali enkrat do kraja, da spadajo v podjetniško organizacijo Zveze komunistov vsi komunisti od zaposlenih v podjetju do kmetov, kajti naloge so nam skupne. Če so še na kakšnem področju razlike, moramo partijsko delovati skupaj.
Takšna in podobna vprašanja bodo na dnevnem redu aktivov do dne, ko bo naš list izšel. Na teh sestankih pa bodo iznesena vpraša-
nja in problemi, o katerih bomo do konference v jeseni nujno razpravljali.
Pričakujem, da bodo pogovori v aktivih imeli mnogo koristnih predlogov, kajti precej je v našem podjetju komunistov, ki so pripravljeni prisluhniti slednjemu dobronamernemu predlogu.
Poizkušamo in želimo v Zvezo komunistov pritegniti čimveč sposobnih mladih in poštenih, ki so socialistični ideji predani iz prepričanja. Le-ti pa nas opozarjajo: »Počistite najpreje svoje vrste!« Delavci nas opozarjajo na svoje teža-
Osnova vsake organizacije dela je delovno mesto. Na delovnem mestu se opravljajo določeni posli
ve, ko pa je nekatere člane ZK sram, da bi iskreno zagovarjali interese tistega zaposlenega, ki zaradi svoje kvalifikacije še ni dosegel najnujnejšega minimuma za življenje.
Naši delavci znajo oceniti kvaliteto tistih posameznikov, ki iz svojega družbeno političnega delovanja in uspehov v njem ne želijo izvleči osebnega kapitala, temveč se veselijo vsakemu uspehu, vsakemu pozitivnemu koraku, s katerim so vsaj delno pomagali k napredku.
U.	M.
ali opravila, več ali manj stalno. Vzemimo primer: traktorist je delovno mesto, ker delavec opravlja svoje delo stalno s traktorjem. S traktorjem pa opravlja različne posle: oranje, prevoz itn. Obiravec hmelja pa ni delovno mesto, ker ni stalno, ampak je to delavec, ki le enkrat na leto opravlja ta posel. Delovno mesto pa je hmeljar, ki vse leto v hmeljišču opravlja določene posle, vezane za pridelovanje hmelja. Z delovnim mestom tudi ne smemo mešati poklica. Mesar je poklic. Mesar pa lahko dela na delovnem mestu prodajalca, klobasičarja, skladiščnika, klavca — vse v zvezi z mesom. Ali pa vzemimo poklic ekonomski tehnik. Delavec s tem poklicem lahko dela na različnih delovnih mestih. Je lahko knjigovodja, blagajnik, komercialist, skladiščnik, poslovodja trgovine itn.
Delovna mesta se med seboj razlikujejo glede na značaj dela, pomen in vlogo v delovnem procesu, odgovornost, vpliv na poslovni rezultat enote.
V našem podjetju razlikujemo tri kategorije delovnih mest: izvajalska, strokovna in vodstvena.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Na Kozjanskem so ostali najbolj oskrbovani nasadi ribeza in kaže, da bodo zasadili še nove na legah, kjer jih ne bo prizadevhla zmrzal.
iiiiiiiiiiimiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiii!ii!iiiiiiiiiiiiiiiiiii;i
Triindvajset priznanj OF
Za 30-letnico OF je bila v dvorani hmeljarskega doma v Žalcu osrednja proslava z bogatim kulturnim sporedom, ki so ga izvedle amaterske kulturno-umetniške skupine iz Žalca.
Podelili so 23 občinskih priznanj ob 30-letnici OF krajevni skupnosti Polzela, Osnovni organizaciji ZB NOV Vinska gora, DPD Svoboda Prebold in dvajsetim posameznikom.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij
VRSTE DELOVNIH MEST
Na izvajalskih delovnih mestih
izvršuješ vedno iste posle na enak način. Če jih enkrat znaš, jih navajeno (rutinsko) opravljaš. Za opravljanje dela so dana navodila, po katerih se delavec lahko ravna. Ndvadno se za ta delovna mesta zahteva srednja strokovna izobrazba, kvalifikacija, visoka kvaliiika-cija, polkvaliiikacija ali brez kvalifikacije.
Izvajalska delovna mesta se ločijo na 4 skupine. Prvo skupino (1-1) predstavljajo delovna mesta, kjer delavci s svojim delom neposredno ustvarjajo nov proizvod, izdelek ali storitev (traktorist seje, gnoji, žanje in pridela pšenico-, mesar zmelje meso, ga predela, natlači v čreva in izdela klobaso; mehanik v strojni postaji popravi avto in zaračuna svojo storitev).
V drugo skupino (1-2) spadajo pomožna in režijska delovna mesta, kjer delavci sicer neposredno ne izdelujejo izdelka, pač pa opravljajo druga dela, da lahko delavci v proizvodnji nemoteno opravljajo svoje delo. Kot primer navedimo šoferje, ki pripeljejo živino v klavnico, kurjača, hladilničarja, elektrikarja itn. Torej delovna mesta v vzdrževanju, transportu, skladišču itn. Šofer v Mesnini, Mleku, Vitalu je torej pomožna služba (1-2), šofer v transportnem podjetju ali v naši enoti TRANSPORT pa ni, ampak je proizvodno delovno mesto (1-1)! Zakaj? Zato, ker ta vozi tovornjak za kogar koli, ki ga naroči in plača prevoz. Namen dela je prodaja prevozne storitve, v npr. Mesnini pa je namen dovoz živine za osnovni proizvodni proces — »izdelovanje« mesa in mesnih izdelkov. V tem je razlika. Podobno je z mehaniki, če delajo npr. v »kmetijstvu« na vzdrževanju lastnih strojev, je to pomožna služba (1-2), če pa delajo v »Strojni postaji« in četudi popravljajo domači traktor, pa je to osnovna dejavnost (1-1), ker jim je osnovna naloga prodajati svojo storitev (delo mehanika), ne pa vzdrževati določen proizvodni proces (potek proizvodnje).
V tretjo skupino (1-3) štejejo pisarniška delovna mesta, ki so izvajalskega značaja (kniigovodje, strojepiske, blagajnik), torej tisti, ki beležijo kako proizvodnja teče, zbirajo in obdelujejo podatke o tem, sami pa ne vplivajo neposredno na nastajanje izdelka.
In še četrti skupina izvajalskih delovnih mest (1-4) je — v prodaji. To so prodajalci v trgovinah, šofer-ji-prodajalci, itn.
Naslednja kategorija so strokovna delovna mesta. Za to kategorijo je značilno, da terja strokovno-ustvarjalno delo, iskanje novih rešitev, samostojno razmišljanje, skratka delo se ne more opravljati »po istem kopitu«, ampak je vsakič treba kopito šele poiskati.
Skupina S-4 vključuje strokovna delovna mesta tistih kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev (KV in VK), ki s svojim samostojnim strokovnim delom lahko bistveno vplivajo na poslovanje svoje enote. Tako je npr. delovno mesto strojepiska, ki bi sicer spadalo v vzdrževalno službo, toda z dobro organizacijo vzdrževanja strojev lahko zagotovi nemoteno delo cele enote, zato se šteje med S-4 in ne 1-2. Podobno je tudi samostojen prodajalec, ki bi sicer bil v 1-4 itn.
Naslednja je skupina S-3, v katero spadajo delovna mesta, za katera se zahteva najmanj srednja šolska izobrazba, in na katerih delavci opravljajo samostojna in strokovna dela kot npr. komercialisti, priprava dela itn.
Še zahtevnejša je naslednja skupina S-2, kamor štejejo delovna mesta strokovnjakov z višjo in visoko izobrazbo, ki opravljajo samostojne strokovne posle, vendar bolj usmerjene na tekoče dnevne naloge; imajo pa lahko velik vpliv na poslovanje. Pri svojem delu pa se lahko oprejo na nasvete in navodila vodilnih strokovnjakov. Sem štejemo:	komercialiste, tehnologe,
analitike.
Najzahtevnejša pa je skupina S-l, kamor spadajo vodilni strokovnjaki v podjetju z visoko šolsko izobrazbo. Od njih se zahteva
da iščejo in študirajo nove rešitve na področju tehnologije, organizacije dela, poslovanja, prodaje, ekonomike itn.
Zadnja kategorija pa so vodstvena delovna mesta, ki se tudi ločijo na 4 skupine. Delavci na teh delovnih mestih vodijo in organizirajo delo večje ali manjše enote.
V	prvo skupino V-l spadajo vodilna delovna mesta (direktorji, upravniki obratov in samostojnih delovnih enot), ki s svojim delom in odločanjem lahko odločilno vplivajo na poslovne rezultate enoje, ki jo vodijo.
V	drugo skupino V-2 se uvrščajo delovna mesta pomočnikov direktorjev in upravnikov ter upravniki
delovnih enot v sestavu obrata, vodje večjih oddelkov v strokovnih službah.
V	tretjo skupino V-3 pa štejejo delovna mesta vodij proizvodnih oziroma poslovnih enot in manjših oddelkov v strokovnih službah, vodje izmen.
V	četrti skupini V-4 pa so delovna mesta poslovodij, skupinovodij, preddelavcev.
V	popisu delovnih mest je vsako delovno mesto razvrščeno v eno od navedenih skupin. Na to razvrstitev pa so vezane tudi razne pravice, ki izvirajo iz delovnega razmerja.
V.	K.
KMETIJSKI KOMBINAT HMEZAD ŽALEC — DE VITAL
OBJAVLJA
naslednja prosta delovna mesta:
1 DM prodajalec — šofer v skladišču Maribor,
1 DM prodajajec — šofer v skladišču Celje,
1 DM prodajalec — šofer v skladišču Ljubljana.
Za navedena delovna mesta se zahteva KV trgovski delavec — prodajalec z 2 letoma prakse in opravljen šoferski izpit kategorije C.
Kot poseben pogoj je določeno poskusno delo, ki traja 1 mesec. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov kombinata.
4.	1 DM trgovski potnik območje Celje
5.	1 DM dispečer — Polnilnica Žalec
6.	vodja PE — polnilnica Žalec
7.	tehnolog — polnilnica Mestinje
Kot poseben pogoj se zahteva za DM pod tek. št.
4. VK trg. pomočnik, 3 leta prakse G. KV trg. pomočnik, 2 leti prakse
6.	živilski tehnolog z 4 letno prakso
7.	dipl. živ. tehnolog z 4 letno prakso.
Za vsa DM je predpisan poskusni rok. OD je po pravilniku o delitvi DO in OD. Izbrani kandidati bodo sprejeti na deio za nedoločen čas.
Prijave sprejema Kmetijski kombinat Hmezad Žalec — Kadrovski oddelek 15 dni po objavi.
Iz statuta
Položaj
kmeta - kooperanta v našem podjetju
Kdo je lahko kooperant?
Kmetje, ki so lastniki kmetije in sklenejo s kombinatom temeljno pogodbo o trajnem proizvodnem sodelovanju, postanejo s tem člani delovne skupnosti kombinata in pridobijo samoupravne pravice, ki jih določata zakon in statut. Enak položaj dobijo tudi polnoletni člani njihovih družin, ki se preživljajo s kmetijo, seveda če sami to želijo. Eni in drugi pa morajo biti vpisani v imenik kmetov — kooperantov.
O tem, s kom se sklene temeljna pogodba in tudi kdo se vpiše v imenik kooperantov, pa odločajo kmetje sami, oziroma njihov svet kooperantov področne poslovne enote.
Pravice kooperanta
Kooperanti upravljajo svojo delovno enoto za kooperacijo, enako kot upravljajo delavci druge delovne enote v podjetju. Skupaj z delavci pa sodelujejo tudi v upravljanju kombina-
ta kot celote. Predstavniki kmetov so izvoljeni v delavski svet podjetja in v kolektivni izvršilni odbor podjetja, ki vodi in usklajuje kooperacijsko dejavnost — odbor kooperantov.
Zelo pomembna pa je druga pravica kooperantov, ki jim jo zagotavlja statut, tj. pravica do udeležbe v poslovnem uspehu (dobičku) njihove delovne enote. Ko se ugotovi poslovni uspeh delovne enote. Ko se ugotovi poslovni uspeh delovne enote, ga svet delovne enote KOOPERACIJA razdeli na del, ki pripada kmetom, na del, ki pripada delavcem in na del za sklade delovne enote.
Že dve leti, odkar imajo kmetje v kombinatu svoj delovno enoto, so udeleženi na dobičku, ki ga razdelijo konec leta.
Obveznosti kooperanta
Obveznosti kmeta določa temeljna pogodba o trajnem proizvodnem sodelovanju s kombinatom, ki ga zavezuje, da prodaja vse svoje tržne viške kombinatu po dnevni tržni ceni. S posebnimi pogodbami se vsako leto podrobneje določajo medsebojne obveznosti kmeta in kombinata. S pogodbami se lahko določijo tudi drugačne cene od dnevnih tržnih (minimalne ali zajamčene cene).
Položaj delovne enote KOOPERACIJA
Kmetje kooperanti so organizirani v posebnih delovnih enotah (Kooperacija, Kmetijstvo Šmarje). Delovno enoto upravlja svet delovne enote, ki ga pretežno sestavljajo kmetje, nekaj članov pa izvolijo tudi delavci, zaposleni v tej delovni enoti.
Delovno enoto sestavljajo področne poslovne enote. Največkrat zajema poslovna enota področje nekdanje kmetijske zadruge. Poslovno enoto pa upravlja svet kooperantov.
Vsaka poslovna enota izvoli najmanj enega člana v svet delovne enote »kooperacija«.
Delovna enota »kooperacija« ima vse samoupravne pravice, enake kot druge delovne enote v podjetju:
—	samostojno ugotavlja in deli svoj dohodek ;
—	ima svoje sklade (rezervni sklad, poslovni sklad, sklad skupne porabe) ;
—	razpolaga in uporablja svoja sredstva (ki jih ima v svojih skladih) in sredstva, ki jih dodeli podjetje (posojila), kakor tudi del ustvarjenih deviz skladno z gospodarskim načrtom podjetja;
—	sprejema svoj letni gospodarski načrt in zaključni račun, in odloča o svojem poslovanju;
—	ima svoj tekoči račun v interni banki, na katerem drži razpoložljiva sredstva.
To pomeni, da delovna enota KOOPERACIJA samostojno odloča o svojem poslovanju, da se ves dohodek, ki ga s tem poslovanjem doseže, zbira pri njej brez kakršnega koli prelivanja v druge enote. Pravno se reče temu, da ima položaj samostojne organizacije združenega dela.
Povezanost KOOPERACIJE v okviru kombinata pa ji zagotavlja prednostni položaj in medsebojni vpliv na druge delovne enote, ki uporabljajo kmetijske pridelke v nadaljnji predelavi ali pa jih prodajajo naprej (Hmezad, Mleko, Mesnine, Mešalnica krmil, itn.).
Ta prednostni položaj se kaže v tem, da so te enote dolžne zagotoviti odkup (mleka, živine, hmelja, sadja) ali dobavo (krmila, gnojila,
MAJ 1971
STRAN
Pravice in dolžnosti delavcev
(32.—43. člen statuta)
Osnovna pravica delavca je, da upravlja podjetje bodisi neposredno ali posredno.
Neposredno upravlja tako, da se udeležuje zborov delovne skupnosti, kjer lahko sodeluje v obravnavi zadev, daje predloge in postavlja vprašanja.
Zbor delovne skupnosti je zlasti pomemben za informiranje delavcev. Na zborih se morajo delavci obvestiti o rezultatih poslovanja enote in podjetja, o gospodarskih načrtih, o delu samoupravnih organov in vseh drugih vprašanjih, ki jih zanimajo.
Delavci imajo pravico na zboru postaviti vprašanje ali dati predlog kateremu koli samoupravnemu organu ali vodstvenemu delavcu, ki mora delavcu odgovoriti v 30 dneh, sicer je kršil svojo delovno dolžnost in statut.
Skupina najmanj desetih delavcev ima pravico postaviti zahtevo, da se skliče zbor delovne skupnosti enote, ki naj obravnava določeno zadevo. Zbor delovne skupnosti mora sklicati predsednik sveta enote najkasneje v 10 dneh.
Delavec neposredno upravlja tudi s tem, da voli organe upravljanja. in da na referendumu s svojim glasovanjem neposredno odloča o
Člani sveta kooperantov so se pred volitvami sestali zadnjič ob Braslov-škem jezeru in pregledali plodno delo v pretečeni mandatni dobi
določeni zadevi. V našem podjetju referenduma nismo doslej poznali, čeprav bi ga kazalo bolj uporabiti kot obliko neposrednega odločanja.
Zelo pomembna pravica in dolžnost delavca je, da je obveščen o gospodarjenju in poslovanju svoje enote in podjetja.
Obveščenost
Delavec je dolžan, da se seznani z obvestili; če se ne seznani po lastni krivdi, tudi nima pravice ugovarjati sprejetim odločitvam.
Oblike obveščanja so: zbor delovne skupnosti oziroma delovni sestanek, ki naj bi bil v ta namen enkrat mesečno, občasna obvestila, oglasne deske, kjer naj bi izobesili vse pomembnejše sklepe in samoupravne akte in druga obvestila, ter naše glasilo »Hmeljar«.
Veljavni pravilniki, statut, morajo biti delavcem na razpolago, kadar jih želijo imeti ali videti. Za to so odgovorni vodstveni delavci in referenti za splošne posle, pri katerih se samoupravni akti hranijo.
Delavec ima pravico, da se udeleži seje vsakega samoupravnega organa, ker so javne; še zlasti pa, če se odloča o njegovih pravicah in dolžnostih.
Izobraževanje in napredovanje v službi
Delavec ima pravico, da izpopolnjuje svojo strokovno izobrazbo bodisi za tisto delovno mesto, kjer dela, ali za kako drugo delovno mesto, za katerega bi se rad usposobil. Prav tako se lahko poteguje za drugo prosto delovno mesto, če izpolnjuje zanj predpisane zahteve. S tem se zagotavlja vsem delavcem možnost, da napredujejo na odgovarjajoča ali bolje plačana delovna mesta.
Ostale pravice
Delavec ima pravico do osebnega dohodka, zdravstvenega varstva, počitka in dopusta, socialne-
ga varstva in drugih ugodnosti, ki jih podjetje nudi članom delovne skupnosti.
Če delavec meni, da je bil z odločitvijo določenega organa prikrajšan pri svoji pravici, se lahko obrne s pritožbo na odbor za splošne zadeve; če se z odločitvijo tega odbora ne strinja, pa vloži pritožbo tudi na delavski svet podjetja. Lahko pa se obme tudi na sodišče, da uveljavi svojo pravico.
Pravilno opravljanje dela
Ena temeljnih dolžnosti delavca — brez katere delo sploh ne more potekati ■—• je, da svoje delo skladno z nalogi in navodili nadrejenega delavca pravočasno in pravilno opravlja. Pri tem pa mora spoštovati delovni red, navodila nadrejenih, predpise o varstvu pri delu.
Če delavec meni, da je nalog ali navodilo nadrejenega nepravilen ali škodljiv, mora svojega nadrejenega na to opozoriti. Če ta vztraja pri svojem nalogu, ga je delavec dolžan izvršiti. Delavec pa o taki zadevi lahko obvesti odbor za splošne zadeve.
Delavec je za svoje delo materialno in kazensko odgovoren, če bi z njim povzročil škodo podjetju, bodisi iz malomarnosti ali pa namerno.
Delavec je poleg dela na svojem delovnem mestu dolžan v izrednih primerih, če grozi nevarnost za življenje ljudi ali za premoženje podjetja, opraviti tudi drugo delo, ki se mu v takem primeru odredi.
Tovariška pomoč
Delavec je dolžan pomagati drugim delavcem pri delu, jih opozarjati na pomanjkljivosti in nepravilnosti in skrbeti, da se razvija medsebojno tovarištvo. Težiti mora, da med delavci vladajo tovariški odnosi in da se razvija primerno delovno vzdušje. Nedopustno je in-trigiranje in šikaniranje delavcev, ki povzroča medsebojna trenja in razdore v delovni skupnosti.
(Nadaljevanje na 4. strani)
stroje, semena, zaščitna sredstva) najprej domačim enotam (torej tudi KOOPERACIJI), šele potem ko zadovoljijo »domače« potrebe, lahko nabavljajo ali prodajajo izven podjetja. To pomeni, da je kmetijski proizvodnji (kmečki ali družbeni) zagotovljena prodaja in oskrba! Seveda pa pri tem za obe strani veljajo tržne cene. Če bi »domača« enota vztrajala na slabših cenah ali drugih pogojih, potem lahko nabavlja ali prodaja druga enota tudi izven kombinata. Prednostni položaj domače enote torej obvezuje obojestransko in velja le, če so pogoji enaki tržnim. S tem je preprečeno, da bi se dohodek preko neustreznih cen prelival iz ene enote v drugo.
Delovne enote znotraj podjetja so si dolžne tudi medsebojno pomagati z ljudmi, stroji, sredstvi — seveda ob čistih računih.
Zelo pomemben je skupni nastop vseh enot na tržišču, kjer koli je to možno. Kajti le z velikimi količinami (ob seveda dobri kvaliteti in s poslovno solidnostjo) se dajo na trgu dosegati uspehi (in boljše cene). To še posebno velja tudi za iskanje denarja za financiranje tekočega poslovanja in proizvodnje ali pa za razširitev proizvodnje, tudi kmečke.
Samoupravni organi kmetov-kooperantov
Osnovni samoupravni organ je svet delovne enote, ki upravlja to enoto in izvršuje prej naštete njene samoupravne pravice. V tem pogledu je KOOPERAĆIJA popolnoma izenačena z vsemi drugimi samostojnimi delovnimi enotami v podjetju.
Svet delovne enote med drugim še odloča:
—	o oblikah kooperacije in gospodarskem odnosu do kooperanta,
—	o organizaciji delovne enote,
—	o delitvi dohodka in o nakupu osnovnih sredstev in o dajanju ali jemanju v zakup,
—	o najetju posojil ali posojanju svojih prostih denarnih sredstev,
—	o cenah in prodajnih pogojih svojih proizvodov,
—	o zavarovanju proizvodnje in premoženja,
—	o potrebni zasedbi delovnih mest,
—	o uporabi sredstev svojih skladov itn.
Svet kooperantov poslovne enote sprejema
letni načrt kooperacijske proizvodnje in program pospeševanja kmečke proizvodnje v poslovni énoti, obravnava tekoče zadeve v kooperaciji, odloča o sklepanju kooperacijskih pogodb, odloča o uporabi razpoložljivega denarja itn.
V poslovni enoti se sklicujejo tudi zbori kooperantov, ki obravnavajo enako kot v drugih delovnih enotah spremembe statuta in pravilnikov, razpisani referendum, gospodarski načrt in poslovna poročila, predlagajo kandidate za samoupravne organe; razen tega pa še volijo člane sveta kooperantov, člane kreditnega odbora, obravnavajo krajevne komunalne in socialne zadeve na vasi, smernice in ukrepe organov upravljanja glede kooperacijske proizvodnje. Na ravni kombinata pa deluje poseben izvršilni organ — odbor za kooperacijo, ki predstavlja in povezuje interese kmetov — kooperantov v podjetju; razen tega obravnava odnose med podjetjem in kmeti in daje predloge o tem delavskemu svetu podjetja, obravnava delo pospeševalne službe in uporabo sredstev za pospeševanje kmečke proizvodnje, določa smer-
nice za kreditiranje kmetov, potrjuje predlog temeljne kooperacijske pogodbe.
Udeležba na dobičku
Ze dve leti velja načelo, da so kmetje udeleženi konec leta v delitvi dobička delovne enote KOOPERACIJA, o čemer odloča svet delovne enote samostojno.
Pri delitvi dobička mora svet delovne enote KOOPERACIJA upoštevati tudi potrebe po investicijskih naložbah v kooperacijsko proizvodnjo, pri čemer ima poseben položaj hmeljarstvo. Zagotoviti moramo zlasti dokončanje obnove zasebnega hmeljarstva, ki je sedaj šele na pol poti.
Del dobička za kmete se razdeli med kooperante po obsegu kooperacijskega sodelovanja; navadno je osnova količina oddanega hmelja, mleka, pitancev, piščancev in podobno.
Omenim naj še posebno določilo statuta, ki nalaga, da mora podjetje, to je delovna enota KOOPERACIJA s poslovnimi enotami (skladi), ki izvirajo iz kooperacijske proizvodnje zagotoviti uspešen razvoj proizvodnega sodelovanja s kmeti. S tem določilom je zagotovljeno, da se sredstva, ki izvirajo iz kooperacije tudi namensko uporabijo za njen razvoj in ne prelivajo drugam. ,
Iz dobička pa se oblikuje tudi poseben sklad skupne porabe kmetov. Denar iz tega sklada porabi svet delovne enote KOOPERACIJA za strokovno izobraževanje kmetov, za štipendiranje kmečkih otrok v kmetijskih šolah, za pospeševanje kmetijstva, za različne krajevne potrebe, za denarno pomoč kmetom ob težjih nesrečah, za prispevek kmetom, ki gredo na dopust v počitniški dom podjetja itn. V. Križnik
MAJ 1971
siran
(Nadaljevanje s 3. strani) Varstvo pri delu
Delo mora biti tako organizirano, da ga normalno usposobljeni delavec lahko opravlja brez nevarnosti za svoje življenje in zdravje in ne da bi se lahko poškodovali stroji ali material, ki z njim dela.
Zato mora pristojni vodja vsakega delavca pred razporeditvijo na delo seznaniti z delovnimi pogoji, z nevarnostjo dela in s sredstvi, ki so na razpolago za varno delo.
Delavec lahko odkloni delo na delovnem mestu, kjer bi mu grozila življenjska nevarnost, ker niso izvedeni potrebni varstveni ukrepi. Nadrejeni vodja lahko delavca odstrani z dela, če pri delu ne upošteva predpisov o varstvu pri delu.
Narodna obramba in civilna zaščita
Vsak delavec je dolžan sodelovati v pripravah za obrambo in civilno zaščito za primer vojne nevarnosti in izvrševati vse obveznosti, ki jih nalaga pravilnik in zakon o narodni obrambi.
Zaščita delavca
Če delavec pravilno opravlja svoje delo in izvršuje svoje dolžnosti, ali uveljavlja po predpisanem postopku svoje pravice, ga za to ne more nihče klicati na odgovornost. Če do tega pride, ima delavec pravico iskati zaščito pri višjih vodstvenih delavcih ali pri samoupravnih organih; lahko pa se obrne tudi na sodišče
Sprejemanje daril
Delavec, ki dela na takem delovnem mestu, kjer sklepa posle ali od njega zavisi sklenitev posla, ne sme od drugih podjetij sprejemati daril in drugih ugodnosti, ki glede na svojo vrednost presegajo normalne meje reprezentance in poslovnih običajev niti kakršnih koli denarnih zneskov (provizij, nagrad, nadomestil). Podkupovanje se kaznuje z izključitvijo iz delovne skupnosti.
Uporaba sredstev podjetja za zasebno delo
Delavcu je prepovedano uporabiti denarna ali materialna sredstva podjetja, ki so mu poverjena za opravljanje njegovega dela, tako da bi se z njimi osebno okoristil. To velja tudi za zasebno delo v prostorih in s sredstvi podjetja.
Delo preko rednega delovnega časa
V podjetju je uveden 42-urni tednik. To pomeni, da je mogoče število ur in razpored delovnega časa spremeniti. To pravico imajo vodstveni delavci le v primerih, ki jih določi zakon in statut.
Delavec ima vedno pravico delati dalj, če hoče sam in je to v interesu dela. Dolžan je delati dalj časa v naslednjih primerih;
—	kadar je treba opraviti neodložljivo delo ali nujna naročila, vezana za določen rok, pa ni mogoče na delo dobiti novih delavcev ali pa bi to bilo nesmotrno;
—	kadar je vsled višje.sile (vreme, pomanjkanje energije, surovin itn.) proizvodnja v zaostanku, pa jo je treba opraviti do določenega roka, ali
—	kadar je treba pri delu začasno nadomestiti delavca, ki je zbolel, njegovo delo pa mora biti opravljeno.
V.	K.
Spremembe v poklicnem izobraževanju mesarjev
izobraževanje po zakonu o poklic* nem izobraževanju in urejanju uč, n ih razmerij, kar pomeni, da gre za pridobitev strokovne izobrazbe kvalificiranega delavca. Nasprotna od tega profila je zadeva pri širokem profilu drugačna. Tu gre za izobraževanje po zakonu o srednjem šolstvu ter je za sklepanje učne pogodbe potrebna zaključena osnovna šola. Kot je to bilo že pred leti, da smo v uk lahko vključevali mladince z nedokončano osnovno šolo, se je sedaj na podlagi zakona o srednjem šolstvu zopet odprla ta možnost. Za našo dejavnost je taka možnost ugodndj ker nobeno leto nimamo toliko prijav za uk, kot planiramo potrebe po kadrih. Odziv mladih za ta poklic je tudi zato zelo majhen, ker ti še vedno gledajo na to s klasici nega vidika. S primerno propagare do, populariziranjem poklica v zaključnih razredih in 6. razredih o-snovne šole moramo v bodoče in tudi letos zainteresirati čimveč mladine za vključitev v poklic .mesarja. Ker je na ta način bilo pdosedaj težko vključevati mladé v uk za poklic mesarja, je termi' ustrezno bila prilagojena tudi mr va sistemizacija delovnih mest, ki daje možnost vključevanja v delo nekvalificiranim delavcem, ki si tako po dveh letih dela avtomatič< no pridobijo, če delajo na PK delovnih mestih, polkvalifikacijo' Perspektivno gledano bi kazalo v' naslednjem letu sistemizirati tudi delovna mesta z interno kvalfl fikacijo, ki bo delavcu priznana pó opravljenem ustreznem izpitu iz splošnega in posebnega dela. S tem bomo zagotovili delavcem, ki imajo večletno prakso pri delu in znajo delati kot drugi KV delavci,
znaju ueidii Kor arugi rev flelavci, da se jim prizna interna kvalifikacija. Če se povrnem malo nazaj, moram opozoriti na dejstvo, da bo tako pri ozkem kot pri širokem profilu poklica pridobljena kvalifikacija, ki jo bo treba ločeno vrednotiti. V sistemizaciji DM je in bo zahtevana KV, učna doba pa boi trajala različno. S tem v zvezi bo treba v bodoče v ocenitvi tudi popraviti osnovno ocenitev delovnega' mesta klavničarja, predelovalca in mesarja sekača — prodajalca kot! tudi mesarja splošnega tipa. Danes se ta ocenitev bistveno ne razlikuje, ker je tudi učna doba za oba: profila enaka ter so delavci na takih delovnih mestih v istem rangu.
V nadaljevanju želim obrazloži-l ti še eno novost, ki jo uvaja edH na poklicna šola v Mariboru. V šolskem letu 1971/72 namerava šo-
la odpreti dislocirani oddelek tehnične šole v Petrinji in to za pre-
delovalca mesa. To bo mogoče le pod pogojem, če bo v šolo vpisanih določeno število učencev. Gr« za profil mesarskega tehnika. Po goj za vpis v ta oddelek je zaklju-j čen izpit za KV delavca, ki se j« izučil širokega profila oz. se vključil v uk z dokončano osnovno šo-
lo.	Tisti učenci, ki se bodo vključili v uk in takoj odločili za tehnično šolo, bodo v posebnem oddelku. Šolanje bo trajalo 5 let.' Vpis v tehnično šolo bo torej mogoč na podlagi končane 3-letne poklicne šole, če bodo kandidati že prej opravili diferencialni izpit iz predmetov; matematike, fizike in kemije.
(Nadaljevanje na 8. strani)
V Mesninah so volitve v samoupravne organe zgodaj zaključili
Razvoj industrije in prodaje mesa ter mesnih izdelkov terja delitev klasičnega mesarja na štiri poklice. Dolžina učne dobe ne more biti pri vseh enaka, ker so zahteve in obseg znanj za posamezne profile različni.
Od prvotnega osnovnega poklica klasičnega mesarja se ti profili ločijo drug od drugega. Nekaj let nazaj je klasični mesar delal vse operacije v proizvodnji od začetka klanja do končnega finalnega izdelka v predelavi. Ta mesar je tudi prodajal meso potrošnikom. Dan danes, ko smo prešli iz obrtnega načina dela v industrijskega, lahko
V letošnjem letu je bilo v Sloveniji nekaj posvetovanj v pogledu izobraževanja osnovnega poklica iz mesarske dejavnosti in sicer pri Zavodu za šolstvo v Ljubljani ter na Živilski šoli v Mariboru. V konkretnem primeru gre za dva širša profila in dva ožja profila poklicev. V tem smislu že danes delovna organizacija sklepa učne pogodbe, čeprav se po zakonu o srednjem šolstvu to izvrši med delovno organizacijo in šolo. Razlika v profilih osnovnega poklica je v tem, da za ozki profil mesarja — klavničarja in mesarja — predelovalca ni potrebna kot osnova za
IZREDNA SEJA ZK
Na izredni seji sekretariata osnovne organizacije ZK Kombinata Hmezad Žalec v petek 23. aprila smo razpravljali o organizacijskih vprašanjih v ZK.
Seji so prisostvovali člani sekretariata: Žagar Stane, Gračner Jože, Lilija Lojze, Drobne Marjan, Vogrinc Franc, Klanjšek Mirko, Semprimožnik Ludvik, Uranjek Franc in Uranjek Mihael.
Opravičeno odsotni: Toman Anton, Verstovšek Franc in Šentjurc Silva.
Neopravičeno odsotni: Farčnik Ivo, Benčina Jože, Bukovnik Franc.
Seji so prisostvovali še: Križnik Veljko, Kač Karel, Savi-nek Franc, Plaskan Vlado, Vybihal Vili in Gorišek Vlado.
Sekretar Uranjek je povedal, da je seja predvsem zaradi ugotovitve, da pri reševanju družbeno politične problematike v podjetju določeno število komunistov stoji ob strani vsem dogajanjem. Dejal je, da se mora organizacijsko in akcijsko okrepiti delovanje ZK v podjetju, ki pa mora temeljiti na izhodiščih nakazanih v sestavku »Želimo učinkovito Zvezo komunistov v podjetju.«
vy
trdimo, da je delitev dela v posameznih fazah proizvodnje nujna in gre za specializacijo v delovnem procesu. Mesar ne opravlja več enega dela od začetka do konca, temveč eni samo koljejo, drugi so v predelavi, tretji pa prodajajo meso. Prav gotovo danes ne bi bilo več mogoče delati tako, da bi šolali le en profil mesarja, ki bi delal v proizvodnji in prodajal me-
učno razmerje dokončana osnovna šola, marveč le zaključenih 6 razredov osnovne šole. Učna doba traja dve leti. Za široki profil mesarja — prodajalca in mesarja splošnega tipa (kombinacija klavničarja in predelovalca) pa je potrebna popolna osnovna šola, učna doba pa traja tri leta. Oba ozka profila bo treba uvrstiti v nomenklaturo poklicev, za katero velja
S POSVETA O VARSTVU PRI DELU S PESTICIDI
Zdravi in varni pogoji dela v kateri koli delovni organizaciji so ogledalo skrbi za delavca, pa ogledalo tehniškega nivoja tudi kmetijske proizvodnje. Kmetijska proizvodnja ima svoje speciiičnosti, vezana je v prvi vrsti na proizvodnost pogojeno z vremenskimi prilikami in efektom dela, efekt dela pa je vezan na večji ali manjši napor delavca, večji napor pa daje močnejšo preddispozicijo na nezgode in na škodljive vplive na zdravje človeka.
Ko govorimo o nevarnih in zdravju škodljivih snoveh, mislimo predvsem na tiste agrotehniške mere, ki jih v kmetijstvu najčešče uporabljamo, to pa je kemizacija od uporabe umetnih gnojil do vedno večje uporabe najbolj strupenih pesticidov. Z ofenzivo kemizacije v kmetijstvu pa nastajajo tudi posledice. Posledice pa so iz leta v leto vedno občutnejše in krute. Žrtve krutosti niso samo zastrupi)enei, žrtve so tudi tehniško in vodstveno osebje, žrtev je tudi družba. Kot vsaka sila, je tudi ta ofenziva izzvala protiukrepe z zakonskimi predpisi, tehničnimi uzancami in z drugimi indirektnimi zaščitnimi sredstvi.
Zakonodaja sicer določa, da morajo biti ljudje, ki ravnajo s temi strupi, absolutno zavarovani pred vsemi nevarnostmi; da mora biti v enaki meri zavarovana tudi ostala delovna okolica, ker imamo opravka s snovmi, ki so nevarne za širšo okolico.
Ljudem v praksi je znano, da kmetijska tehnika in mehanizacija še ni tako izdelana, da bi bila tehniška varnost idealno rešena že v sami izdelavi delovnih sredstev. Izkušnje kažejo, da se šele v praksi pokažejo vse nevarne hibe delovnih sredstev in elementov organizacije dela, kot uporaba sodobnih agrotehniških ukrepov, ki če ne prej, pridejo na površje z nezgodo in škodljivim vplivom na zdravje delavca. Enako velja za delovne postopke, ki jih pripravljamo za posamezne faze dela, za izdelavo elementov in drugo. Vedeti je treba, da za snovalca, tehnologa, organizatorja in neposrednega voditelja dela ni recepta glede varstva pri delu, so pa na razpolago številni tehniški varnostni standardi in normativi, katere je upoštevati, jih prilagajati načelom varnega in zdravega dela.
Te misli so bile moto in potreba za pričetek skupnega reševanja omenjenih problemov pri uporabi pesticidov za kmetijske delovne organizacije. Led je bil prebit 16. aprila's posvetom o varstvu pri delu s pesticidi, ki je bil na upravi kombinata v Žalcu, Posvet je organizirala služba varstva pri delu v podjetju skupno z republiškim inšpektoratom. Posveta se je udeležilo 19 delegatov iz vse Slovenije. Najbolj so bile zastopane delovne organizacije s Primorske in Štajerske.
Na posvetu so bili podani štirje referati, ki so obravnavali problematiko varstva pri delu s pesticidi v štirih poglavjih. Rdeča nit posveta je prepletala osnovno vlogo varstva, tj. pomen poznavanja sestave in strupenosti posameznih pesticidov, njih izbor in potreba po uporabnosti, zdravstvene in pravne posledice nezgod ter že omenjene tehniške in organizacijske elemente varnejših pogojev dela.
Namen posveta je bil omogočiti izmenjavo mnenj, stališč in izkušenj vsem tistim, ki delajo na področju tozadevne varstvene proble-
Če bi lahko črni ribez primerjali z našim dinarjem, potem bi lahko trdili, da je ribez v zadnjem obdobju preživel par devalvacij in da še danes nima v našem gospodarstvu pravega vrednotenja, čeprav so znaki na zboljšanje stanja. Dejstvo je, da je pri nazadovanju ribeza bilo precej faktorjev objektivne narave, bilo je pa tudi in je še danes precej slabosti in slabega odnosa do te kulture pri samih pridelovalcih in pomanjkljivi kmetijski službi. Tako so se površine pod ribezom na ožjem Kozjanskem zmanjšale od prejšnjih 120 ha na današnjih 60 ha, od katerih je nekaj res zelo lepih in bogato rodnih, nekaj pa je tudi zanemarjenih in neprimernih za nadaljnjo obdelavo. Opažamo, da se stanje v zadnjem obdobju zboljšuje in da gremo v novo obnovo ribeza in to obvezno na primernih nepozebnih legah z debeloplodnimi sortami in primerno agrotehniko. Trenutno je sklenjenih kooperacijskih pogodb za obnovo ribeza za osem ha, za obdobje 1971/72 se pa predvideva sajenje na 10 ha novih površin. Za novo obnovo bo kredit na dobo osem let in en milijon S-din po ha obnove in še kredit v času rodnosti za vsakoletno obdelavo in vlaganje v rodni nasad. Gremo v sa-
matike. Znano je, da imamo po organizacijah različne koncepcije o tem, kako vrednotiti pomen varstva pri delu s pesticidi. To vprašanje ima svojo praktično vrednost pri organizaciji in izvajanju varstva pri delu. Zato je bilo postavljeno nujno stališče, da si v delovnih organizacijah postavimo predvsem enotne kriterije, ki bodo sprejemljivi znotraj in zunaj. Taki kriteriji morajo imeti svoj temelj v dolžnosti in odločnosti organizacije, da ureja varstvo pri delu v cilju večje produktivnosti ob upoštevanju (Nadaljevanje na 6. strani)
jenje samo debeloplodnih sort. Zato je v Kozjem na razpolago prvorazredni sadilni material garantirano debeloplodnih sort, za katere poteka že večletna selekcija na sorto, rodovitnost in odpornost. Skupen cilj ribezarjev v starih in novih nasadih sedaj je, doseči 6000 kg grozdičja na ha, kar že pogojuje visoki gospodarski učinek pri tej kulturi. Ugotavljamo, da je še vedno pomanjkljiva pri gojenju ribeza kmetijska strokovna služba in da so ribezarji dosti bolj osamljeni kot pa hmeljarji, ki že imajo tradicijo in tudi dobro vpeljano pospeševalno in prodajno službo. Dejstvo je, da so hektarski donosi pri ribezu široko odprti, saj so možni od 0,50 kg pa do 15 kg na grm in da je ta kultura pri visoki intenzivnosti najbolj donosna od vseh znanih kultur pri nas. Če še dodamo zdravilne lastnosti ribeza, saj je naravnost rezervoar C vitamina, če upoštevamo njegovo zdravilno in krepilno moč, potem bi res ta moral biti kultura bodočnosti in bi se ji morale nuditi vsestranske možnosti razvoja in na-daljnega širjenja. Torej, ribezarji, ne obupujmo, ampak krenimo boljšemu razvoju črnega ribeza naproti!
V. F.
V mesecu aprilu so kooperanti v okolici Strmca in Dobrne posadili prve hektarje jagod. Priznati je treba, da so se zelo hitro privadili delu s folijo za prekrivanje zemlje. Delo sicer ni težko, je pa dokaj zamudno.
Upamo, da bodo kooperantom Vrenkotu, Gobou, Štrausu, Šibancu in še nekaterim sledili tudi drugi.
Dipl. inž. Miljeva Kač govori na posvetu o sestavi in strupenosti
pesticidov
ČRNI RIBEZ - KULTURA. PRIHODNOSTI
Testiranje Steyrjev na Strojni postaji v Žalcu
TESTIRANJE TRAKTORJEV STEYR
Servisna ekipa tovarne Steyr je v dneh 20., 21. in 22. 4. 1971 opravila na delovni enoti Strojna postaja testiranje traktorjev, ki so bili nabavljeni v letu 1970. Čas za testiranje je bil prekratek, zato je DE Strojne postaja ekipi dala v pomoč še dva mehanika. Tako je delo potekalo neprimerno hitreje, vendar ekipa vsem traktorjem ni mogla posvetiti toliko časa, da bi pregledala tudi traktorje 18 KM. Testiranje serij 430, 540 in 650 je po mnenju tovarne in servisa pomembnejša, ker je to nova proizvodnja.
Ekipa je posvetila največ pozornosti motorjem, hidravliki, sistemu za gorivo in seveda tudi drugim sestavnim delom traktorja (zavore, trakto-meter, sklopka in drugo). Testiranje je kljub velikemu številu traktorjev potekalo ekspeditivno, koristniki so se držali napovedanega časa za testiranje, kar je zelo pohvalno.
Nega traktorjev in tehnično stanje je zelo zadovoljivo, razen nekaterih izjem, ki kvarijo splošen vtis. V mislih imamo samo nego traktorja, nepravočasno menjavo čistilcev za gorivo in olje, včasih premočno obremenitev traktorja in neenakomerno delo z njim. To je značilno predvsem za nekatere voznike traktorja. Že po izgledu traktorja se vidi kako skrbno voznik ravna z njim.
Za lastnike traktorjev, za tovarno in servis na Strojni postaji je bil test koristen še z druge strani. Ugotovili smo pomanjkljivosti, ki se pogosteje pojavljajo bodisi vsled vzdrževanja ali nepravilnega ravnanja s traktorjem, včasih tudi vsled tovarniške napake.
Konstrukcijsko so te serije traktorjev neprimerno bolj dovršene, kot smo bili do sedaj navajeni. Zato zahteVa vzdrževanje neprimerno večjo skrb za traktor, večjo odgovornost voznika in vodij do nege, vzdrževanja in obremenjevanja traktorjev.
Primerna nega in pravočasna popravila so garancija nižjim stroškom za vzdrževanje in daljšo življenjsko dobo traktorja. Opaziti je, da bomo morali izobraževanju koristnikov vseh sektorjev lastništva posvetiti še večjo skrb, predvsem tistim, ki se prvič srečujejo s stroji.
Ing. Franc Verstovšek JugVinko
RIBOGOJNICA JE IZPOLNILA ZADOLŽITEV
Razvojni, sektor je delavskemu svetu Kombinata predložil leta 1967. program za izgradnjo ribogojnice ob Lavi. Investicijski program je predvideval rentabilno proizvodnjo. Predvsem je bila predvidena proizvodnja postrvi zakonzum. Kot dopolnilna oz. po vrednosti manjša proizvodnja bi bila vzreja mladic vseh vrst plemenite ribe za poribljavanje odprtih voda, ki jih upravljajo ribiške družine.
Investicijski program je predvideval izkoriščanje dveh najvažnejših postavk za to proizvodnjo. To je ugoden vir vode in izkoriščanje klavniških odpadkov iz kombina-tove klavnice v Celju.
Delavski svet je program odobril in dal sredstva za gradnjo s pogojem individualizirane zadolžitve. Avtor projekta B. Skalin je moral prevzeti jamstvo za rentabilnost proizvodnje. Ribogojnica je izpol-
nila zadolžitev. V preteklem letu je prodala 23,5 ton porcijskih postrvi in 50.000 zaroda za vlaganje drugje. Poleg tega je vzredila še 50.000 mladic za lastno reprodukcijo. Vrednost proizvodnje je bila brez nedovršene proizvodnje 515.000 din. Stroški proizvodnje so znašali
365.000	din. Rezultat gospodarjenja je bil 150.000 din brez vrednosti mladic za naslednje leto, kar znese okrog 100.000 din. Vse delo je bilo opravljeno z 1,5 delovne moči. Torej rezultat gospodarjenja ali dobiček na enega zaposlenega je bil
100.000	din.
Ribogojnica ima trenutno okrog 1 ha vsega zemljišča. Od tega 0,52 ha vodne površine. Z ribiško družino smo sklenili najemno pogodbo za potok Lavo od izvira v Vrbju pa do mostu v Petrovčah. V Lavi so plemenske ribe potočne postrvi in zarod.
Ribogojnica ob Lavi ima tudi 3 manjše ribnike, v katerih kar mrgoli konzumnih postrvi
RAZVOJ DOSEŠEVANJA SEVA V SAVINJSKI DOLINI
Z dosuševanjem sena se je začela ukvarjati razvojna služba Kmetijskega kombinata v Žalcu. V celotno problematiko spravila krme, ki smo jo začeli reševati leta 1964, spada tudi dosuševanje. Koncept spravila krme, ki smo ga zasnovali takrat in ki ga takrat ni bilo mogoče v celoti izvesti (mehani-
zacija), se. izvaja danes. Koristili smo tuje izkušnje (inozemske izkušnje), ker domačih takrat ni bilo.
Z ozirom na velikosti kmetij in površine, ki jih imajo kmetije, smo se odločili za dosuševalne naprave z enotami 50 m2. Na posestvih družbene proizvodnje pa 100 m2.
Pri uvajanju dosuševanja sena
(Nadaljevanje s 5. strani) splošnih in posebnih tehniških uzanc. Izrečena je bila kritika na račun postavljanja neenotnih kriterijev in stališč do urejanja tovrstnih aktualnih problemov. V zvezi s tem je bilo enotno mnenje, da je izobraževanje o varstvu pri kmetijskem delu vključiti že v učni program kmetijskih šolskih centrov, da bo tovrstno poučevanje in vzgoja sestavni del strokovnega usposabljanja in pouka, kot tudi splošnega izobraževanja.
Prav tako je bila izražena želja, da bi tudi tehniške in organizacij-
ske elemente varstva pri kmetijskem delu v sistem dela vključile kmetijske institucije in da bi širše vprašanje varstva pri kmetijskem delu reševali na ravni širšega združevanja, posebno priporočljiva in pomembna bi bila tovrstna vključitev za kmetijske delovne organizacije, ki so članice združenja Styrie.
Posvetovanje poleg omenjenega je rodilo številne organizacijske in tehniške rešitve problemov s področja varstva pri delu s strupenimi sredstvi.
J. Z.
smo se srečali z novimi problemi, ki nastajajo povsod z uvajanjem nekaj novega. Posebno velja za to dosuševanje sena. Vestnost in doslednost koristnika naprave je pogoj za začetek. Če tega pri hiši ni, je lahko polom kaj hitro tu. Zrak, ki ga potiska ventilator, ne pozna kompromisov. Dosuševalna naprava je lahko dvorezen nož. Tega se zavedajo skoraj vsi, ki so takšne sušilnice napravili. Velik pripomoček in garant za uspeh je avtomatika, ki pravočasno izklopi ventilacijo. Ni pa avtomatika tista naprava, ki reši vse. Vedno mora biti prisotna človekova vestnost. Važno je kako krmo pripravimo, kako jo naložimo in kako zasledujemo sušenje. Vse našteto smo že od začetka pri vsakem razgovoru s koristniki dosuševalnih naprav obravnavali.
Od 1964 do 1970 je bilo na področju Kmetijskega kombinata Hmezad Žalec zgrajenih 68 dosuševalnih naprav. Te imajo v glavnem kmetje, ki imajo 3—6 ha krmnih površin.
Med vsemi, ki imajo dosuševalne naprave, je bilo nekaj takšnih, ki se nasvetov niso držali ali so bili površni. Vsi ti niso imeli pravega uspeha. Kje je krivda, so se prepričali sami pri sosedih. B. S.
V sirarni DE Mleko namakajo v slanici velike kolače sira
Naloga tržnega analitika v proučevanju družbenoekonomskega okolja ter narodno-gospodarskih pogojev v analizi trga
Sestavek, ki ga želim posredovati širšemu krogu' poznavalcev našega gospodarskega ustroja, vsekakor ne more služiti kot anatomija sistema, marveč le kot skromen prispevek k analizi interakcijskega modela podjetje — družba.
Na tem mestu želim kot prvo točko nakazati nekaj misli, kaj pravzaprav je marketing, kajti večina članov našega podjetja se še skoraj ni srečala s samim pojmom, kaj šele, da bi o tem imeli glo-balnejšo predstavo o sami koncepciji te nove moderne poslovne discipline. S temi nekaj besedami pa ne bomo koncipirali recepta kot splošno veljavno pravilo, po katerem se sedaj lahko ravna sleherni v podjetju, marveč naj to služi le kot uvod v zbujanju zavesti in sploh naj vodi k razmišljanju porajajoče se nove miselnosti.
Znano postaja načelo, da je naše gospodarstvo vedno bolj tržno gospodarstvo. Tudi s kadrovske plati je šele v prvi fazi na poti k racionalnejšim poslovnim oblikam. Logično pa postaja, da se s tega vidika odpirajo za gospodarstvenike nove dileme in naloge. Potrebno je osvojiti novo znanje, nove načine oblikovanja poslovne politike itd. Potrebno je razčistiti takšna odprta vprašanja kot so na primer: po kakšnih kriterijih naj analiziramo, prognoziramo razvoj prodaje in nabave blaga; čigave interese naj jemljejo gospodarstveniki pri teh odločitvah prvenstveno v poštev: podjetniške ali narodnogospodarske, kratkoročne, srednjeročne ali dolgoročne.
Da smo bolj konkretni. Pred vodstvene kadre se postavljajo takšna vprašanja: ali naj predlagajo povečanje cen, če je visoka konjunktura, ali pa ne; ali naj se podjetje poveže tudi z inozemskim partnerjem, da konkurira nekemu domačemu podjetju; ali naj bodo sprejete neke kartelne cene, če bo zaradi tega varnost poslovanja za podjetje večja itd.? Skratka, ali je res ali ni res, da je to kar je koristno za podjetje tudi koristno za celotno družbo in obratno?
Na vse to pa seveda ne more odgovoriti samo ekonomska znanost. Večkrat gre za odločitve, ki jih diktirajo drugi tudi neekonomski razlogi. Eno pa vendar velja: večje ekonomsko znanje lahko veliko pripomore k izboljšanju odločitev v podjetjih tako s podjetniškega kot narodnogospodarskega vidika. Boljše poznavanje (in s tem predvidevanje) narodnogospodarskih in družbenoekonomskih pogojev gospodarjenja je prav zaradi tega pomemben element znanja, ne le za uspešnejšo analizo tega in vodenje tržne politike, ampak tudi za obliko-vnje celotne poslovne politike.
Namreč, pogoji gospodarjenja so za podjetje notranje in zunanje narave. Mnogih procesov, ki vplivajo na podjetje in njegovo poslovno politiko, sploh ne moremo iz podjetja nadzirati in uravnavati. So prav tako pomembni in jih mora strokovno vodstvo samo odkriti (če ne dobi informacije od zunaj) oziroma prognozirati. Pri tem pa gotovo nastaja težak položaj, ker so ti zunanji gospodarski pogoji mnogo bolj nestabilni kot v drugih deželah. Pa je jasno, da bo zaradi tega prognoziranja narodnogospodarskih oziroma družbenih pogojev mnogo teže.
Z narodnogospodarskimi ali širše z družbenimi pogoji poslovanja razumemo več stvari:
—	najprej spada med takšne ali drugačne družbene pogoje poslovanja sam družbenopolitični in gospodarski sistem odnosov v naši državi. Kar pa pomeni, da mora vodstveni kader dobro poznati institucionalno plat naše družbenoekonomske ureditve, to je, kako se različni gospodarski in družbeno politični subjekti obnašajo, kako reagirajo v različnih položajih in ob različnih interesih;
—	prav tako spada med narodnogosporarske pogoje analize tega dobro poznavanje ravni in dolgoročne rasti gospodarske dejavnosti; še posebej pa dejavnikov, ki determinirajo današnjo in prihodnjo takšno ali drugačno raven gospodarske dejavnosti;
—	tretjič spada med splošno analizo trga tudi analiza oblikovanja narodnega dohodka in njegove delitve oziroma analiza oblikovanja kupne moči za globalno in parcialno (odelno) povpraševanje;
—	četrtič moramo poznati v splošni analizi trga nekatera najsplošnejša, že v množici manifestirana načela (pravila) odvisnosti med poglavitnimi ekonomskimi kategorijami oziroma agregati.
—	in na kraju moramo umeti napraviti analizo oziroma prognozo stanja v panogi oziroma na trgu posameznega produkta; pa je zato poznavanje nacionalnega trga pa tudi svetovnega trga izredno pomembno.
Tudi naše podjetje bo moralo spoznati, da so za boljše poslovne odločitve potrebne tržne raziskave. Iz ankete je namreč razvidno, da naše delovne enote oziroma obrati čutijo potrebno za zasledovanjem dogodkov na tržišču, da se mora dati večji poudarek raziskavi tržišča in s tem usmerjati tako primarno kot predelovalno dejavnost. Ob vsem tem pa ostaja odprto vprašanje variantne vključitve tržnoraziskovalne službe v organizacijsko shemo podjetja. Z ozirom na dejstvo, da se je z novo organizacijsko strukturo izkristaliziralo mnenje, da naj bi komercialni center perspektivno fungiral pretežno le kot koordinacijsko telo na področju tržne strategije, menimo, da bi bile naloge
za tako strokovno kadrovsko zasedbo domala predimenzionirane. Ker ima vsako delo svoj začetek, naj bi tudi proučevanje trga v podjetju imelo v razvojni fazi dve osnovni nalogi in sicer:
—	dokončna ureditev prodajne statistike;
—	sistematizacija poročil o prodaji.
Na osnovi urejene statistike prodaje po izdelkih in kupcih bi bilo možno izdelati številne preglede. Začeti je torej treba z bolj ali manj rutinskimi analizami.
Nadaljnji program'pa je odvisen od potreb prodaje, razpoložljivega časa, sredstev itd. Odločiti bi se bilo treba, za katere naše proizvode bi bilo treba opraviti raziskave po raznih vidikih. Obseg tržnoraziskovalne službe ter delitev dela šta odvisna, tudi od prodajnega asortimenta. Ker je le-ta pri nas zelo heterogen, potem je mogoče da bo delitev dela po skupinah proizvodov, lahko pa je delitev dela tudi glede na obstoječe in nove proizvode.
Zagotoviti pa bi morali nujno elementaren program dela tržnoraziskovalne službe v prvi fazi saj v naslednjih vidikih:
—	nastaviti kartoteko prodaje po poglavitnih izdelkih;
—	nastaviti kartoteko prodaje po večjih kupcih;
—	naročiti potrebno literaturo za tržne raziskave, časopise, revije itd., ter začeti sistematičnoAzpisovati vse pomembne podatke za prodajo podjetja;
—	izdelati obrazec, ki ga naj izpolnjujejo potniki, zastopniki, komercialisti ob vsakem poslovnem stiku s sedanjimi in potencialnimi kupci
—	izdelati prikaz, kako posamezni izdelki prispevajo k prodaji in dobičku podjetja;
—	izdelati analize prodajnih stroškov po raznih vidikih (poznavanje marginalne analize stroškov);
—	izdelati kompleksno tržno raziskavo za posamezne poglavitne proizvode (meso, mleko, brezalkoholne pijače itd.);
—	izdelati preliminarne tržne raziskave glede tržnega potenciala za predvidene nove izdelke;
—	izdelati predlog, kaj morajo obsegati prodajna poročila itd.
Zečetek delovanja tržnoraziskovalne službe je torej v zbiranju
pomembnih podatkov, prodajnih analizah ter najnujnejših raziskavah za obstoječe in predvidene nove proizvode. Položaj glede tržnega raziskovanja v našem podjetju je takšen, da nimamo izdelanega programa raziskav, obstojajo le delne zasnove poskusa prodajne analize, ogromno časa pa se porabi prav pri zbiranju sekundarnih informacij. Izredno pomembno je namreč, da tisti, ki dajejo naloge za izvedbo posameznih raziskav, znajo opredeliti problem, ki naj ga reši raziskava, ter poznajo bistvo metod, ki bodo uporabljene. Določitev območij tržnih raziskav in programa posameznih raziskav, v sporazumu z vodstvom podjetja ter'prodaje, je prvi korak k večji uspešnosti tržnoraziskovalne službe.
V nadaljnjem razvoju in predhodno osvojitvijo elementarnega koncepta dela pa je možno področja raziskav razčleniti na številne posamezne raziskave, katerih cilj je lahko naslednji:
—	kakšen je tržni potencial za posamezen proizvod?
—	kakšna je udeležba podjetja za posamezen izdelek?;
—	kolikšna je bila prodaja podjetja za posamezen proizvod glede na področje prodaje, vrste kupcev, velikosti naročil itd?
—	kdo so kupci za posamezen proizvod?
—	kakšne so možnosti za prodajo (prodajna prognoza) za posamezen proizvod v prihodnjem letu?
—	kateri so nakupni nagibi (preference) kupcev za naše izdelke?
—	kakšne so nakupne in potrošne navade kupcev za naš proizvod?
—	koliko posamezni proizvodi prinašajo k prodaji, dobičku in stalnosti prodaje?
—	kakšna je lojalnost kupcev našega proizvoda ?
—	kako naj bo oblikovano sporočilo ekonomske propagande za določen proizvod?
—*- kateri so najprimernejši posredniki (mediji) ekonomske propagande pri propagiranju posameznih proizvodov?
—	koliko naj izdamo za ekonomsko propagando v prihodnjem letu?
—	kakšna je bila uspešnost ekonomske propagande v preteklem letu?
—	katere prodajne metode naj uporablja podjetje pri prodaji določenega proizvoda?;
—	kakšna je bila uspešnost prodajnih metod za določen proizvod?
—	katere prodajne poti naj uporabljamo za posamezen proizvod?
—	kje je za podjetje tržno gravitacijsko območje?
—	kolikšni so prodajni stroški po proizvodih, območjih prodaje, vrstah kupcev, velikosti naročil, metodah itd.?
—	kolikšne in kje naj bodo locirane zaloge dokončanih proizvodov? (poznavanje metod operacijskega raziskovanja);
—	katera količina izdelkov bi se lahko prodala ob cenah, ki jih predvidevamo? (cenovna elastičnost!);
—	kako bo vplivala nova cena na udeležbo podjetja na trgu?
Z gornjim pa nismo povsem izčrpali obsega raziskav s posameznih področij. Zlasti pomembne so študije gospodarskega razvoja, študija transportnih problemov, študija lokacije skladišč, raziskave nabavnega trga in embalaže, raziskave proizvodov konkurence, ugotavljanje glavnih karakteristik tržišča itd.
Dimenzioniranje te službe mora torej upoštevati potrebe sedanje ravni razvitosti podjetja ob upoštevanju neposrednega razvoja rasti podjetja in potreb, ki iz tega izhajajo. Glede na to, da je organizacijska struktura podjetja praviloma odraz njegove razvitosti, razvitost služb odraz objektivnih potreb, se bo morala organizacija službe za raziskavo tržišča prilagoditi v bodoče spremembam, ki se bodo pojavile v podjetju.
D. P.
KRATEK PREGIED UREJANJA LETNIH DOPUSTOV V KOMRINATU OD LETA 1965 DO DANES
Ko so bile ukinjene vozovnice K-15, za katere so delovne organizacije plačevale družbi v 1,5% od bruto OD, so delovne organizacije pričele same reševati rekreativno politiko. Zakonodajalec je dal organizacijam priporočilo, da naj tudi v bodoče odmerjajo za rekreacijo najmanj 1,5% od bruto OD. S tem priporočilom bi ostalo za rekreacijo delavcev približno tako, kot je bilo to urejeno vsa povojna leta vse do 1965. leta,
Z ukinitvijo K-15 pa so se pričela sredstva za te namene v večini OD manjšati. Ukinjali so se dodatki za prevoze, regresi pa so se pričeli manjšati.
Poglejmo malo, kako je ta politika tekla pri nas na kombinatu:
1.	V letu 1965 smo še koristili K-15 in regresirali penzione v naših domovih, tj. v Biogradu in v Crikvenici.
2.	V letu 1966 je kombinat obdržal osnovo za regresiranje dopustov v višini 1,5% od bruto OD, ki so bila odvedena iz dohodka v letu 1965.
Pravico do regresa za dopust je imel sleherni član kolektiva in to v domovih kombinata in tujih domovih izven kraja bivanja.
Regresiralo se je 75 % prevoznih stroškov, poleg tega pa so člani delovne skupnosti prejemali degresivni regres za dopust v višini OD kot sledi:
ZA MAJ
16. V.	—FLORJANC Julijan, dipl. vet., Braslovče, tel.	72-027
23.	V.	—	LESJAK Milan,	dipl. vet.,	Prebold, telefon	72-201
30. V.	—	ŠRIBAR Edvard,	dipl. vet.,	Šempeter, telefon	71-080
6.	VI.	—	OCVIRK Franc,	dipl. vet..	Vransko, telefon	72-407
Dežurstvo prične v soboto ob 12. uri in se konča v ponedeljek ob 7. uri zjutraj.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC
stali dve tretjini. Sredstva bodo morala prispevati poleg proizvodnih, tudi trgovske organizacije, ki potrebujejo mesarski kader. To je tudi nujno, ker sedaj trgovske organizacije jemljejo proizvodnim organizacijam mesarski kader za prodajo mesa in lahko pričakujemo, da bodo učenci bolj strokovno usposobljeni, kar je zelo pomembno za delovne organizacije. N'a ta' način bo učna delavnica prerasla svojo namensko pedagoško vlogo in bo v določenem pogledu razvojni center mesarske stroke.
Če na vse to napravimo kratek zaključek, vidimo, da bo že letos, v kolikor bo zavod za šolstvo potrdil navedene profile poklicev mesarske stroke, mogoče sprejemati v uk tudi tiste mladince, ki nimajo zaključene 8-letne šole. S tako razvrstitvijo profilov pa bo tudi omogočena različna izbira na osnovi veselja posameznikov. Kar pa je najvažnejše, je to, da bomo v Mariboru lahko šolali učence v materinem jeziku za poklic mesarskega tehnika.
Z izgradnjo nove predelave ter s tem v zvezi povečano proizvodnjo v svežem kot predelovalnem delu, bodo potrebe po kadrih verjetno večje, kot so doslej, ne glede na to, da bomo pri tem morali tudi misliti na vključevanje nekvalificiranih kadrov.
Jože Franko
Kategorija OD	V naših domovih	V tujih domovih
do 600 din	17	15
od 600—800 din	15	13
nad 800 din	12	10
Regres so dobili tudi nezaposleni družinski člani. Otroci do 10 let so prejemali polovico regresa.
Takrat je letovalo 565 članov kolektiva (leta 1965 pa le 454).
V tej dobi so bili penzioni v domovih od 23 do 28 din.
Skupno je bilo porabljenih za te namene 350.000 din.
3.	V letu 1967 smo našli novo rešitev in podlegli pritiskom nedopust-nikov. Sredstva v višini 217.500 din so bila porazdeljena na DE, da so jih delile med člane kolektiva.
Le redke so bile tiste, ki so iz teh sredstev regresirale dopuste, malo pa tudi tistih, ki so ta sredstva porabile za skupne izlete.
To leto nam je število dopustnikov strahovito padlo, ker so se podražili dnevni pensioni, regresov pa ni bilo. Fizični delavci pa sploh niso šli večina dopuste.
4.	V letu 1968 smo hoteli zadeve rekreacije in dopustovanja ponovno poživeti. Odobrena sredstva za te namene v višini 100.000 din smo porabili izključno za regresiranje dopustov po degresivni lestvici in izključno v naših domovih.
Število dopustnikov se je ponovno povečalo kljub temu, da nismo več regresirali prevozov.
Cene penzionov v naših domovih so ostale približno na isti ravni kot v letu 1966. Tudi regresi so ostali približno taki kot v 1966. letu. Na dopuste pa je šlo manj delavcev kot v letu 1966, ker so odpadli regresi za prevoze.
5.	V letu 1969 smo želeli z regresiranjem dopustov delavcev izven kraja bivanja ponovno spraviti na dostojno raven. Sindikat se je zavzemal za to, da bi šlo na dopuste čim več fizičnih delavcev, predvsem iz DE prehrambene industrije.
Tudi kooperanti so bili že upoštevani pri regresiranju.
Regrese za dopuste so dobili samo delavci in njihovi svojci, ki so letovali v naših domovih v Crikvenici, Biogradu, Golteh in domovih, ki jih je imela na razpolago Počitniška skupnost v Žalcu ter v zdraviliščih in domovih oddiha borcev NOB.
Kriterij delitve je bil degresiven in je baziral na mesečnem OD na družinskega člana.
Kooperanti, nosilci pogodb, so prejemali po 20 din regresa dnevno za 10 dni, njihovi ožji družinski člani pa 18 din.
Delavci pa:
Povprečni osebni dohodek	Za člane	Za družinske
na družinskega člana	kolektiva	člane
do	250	din			24	din	22	din
od	250	do	350	din	22	din	20	din
od	350	do	450	din	20	din	18	din
od	450	do	550	din	17	din	15	din
od	550	do	650	din	14	din	12	din
od	650	do	750	din	11	din	9	din
od	750	do	850	din	8	din	6	din
nad 850 din					6	din	4	din
Otroci do let starosti so prejemali 1/2 regresa iz gornje lestvice. Iz teh sredstev se je plačalo tudi letovanje otrokom kooperantov, ki so po priporočilih zdravnikov letovali v dečjih kolonijah.
Skupno je bilo za temamene porabljenih nekaj preko 210.000 din.
(Nadaljevanje na 9. strani)
Horvatov hlev podiramo
(Nadaljevanje s 4. strani)
Živilska šola v Mariboru vsako leto organizira tudi poslovodsko-delovodski tečaj, ki v bistvu nadomešča nekdanji mojstrski izpit. Popoln prehod na redno delovod-sko šolo je zaenkrat še neizvedljiv, ker za poklic delovodja ali poslovodja še ni izdelan profil niti učni načrt. Nadalje na šoli prevladuje mnenje, da profil prodajalcev mesnih izdelkov v sistemu izobraževanja trgovcev — prodajalcev ne pridobi dovolj znanja s šolanjem preko šolskih centrov za blagovni promet. Zaradi tega so predlagali, da bi se pri živilski šoli formiral oddelek s posebnim učnim načrtom za prodajalke mesnih izdelkov. Takemu predlogu se tudi mi pridružujemo, ker bi na ta način lahko v Mariboru šolali neomejeno število prodajalcev, medtem ko nas v Celju omejujejo zaradi pomanjkanja prostorov. Od planiranih 7 u-čenk bodo v Celju sprejeli le 3.
Na koncu želim seznaniti bralce še s tem, da šola v Mariboru ne razpolaga s primerno učno delavnico za učence v direktni proizvodnji. Ker stroškov gradnje šola sama ne zmore, bo del sredstev moralo prispevati gospodarstvo, ki usposablja mesarski kader. Republiška izobraževalna skupnost je pripravljena prispevati eno tretjino sredstev pod pogojem, da delovne organizacije in šola zagotovijo o-

Kavbojka
v
hmeljišču
Maketa bodočega rekreacijskega središča v Biogradu na moru, ki bo zajelo zemljišče naselja žalske počitniške skupnosti
V Založah pri Polzeli se je star prepir zaradi vodovoda med sosedoma končal srečno z zgrešenim strelom.
Anton Rokovnik je nič hudega sluteč delal v hmeljišču. Približal se mu je 69-letni sosed Justin Vidmar. Kot po navadi sta verjetno tudi sedaj izmenjala par krepkih. Takrat pa je stari Justin potegnil pištolo, Anton pa je po hitri presoli situacije ubral pot pod noge. Justin je pomeril in - bang - na vso srečo mimo.
Na Kokovnikovem domu je še s pištolo grozil Antonovi ženi Rozi in bi jo bil ustrelil, če mu ne bi zatajila pištola.
Razjarjenega starca so odgnali z vpitjem Droti domu, kier mu je žena vzela pištolo.
Sedaj pa Justin na hladnem premišljuje o pravilnosti dejanja.
(Nadaljevanje z 8. strani)
V	letu 1969 je dopustovanje delavcev, predvsem fizičnih iz Mesnin, Mleka, Vrtnarstva, traktoristi iz Kmetijstva, Strojne postaje in Gostinstva ponovno porastlo. Računali in delali smo na tem, da razvijemo rekreativno dopustovanje do primerne višine s primernih in utrjenim sistemom, kar nam je tudi že uspevalo. To leto smo imeli vse naše domove zasedene z našimi delavci.
6.	V letu 1970 smo napravili podobno napako kot v letu 1967. Skromna sredstva smo v glavnem porazdelili po osebah in to bruto 100 din, čisto- pa 72 din (ali skupno porabili 200.000 din).
Sindikati smo se tej politiki upirali, bili pa smo neučinkoviti.
POSLEDICE
—	V naših domovih so bili gostje v glavnem delavci drugih delovnih organizacij, kar velja predvsem za Crikvenico.
—	Med dopustniki ni bilo več videti delavcev s povprečnimi in nadpovprečnimi OD.
—	Vse kar je bilo smotrno porabljeno iz naslova rekreacije, je bilo organiziranih par izletov, za katere pa so denar pokasirale prevozne organizacije.
7.	Kako naj rešimo bodoče rekreativno dopustovanje?
Ugotovitve:
Napak iz leta 1967 in 1970 ne smemo več ponavljati. Potrebe po organiziranem rekreativnem dopustovanju delavcev vseh kategorij postajajo iz leta v leto,večje. Povečani fizični in umski napori, ki jih delavci vlagajo v povečano proizvodnjo, zdravstveno socialne razmere pri nižjih kategorijah delavcev in njihovih ožjih članih družin so se poslabšale, podaljšana delovna doba za pokojnino na 35 oziroma 40 let terja resne obnove delovnih sposobnosti. Vse to narekuje političnim organizacijam, da posvetijo temu vprašanju vso skrb. Pavšalna delitev denarnih sredstev pa ne spada v to kategorijo.
Če temu vprašanju ne bo posvečeno dovolj skrbi, se pripravimo:
—	na večje boleznine in izgube delovnega časa,
—	predhodne invalidske upokojitve,
—	slabo delovno sposobnost,
—	slabo zdravje naraščaja in podobno.
Za vsak stroj, ki ga uporabljamo v podjetju, planiramo njegovo vzdrževanje, obnavljanje in podobno, tudi denar za to pripravimo, le za človeka, ki nenehno dela in ustvarja, ne najdemo časa, organizacijske oblike, še manj pa finančnih sredstev in drugega, kar k temu spada.
Za rekreacijo in dopustovanje bo v bodoče potrebno najti ustaljene rešitve in delati na tem, da se zgradijo za to potrebne zmogljivosti, da se vsako leto za te namene da več finančnih sredstev.
Delavcem z nizkimi in poprečnimi osebnimi dohodki bomo omogočili dopustovanje le z degresivnimi prispevki. Merilo za to naj bi bil osebni dohodek delavca odnosno poprečni dohodek na družinskega člana.
To so misli in stališča, ki sta jih zavzeli ZK in sindikat kombinata po vprašanjih bodočega reševanja letnih dopustov delavcev izven kraja bivanja.
V	teh stališčih pa še zdaleč ni predlogov in stališč za rešitev vrste drugih rekreativnih oblik (organizirani nedeljski oddih, športna dejavnost in objekti s tem v zvezi in podobno).
Vsem tem vprašanjem bo treba v bodoče posvečati več organizirane skrbi.
Za sindikalni odbor Franc Ivančič
„KMETIJSTVO II" V PRODAJI
V letošnjem letu je Kmetijski kombinat Hmezad izdal drugo izdajo skript Hmeljarstvo II za strokovne delavce, ki delajo v hmeljarski proizvodnji. Skripta obsegajo poglavja in sicer Varstvo rastlin. Priznavanje hmelja, Namakanje in Organizacija dela. Vsebina posameznih poglavij je razširjena z ozirom na novejše izsledke znanosti, določija v pravilnikih in uradnih listih. Zbrani in opisani so tudi najnovejši pesticidi, ki se uporabljajo za zaščito rastlin (ne samo hmelja). Skripta obsegajo 201 stran, cena pa je 50 dinarjev.
Poleg skript Hmeljarstvo II imamo na zalogi še nekaj izvodov skript Hmeljarstvo I (2. izpopolnjena izdaja), ki obsega sodobno tehnologijo pridelovanja hmelja. Skripta Hmeljarstvo I obsegajo 115 strani in stanejo 20 dinarjev.
Skripta bodo služila kot pripomoček za uspešno delo strokovnim delavcem in kooperantom v rastlinski proizvodnji in jih lahko naročite ali prevzamete v kadrovskem oddelku Kmetijskega kombinata Hmezad v Žalcu.	M. W.
Kmetijski kombinat Hmezad razpisuje
JAVNO LICITACIJO
zemljišča pare. št. 178/1 gozd v izmeri 5329 m- k. o. Rjavica. Javna licitacija bo dne 21. 5. 1971 ob 10. uri na kraju samem. Izklicna cena je din 14.00 za m2.
Kupec je dolžan plačati vse stroške kupne pogodbe, zemljiškoknjižne izvedbe in prometni davek od nepremičnin.
Vse ostale informacije lahko interesenti dobijo v pisarni DE Kmetijstvo v Šmarju pri Jelšah.
Oddelek za zemljišča
Kombinat Hmezad Žalec — DE Kooperacija razpisuje po sklepu sveta DE
JAVNO LICITACIJO
za prodajo rabljenih kmetijskih strojev, priključkov ter peči za centralno kurjavo.
Licitacija bo dne, 20. maja 1971 ob 8. uri na PE Trnava. Interesenti, ki se želijo udeležiti licitacije, morajo pred pričetkom licitacije položiti 10 % varščino od izklicne cene predmeta, ki ga želijo licitirati.
tt
Sprehod skozi povojni čas Hmeljarja
1953
. .. Obnova hmeljišč v letu 1953 naj bi zajela okrog 250 ha, ki pa bi jo bilo treba omogočiti z določenimi stimulativni ukrepi, ker pač same odkupne cene niso vplivale na povečanje hmeljišč. To je razvidno že iz tega, da smo V letu 1950 imeli 1545 ha hmeljišč, v letu 1951 1527 ha, leta 1952 pa 1529 ha; znano pa je, da so pred vojno dosegale hmeljske površine tudi 2000 ha, iz česar sledi, da bi lahko dvignili hmeljske površine na 2000 hektarov še pred izvršitvijo melioracijskih del...
... Ogled sušilnic 6. januarja v Spodnjih GrušoVljah. Z vseh strani sa-vnijskega hmeljarskega okoliša so se hmeljarji udeležili ekskurzije. Kljub slabemu vremenu se jih je zbralo pri sušilnicah nad 200. Razen iz sredine Savinjske doline so prišli zlasti manjši hmeljarji iz Vranskega kota, Šaleške doline in iz okolice Vojnika, zraven so hili tudi večji hmeljarji in dobri praktiki ter strokovnjaki iz Žalca in Celja. Z ogledom sušilnic so si izpopolnjevali svoje znanje tečajniki kmetijske šole iz Braslovč pod vodstvom strokovnih učiteljev.
Interesenti so si ogledali 9 m!, 6 ms in 4 m! sušilnice.
... Prav posebno nerazumevanje za potrebe hmeljnikov po gnojilih se je pokazalo, zlasti v zadnjem času. Kmetijske zadruge na hmeljskem področju niso naročile niti 50 % realnih potreb po gnojilih.
. .. Gre za ustanovitev »Hmeljarskega združenja«. Seveda to združenje ne bo nadomestek za bivšo hmeljarsko zadrugo. Hmeljarsko združenje bo v stvari združevalo hmeljarske odseke KZ. Razprava o Združenju je potrdila, da mora biti to samostojna organizacija, ki se bo odločno izogibala vsakega ukazovanja in vsiljevanja metod, ki niso plod široke razprave in sodelovanja hmeljarjev samih . ..
STROJI ZA OBIRANJE HMELJA
... V Združenih državah severne Amerike so že pred vojno uporabljali farmarji na svojih ogromnih hmeljskih nasadih posebne stroje za obiranje hmelja. Tudi na Angleškem se v zadnjem času takšni stroji vse bolj uveljavljajo. V okraju Martley si je 18 farmarjev od 45 nabavilo t: lesne stroje, ter so na ta način rabili v letu 1952 mnogo manj obiralcev kot pa v letu 1951.
... V nedeljo, 12. aprila ob 3. uri popoldne (v slučaju slabega vremena 19. aprila) bo pred hmeljarno v Žalcu Poizkusno koničenje hmeljevk . ..
. .. Zato pa vidimo, da naše obrobno hmeljarstvo propada in bo propadlo, če si bomo še naprej zatiskali oči in ušesa pred težavami, s katerimi se borijo naši obrobni hmeljarji.
Običajni predsezijski zbor hmeljarjev. ki se je v prejšnjih letih vršil pod vodstvom bivše hmeljarske zadruge, se kot lansko leto tudi letos ne bo vršil...
Vse odpadke iz hmeljišča skrbno odstranimo in jih kompostirajmo, s tem bomo uničili peronosporične trose, obenem pa prišli do tako potrebnega humusa.
3. KONGRES EHB V ŽALCU
... Kongres pa ni bil pomemben samo po svojih sklepih. Vsi delegati so bili navdušeni nad sijajnim sprejemom in organizacijo kongresa, kakršnega pač niso pričakovali. Ne smemo pozabiti, da so bili med inozemskimi delegati večinoma ljudje, ki so bili prvič v Jugoslaviji, ki so prihajali k nam z raznimi dvomi in pomisleki, saj je Jugoslavija še vedno tarča besne informbirojevske, posebno pa vatikanske reakcionarne gonje. Nekemu so pripovedovali, da bo v Jugoslaviji stradal^ drugi ni mogel verjeti, da pri nas res nimamo kolhozov itd. itd.
KMETIJSKA ŠOLA ZA HMELJARJE V VRBJU PRI ŽALCU
Letos pozno v jeseni bo začela delovati kmetijska šola za hmeljarje. Potrebo po takšni šoli so hmeljarji že davno občutili, samo, da se njim želje in zahteve do sedaj niso uresničile .. .
22. novembra vsi na volišče za socializem, za demokracijo, za pravilno rešitev tržaškega vprašanja.
1954
Že nekaj časa je predmet žive razprave nova uvedba o kmetijskem zadružništvu.
Glavni cilj te uredbe je, da se postavi pravni red v naši zadružni dejavnosti. Neskladnost, ki danes vlada v zadružništvu je več ali manj plod preživelega zadružnega zakona in ne odgovarja več današnjemu razvoju našega gospodarstva .. .
. .. Odnosi med KZ in OZZ se v ničemer ne spremenijo. Tjjdi v bodoče ostanejo kmetijske zadruge članice Okrajne zadružne zveze, kateri bodo morale odvajati določeno članarino. OZZ pa bo še v večji meri morala skrbeti za kmetijske zadruge in pomagati z nasveti upravnim odborom . ..
S SESTANKA ZASTOPNIKOV KZ,
KDZ in drž. posestev ... V razpravi se je govorilo o odcepitvi sedanjega posestva od inštituta in združitvi posestva s kmetijsko-hmeljarsko šolo v Vrbju pri Žalcu.
Preteklo leto nas je postavilo pred usodno vprašanje glede nadaljnjega razvoja in obstoja našega hmeljarstva. Katastrofalen napad peronospore in ponekod tudi rdečega pajka da mnogo misliti in zahteva radikalnejše ukrepe. S tolažbo ni nič, mi v Savinjski dolini bomo uživali samo to. kar si bomo z lastnimi silami pridobili in priborili ...
V letošnjem letu so na hmeljarskem področju delovale' naslednje kmetij-sko-gospodarske šole: v Braslovčah, Taboru. Vranskem, Polzeli. Žalcu in Voiniku. za drugo leto pa so predvidene še v Preboldu in Medlogu. V Braslovčah smo imeli letos že drugo Teto absolvente a. letnik. Potemtakem bo hmeljarska- šola v Vrbju od leta 1955 enoletna.
Zvedeli smo da je Okrajna zadružna zveza v Celju osnovala lastno hranilnico v namenu, da bo našemu kmetu pomagala do cenejših kreditov. Ta ukren nkraine zadružne zveze vsi hmeljarji pozdravljamo!.
Desetletni plan hmeljarstva v Savinjski dolini bi na kratko lahko takole opisali. Dvigniti je treba hektarski donos od dosedanjega povprečja 900 kg na ha na 1300 kg, povečati površino hmeljišč od dosedanjih 1264 ha (v okraju Celje-okolica) na 2000 ha in stremeti za tem, da bodo pridelovalci vozili v hmeljarno samo prvovrstni in drugovrstni hmelj, torej posvetiti mnogo pozornosti kakovosti. ..
nt otti rpgTAsi so že odobreni in vse Va*e rt s*, bn 7a. škronilnice na.imnn.1 ko ntlcfotlror rmnnsta tnrpi bo st<*l3 zadrugo okrog 200.000 di-
■%r co^rinicki rfniini r»ostaia. čedalie nppppp vrvrašanip nridelovan.ia P’ippp 73 rtnrnoTn nonraho.
wr\+ roiv!i7tiPi«p ri»-; tom bn nedvomno ichollšanie ohi s n ih braid in nasadov trte.
RDEČI PAJEK NAPADA HMELJIŠČA
... V zahodnih deželah, kjer je rdeči pajek izredno razširjen, poznajo proti njemu več kemičnih, sredstev. Pri has dobimo v trgovini trenutno 4 sredstva, ki so proti pajku res učinkovita in to Fosferno, Para-thion, Systox in Pestox .. .
Na seji ožjega in širšega odbora smo prišli do zaključka, da se naj vsem pridelovalcem hmelja predlagajo naslednje cene obiranju:
a)	za škaf obranega hmelja brez hrane 32 din
b)	l škaf obranega hmelja s hrano 25 din
Želimo pa hmeljarjem pomagati zlasti pri obiranju in ustreči njihovi želji s tem, da bomo v času obiranja na terenu dajali nasvete za obiranje in sušenje, pomagali obiralce navajati k vestnemu obiranju, zraven tega pa bomo s pomočjo strokovnih ekip izvajali kontrolo samega obiranja . . .
HMELJARJI! VSI NA OSTROŽNO!
Glavna skupščina Evropskega hmeljarskega biroja je bila letos v Londonu. Trajala je od 5. do 8. avgusta.
. . . Preobilica dežja je zelo kvarno vplivala na razvoj hmeljske rastline. Se bolj pa so uničevale kakovost pridelka nevihte z vetrovi, ki so nam napravile ogromno škodo. Trpele so hmeljevke, trpela je rastlina posebno še takrat, ko je iz cvetja prehajala v kobule. Prav tako pa je trpel hmeljar, ki je moral vložiti mnogo truda, da je sproti postavljal podrte hmeljevke in s tem preprečeval še večjo škodo. Toliko dela s postavljanjem hmeljevk kot letos že dolgo, nismo imeli.
Drugo, kar bi bilo potrebno ugotoviti, je to, da so naši hmeljarji v tem letu pridno škropili. Toliko še najbrž nikoli ne.
... Če kje, potem bi moralo tudi za našega hmeljarja veljati načelo: »Kdor skupnosti več daje, lahko tudi od nje več zahteva.« To pa lahko zahteva Savinjski hmeljar. Za njega je največji argument, oziroma dokaz, da ustvarja v Sloveniji 53 % izvoza. To pa mu daje pravico, da tudi lahko zahteva do česar je upravičen .. .
II. HMELJSKA RAZSTAVA
Letošnjo vzorčno razstavo je otvo-rii dne 30. 10. ob 10. uri tov. Turnšek Pongrac, kmet iz Brega pri Polzeli, član Hmeljne komisije za Slovenijo v Žalcu.
1955
.. . Letnika 1953 je na marsikateri njivi ostalo precej neobranega zaradi slabe kvalitete. Če računamo, da je bilo lanskega pridelka 1,775.230 kg in da je bilo od tega I. vrste 14,1 %, II. vrste 64,8 %, III. vrste 15,8 % in IV. vrste 5,3 %, znaša izkupiček hmeljarjev za hmelj okrog 800 milijonov dinarjev . . .
—	O —
... Važno vlogo v pospeševalnih službah je odigral preteklo leto ekološki oddelek Inštituta. V spomladanski sezoni je podal na osnovi kemične analize preko 500 nasvetov za pravilno gnojenje in obdelovanje zemlje. Po zadnjih podatkih pa ugotavljamo, da so ti praktični nasveti vzbudili med hmeljarji ogromno zanimanje, saj smo v jesenskem času vse do zadnjega, ko je zapadel sneg, že prejeli v analizo okoli 1200 vzorcev hmelja ...
—	O —
Največji problem, ki se nam še zdi. da je v sedanjih pogojih nerešljiv, je vprašanje preskrbe hmeljevk. Zelo točna ugotovitev je, da rabimo letno na obstoječih hmeljskih površinah od 8—10 % novih lmeljevk kot nadomestilo za one, ki so po ca. 10 letih u-porabe dotrajale. Torej bi rabili verjetno ‘okrog 600.000 komadov letno. Teh potreb pa zdaleč savinjska hmeljišča v zadnjih letih niso krila. Temu v potrdilo naj navedemo podatke za nekaj let nazaj:
Leto	Št. sadik	Dobavljenih hemljevk	
1948	4,870.095	380.000 kom	ali 8 %
1949	5.150.524	350.500	6,5 %
1950	7,258.874	481.500	6,5 %
1951	7,233.593	904.300	12,5 %
1952	7,331.320	486.500	6,5 %
1953	7,624.249	301.192	4,5 %
1954	7,625.400	174.900	2,5 %
Poprečno smo torej prejeli na leto okrog 6,7 % hmeljevk za nadomestilo in nove nasade.
—	O —
... Računamo, da bo upravni odbor Zadružne hranilnice in posojilnice ukrenil vse potrebno glede zadovoljivega reševanja bodočega kreditiranja hmeljarstva. Od zadostnega in rednega kreditiranja ’»e namreč odvisno, kakšni bodo bodoči uspehi.
—	O —
Inž. Petriček Janko
Impregnirajmo hmeljevke
Vedno bolj občutljivo pomanjkanje lesa, posebno hmeljevk, ki jih je vedno teže nabaviti, nam nujno narekuje, da moramo storiti vse, da podaljšamo uporabnostno dobo ne samo novo kupljenih drogov, ampak tudi onih, ki so že na polju v rabi nekaj let. Visoke cene in težka nabava so nas prisilile, da začnemo takoj in brez odlašanja z impregnacijo, ki jo naj opravi vsak hmeljar sam doma z enostavnimi sredstvi . . .
(Nadaljevanje sledi)
Preobložene police z dehtečim sirom so vzpodbudile člane DSP k živahni debati o proizvodnji in prodaji sira
:io; STRAN
TATVINE V MESNINAH
V zadnji številki »Hmeljar«, št. 3 — marec 1971 sem prebral članek »Tatvina v Mesninah« avtorja J. F. Z avtorjevim člankom se ne morem strinjati o načinu pisanja in navajanja podatkov. Žal sem na pobudo vodstva obrata Mesnine sam sodeloval pri razčiščevanju nastale zadeve, zato mi je več ali manj znan potek odkritve tatvin.
Uvodoma bi rad avtorja članka J. F. spomnil na mnoge razprave o izigravanju samoupravnih aktov in korupcije, katere so širši javnosti poznane in katere so sprožili .tudi v ZKS. Zato mislim, da niti pri pisanju ni potrebno nepošteno dejanje od realnosti in resnice zavijati v negotovost. Mislim, da bi lahko avtor članka kar konkretno imenoval tiste, ki ne znajo ločiti tujega od svojega, sicer bi kdo od bralcev res mislil, da je to samo v Mesninah. Seveda, v kolikor teh primerov ne pozna, potem bi bilo najbolje, da bi se članek drugače začel, ne ravno z lastninskimi odnosi. Strinjam se, da papir prenese vse, da nismo več navajeni govoriti resnice in da je slaba povezava med pisci člankov in organi javne varnosti lahko škodljiva, enostranska in napačna. Zal moramo ugotoviti, da to velja tudi za avtorja članka v Hmeljarju tov. J. F. Sodeloval sem pri zasliševanju delavca (mladoletnika) F. O. in J. L., ki sta trdila v svojo obrambo, da ju je N. I. navajal k takšnim dejanjem. To je tudi zapisano v zapisniku disciplinske komisije obrata Mesnine. Vendar so nato zadevo prevzeli organi javne varnosti, ki so ugotovili, da sta F. O. in J. L. lagala disciplinski komisiji obrata in da sta to izjavila v lastno obrambo zaradi bojazni odpustitve z delovnega mesta.
Avtorju članka in vsem, ki ste brali ta članek, moram povedati, da N. I. ni »nikakršen mladinski funkcionar« v kraju, kjer so bile tatvine. Prav tako ni aktiv ZM ukradene izdelke uporabljal za Silvestrovo in za praznovanje Dneva žena, kot je razvidno iz članka. Verjetno bo tov. J. F. v bodoče premislil in stvar dokončno preveril in orisal iz obeh strani, ker je zelo delikatna. Prepričan sem tudi, da se bo avtor J. F. članka »Tatvine v Mesninah« opravičil tov. N. I. zaradi nedovolj preverjenih podatkov in slabe povezave z organi javne varnosti, ki žal tudi z njegovim člankom ni rodila resnice.	VIKI KRAJNC
POJASNILO H KRITIKI
Ni mi znano, kaj je privedlo tovariša Krajnca, predsednika Občinske konference ZM v Celju, do tega, da polemizira o vsebini članka, ki je bil objavljen v 3. številki »HMELJAR« z naslovom »TATVINE V MESNINAH«, kjer je — ponovno poudarjam — napisano to, kar je ugotovila v postopku komisija za zaščito delovnih dolžnosti. Sicer pa sedaj to ni pomembno, bolj važno je dejstvo, da kritik mojega sestavka neopravičeno napada nekaj, kar vsi člani delovne skupnosti in družbeno politične organizacije smatrajo, da je pozitivno prikazano.
Res je, da je tovariš Krajnc sodeloval v razpravah, ki so se nanašale na kršitve delovnih dolžnosti nekaterih mladincev zaradi tatvin mesnih izdelkov, vendar pa mu moram žal povedati, da mi je kot predsedniku citirane komisije (obrat Mesnine namreč nima komisije), zadeva v celoti poznana in ne deloma, kot njemu. Zato v celoti izpodbijam navedbe, da bi s pisanjem ne povedal ugotovljenega in pri tem bil korupcionist. Ne morem dovolili, da bi nekdo, ki zadeve ne pozna v celoti (verjetno sestavka tudi ni dobro razumel), hotel prikazati drugače in celo odločal o tem, kako naj se članek začne pisati.
Sem prepričan, da s pisanjem o zadevi niso izigrani samoupravni akti, niti ta ne diši po zavajanju v postopku ugotovljenega dejstva. V kolikor pa so delavci pri zaslišanju pred organi uprave javne varnosti drugače govorili, potem mirno lahko trdimo, da je še tretja varianta laži.
Da nekateri delavci v Mesninah ne znajo ločiti tujega od svojega, pa mislim, da je bilo bralcem za-
doščeno, čeprav sem navedel le kratice.
Trditev, da je tov. Krajnc sodeloval pri zaslišanju, ne drži, res pa je, da je bil prisoten ob razgovoru z obdolženci, kajti zaslišanje za tov. Obreza Franca in Lebič Jožeta, je opravil vodja DE klavnica-predelava, ki je nato izdelal tudi predlog za uvedbo postopka komisiji za zaščito delovnih dolžnosti. Iz spisov, ki so mi kot predsedniku že navedene komisije na razpolago, poudarjam, da sta tako Obreza Franc kot Lebič Jože izjavila, kako jih je v nedopustno dejanje navajal Novak Ignac. Novak Ignaca sta v izjavah dobesedno imenovala kot »mladinskega funkcionarja«. Povedala sta tudi, da je Novak Ignac organiziral prostovoljno delo pri gradnji ceste ter da so postali celota v vseh »pogledih« in tudi da so ukradene klobase uporabljali za Silvestrovo.
Torej je v članku napisano, kar dokazujejo izpovedi obdolžencev in .prič, ne pa tisto, da je organizator njihovih pojedin aktiv zveze mladine. Kako je to podrobneje potekalo, mi ni znano. Avtor odgovora na članek torej ni podal objektivne kritične ocene, temveč je več ali manj ščitil nepridiprave.
Zato smatram, da se tov. Ignacu Novaku naj opravičijo delavci, zoper katere so bili izrečeni ukrepi, saj so lagali oni ne pa jaz.
Na zaključku tega pojasnila sem prepričan, da je bila vsebina prvotnega članka identična z ugotovitvami komisije za zaščito delovnih dolžnosti in da je bilo nepošteno dejanje odmaknjeno od resnice po krivdi obdolžencev, če so na zaslišanjih pri organih uprave javne varnosti drugače govorili.
Jože Franko
Kuharsko gospodinjski tečaj v Kozjem
Razstave različnih dejavnosti so vedno odraz rezultatov in uspeha v določenem razdobju in istočasno priznanje ter moralna podpora dejavnosti, na katero se razstava nanaša. Na Kozjanskem smo imeli v zadnjem obdobju precej razstav po kmetijski dejavnosti in sicer dve živinorejski, dve pokušnji vin, eno splošno kmetijsko razstavo in štiri razstave črnega ribeza. Slednje so bile 1959, 1962, 1963, in leta 1964 in tudi edine v Jugoslaviji do sedaj..
Sedaj po daljšem premoru smo ponovno imeli v Kozjem razstavo kuharske umetnosti, ki je pod vodstvom gospodinjsko-kuharskih strokovnjakov in gojenk kuharskega tečaja zelo lepo uspela. Zelo je uspel kuharsko-gospodinjski tečaj. Uspešno sta ga vodili gospodinj-sko-kuharski strokovnjak tov. Janova iz Bistrice ob Sotli in tovarišica Sotošek iz Kozjega. Tečaj je z uspehom zaključilo 24 deklet in žena z ožjega Kozjanskega. Tečaj
ko drugo leto in ne vsakih deset let, kot je bilo do sedaj.
Na teh tečajih se dekleta nauče tudi praktičnega gospodinjstva, u-porabe raznih gospodinjskih strojev in pripomočkov ter sprejem in postrežba gosta, serviranje in še dosti raznih stvari, ki jih mora danes sodobna gospodinja vedeti.
Znanje pridobljeno na tem uspelem tečaju so tečajnice prikazale na razstavi kuharskih izdelkov. Vsaka tečajnica je pripravila določen izdelek, ki je bil na razstavi primerno serviran in ocenjen.
Ob zaključku tečaja so tečajnice s pomočjo poslovne enote Kozje pripravile veselico, kjer so prodajale svoje kuharske izdelke z namenom delno kriti stroške tečaja, ker danes tak tečaj precej stane.
Priznati je treba, da so tečaj, razstava in tudi prosta zabava zelo dobro uspeli in si žene ter dekleta podobnih tečajev še želijo.
Frane Valenčak
Marljive udeleženke kuharskega tečaja v Kozjem so ob zaključku priredile okusno aranžirano razstavo svojih izdelkov in veselico, na kateri so te izdelke prodale in zlicitirale. Z izkupičkom so delno krile stroške
prireditve
je potekal na pobudo odbora SZDL v Kozjem in na splošno željo deklet in žena. Organizacijo tečaja je prevzela oodročna poslovna enota Kozje, materialno pa je tečaj podprla Delavska univerza iz Šmarja in Kmetijski kombinat Žalec, prostore in inventar pa je odstopilo Gasilsko društvo Kozje v gasilskem domu. Tečaj je trajal približno 2 meseca in so ga obiskovala v glavnem kmečka dekleta. Pridobile so si osnovno znanje praktičnega gospodinjstva, osnove pravilne prehrane človeka in neposrednega znanja in prakse iz kuharske umetnosti in spretnosti priprave zdrave in tečne hrane. Dejstvo je, da so gospodinjsko-kuharski tečaji posebno na vasi zelo potrebni in zaželjeni, ker ugotavljamo, da je na vasi dosti možnosti in velika izbira zdrave in tečne hrane, da pa je ista dostikrat zaradi pomanjkljivega znanja kmečkih gospodinj slabše in nezadovoljivo pripravljena, kar seveda vpliva na ugodje in počutje ter tudi zdravstveno stanje kmečke družine. Glede na to, da se kmečkim dekletom daje v osnovni šoli dosti premalo znanja iz gospodinjstva in prehrane človeka, je nujno, da bi se za obdobje po šoli organizirali na vasi gospodinjsko-kuharski tečaji, kar bi morala biti stalna praksa vsaj vsa-
KMETIJSKI KREDITI V ZSSR
V Sovjetski zvezi so sedaj veliko bolj pozorni do kmetijstva kot kdaj prej. Ukvarjajo se z njegovo mehanizacijo, elektrifikacijo, kemi-zacijo in z izboljšanjem zemlje. Sistem financiranja investicij od države ima še pomembnejšo vlogo. (Po razvojnem načrtu 1966—1970 so predvideli vlaganje države in kalhozov v znesku 71 milijonov rubljev. Toliko so investirali v kmetijstvo v 19 povojnih letih skupaj.) Kljub visokemu znesku še zavzemajo krediti skromno mesto pri investicijah.
Kreditiranje kmetijstva opravlja in kontrolira Državna centralna banka. Kolhozi dobijo dolgoročne in kratkoročne kredite, sovhozi pa v glavnem le kratkoročne. Interesna stopnja za kratkoročne kredite je 1 %, za dolgoročne pa le 0,75 % (Za primerjavo:	Na Poljskem imajo
kratkoročni krediti 6 % interesno stopnjo, srednjeročni pa 4%).
Država daje kredite tudi delovnim organizacijam, ki preskrbljuje-jo kmetijstvo s stroji, gnojili in drugim.
STRAN
MAJ 1971
Premije za krčenje sadnih nasadov
Decembra lani so v EGS sprejeli sklep o povečanju premij za krčenje sadnih nasadov, ki velja tudi za 1971 leto. Za hektar izkrčene površine so povečali premije od 500 na 800 »evrodolarjev« kar je okróg
500.000	lir. Izkrčitelju je seveda prepovedano ponovno sajenje. Premije, ki jih izplačajo takoj, prispeva polovico državni proračun, polovico pa gre iz skupnih sredstev EGS.
■	(»Obstbau-Weinbau«, dec. 1970)
74 kg mesa na prebivalca
V zahodni Nemčiji se je poraba mesa povečala od 57 kg v letu 1960 na 74 kg leta 1970. Raziskovalci tržišča pričakujejo za obdobje do 1975 leta, da se bo povečala poraba svinjskega mesa za 17%, govejega in telečjega pa za 16%.
(»Der Tierzüchter«, 1, 1971)
Govedoreja v ZDA
Od leta 1947 do 1970 se je zmanjšalo število krav od 27 milijonov na 13 milijonov in z njim tudi število osemenjevalnih postaj.
Povprečna mlečnost pa se je dvignila v zadnjih 20 letih od 2025 kg na 4108 kg na kravo.
Premije za krave rejnice
Rejci krav na Irskem bodo dobili premije, če bodo porabili mleko doma za vzrejo telet. Premija pripada tistemu, ki ima najmanj tri krave in se odpove prodaji mleka. Za tretjo kravo dobi rejec okrog 185 DM, za četrto 167 DM, za vsako nadaljno pa 140 DM, če vzredi vsa teleta.
(»Mitteilungen«, 8/1971)
Perutnina za SSSR
Zahodnoevropske države — največ pa Nizozemska in Francija — bodo izvozile v Sovjetsko zvezo (govorijo o 30.000 tonah) večje količine perutnine, predvsem brojlerjev, po razmeroma nizkih cenah.
Večja proizvodnja
Univerza v Gättingenu je naredila zanimivo raziskavo, po njej je bila leta 1.800 mlečnost krav le 850 kg, teža volne na ovco 0.75 kg, sedaj je 4.40 kg. V tem obdobju pa se je povečala nesnost od 50 na 204 jajca letno.
SODOBNEJE
Včasih so ljudi, ki so se gnali samo za svoje koristi, in ki so se pri tem požvižgali na širše družbene interese, imenovali egoiste, danes se imenujejo — borci za podjetniške interese.
PO POPISU
Popis prebivalstva, ki je bil letos od 1. do 10. aprila, nas je naštel 1,725.088 Slovencev, kar je za 8,4 % več kot leta 1961. Gospodinjstev je v Sloveniji 515.761 s poprečno 3,3 člana. Zanimiv podatek je tudi, da imamo le 479.390 stanovanj. Za nas kmete je zanimivo, da redimo 43.231 konj, 445.912 govedi, 347.730 prašičev in 25.695 ovac.
Ko bodo znani obsežnejši podatki, bomo o njih poročali.
Grebljice za predhodno čiščenje izdeluje
DORNIK KAREL KOVAČ
iz Ločice pri Polzeli št. 1
LJUDSKE NAPOVEDI
Maja zmeren hlad lepo daje ze-lenjad; hmelja, žita in sena, ti obeta do vrha.
Brez dežja Pankrac in Urban, dobre trgatve up je dan.
IZREKI
Otroci, pazite na očetovo pravico in tako delajte, da vam bo dobro!
»Hmeljar« izdaja delavski svet kombinata »Hmeljar« — Žalec, ureja uredniški odbor: Karel KAČ — predsednik, inž. Vili VYBIHAL — glavni urednik, dipl. inž. Mil jeva KAC — urednica strokovne priloge, Jože KLANČNIK, dipl. inž. Marija WAGNER, dipl. inž. Anton GUBENŠEK in Franci IZLAKAR — člani. — Uredništvo je na Kombinatu Žalec, Ulica Žalskega tabora I. — Glasilo Izhaja mesečno v 5,500 izvodih. — Letna naročnina 12 dinarjev. — Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje.
Člani DSP so si pred potekom mandata ogledali rastlinjake v Vrtnarstvu
in Mlekarno
METEOROLOŠKO POROČILO
Na meteorološki postaji pri Inštitutu za hmeljarstvo je tov. Martin Vučer izmeril v minulih mesecih sledeče količine padavin:
Januarja je padlo 93,6 milimetrov padavin v 12 dneh, februarja je padlo 60,4 milimetrov padavin v 9 dneh, marca je padlo 74,7 milimetrov padavin v 7 dneh, aprila je padlo 95,9 milimetrov padavin vil dneh.
Prvomajski prazniki so letos bili deževni in megleni. V teh dneh je padlo kar 59,1 mm padavin.
Vy
OBVESTILO
DRUŠTVO KMETIJSKIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV ŽALEC PROSI VSE UDELEŽENCE IZLETA V SSSR, DA SE CIMPREJ ZGLASIJO PRI TOVARIŠU ANTONU SEDOVŠKU NA INŠTITUTU ZA HMELJARSTVO IN PORAVNAJO OBVEZNOSTI. ZARADI ODSTOPA NEKATERIH KOLEGOV SO ŠE PROSTA MESTA. INTERESENTI, POGOVORITE SE Z ZE OMENJENIM TOVARIŠEM!
DKIT ŽALEC
Merjasec na cesti
Hudo prometno nesrečo je povzročil v NDR divji prašič s prečkanjem ceste. Avtomobilist se ga je hotel izogniti, pri tem pa ga je zaneslo v nasproti vozeči avto, s katerim sta čelno trčila. Posledica sta dve smrtni žrtvi.
ČESTITKA
Ob vstopu na skupno življenjsko pot želimo Štefki Fužir in Jožetu Turnšku, da bi na kmetiji v Založah gospodarila uspešno in nežno vzgajala podmladek.
, .	Prijatelji
SKREGANA SOSEDA
— Obtoženi, plačali boste 250 novih dinarjev kazni, ker ste žalili svojega soseda. Bi radi še kaj rekli?	...	.....
—L O,-bij bi! Pa bom rajši- molčal. Je predrago.
BODICA
V ustavnih amandmajih je slabo opredeljen položaj kmeta. Razumljivo, saj kmetje nikoli niso bili na položajih.
Drevje v polnem cvetu nam zopet obeta bogato letino
STRAN
1971/5	PRILOGA HMELJARJA
REZULTATI VOLITEV V ORGANE
SAMOUPRAVLJANJA V KK »HMEZAD«
Volitve so bile 30. aprila 1971 za vse delavce podjetja, 12., 25. in 27. aprila pa so volili kmetje kooperanti svoje predstavnike v organe podjetja, v delovno enoto in svete kooperantov v poslovnih enotah.
Na podlagi zapisnikov volilnih odborov komisija objavlja naslednji volilni rezultat po volilnih enotah:
I.	VOLILNA ENOTA GOZDARSTVO POLZELA:
a)	za delavski svet podjetja:
Volilnih upravičencev:	9
Volilo	9
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
1.	Ogris Lovro	9
Izvoljen je Ogris Lovro.
2.	VOLILNA ENOTA MIROSAN IN ZDRUŽENA HLADILNICA
a)	za delavski svet podjetja:
Volilnih upravičencev:	35
Volilo	34
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
1.	ing. Korber Vid	33
Izvoljen je ing. Korber Vid.
3.	VOLILNA ENOTA MEŠALNICA KRMIL
a)	za delavski svet podjetja;
Volilnih upravičencev:	26
Volilo	23
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
1.	Petkovški Peter	18
Izvoljen je Petkovški Peter.
4.	VOLILNA ENOTA STROJNA POSTAJA
a)	za delavski svet podjetja:
Volilnih upravičencev:	87
Volilo	87
Posamezni kandidat je dobil na' slednje število glasov:
1.	Jug Vinko	86
Izvoljen je Jug Vinko.
b)	za svet delovne enote
Volilnih upravičencev	87
Volilo	87
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
1.	Cede Ivan
2.	Golič Alojz
3.	Jelen Janez
4.	Zvajger Ladislav
5.	Jug Vinko
6.	Ožir Ivan
7.	Rančigaj Jože
8.	Serti Jože
9.	Urlep Friderik
10.	Vertovšek Jožef
II.	Kopušar Jože
12.	Krušič Martin
13.	Faller Viktor
Izvoljenih je prvih 11 kandidatov, ki so dobili največje število glasov.
5. VOLILNA ENOTA HMEZAD
a)	za delavski svet podjetja
Volilnih upavičencev	63
Volilo	59
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
1. Jeriček Zlatko	41
Izvoljen je Jeriček Zlatko.
b)	za svet delovne enote
Volilnih upravičencev	63
Volilo	59
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
39 37 34 31 31 31 29 27 26
b)	za svet delovne enote
Volilnih upravičencev	92
Volilo	76
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
1.	Benčina Jože	67
2.	ing. Medved Jože	66
3.	Brusnjak Ferdo	61
4.	Nelec Slavica	55
5.	Oglajner Sonja	54
6.	Koželj	Silvo	53
7.	Žuntar	Milka	46
8.	Vouk Jožica	42
9.	Teržan	Zdenka	42
10.	Gajšek	Ivanka	37
Izvoljenih je prvih 11 kandidatov, ki so dobili naj večje število glasov.
8.	VOLILNA ENOTA VITAL
a)	za delavski svet podjetja
Volilnih upravičencev	94
Volilo	88
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
1.	Gobec ing. Stanko	83
Izvoljen je Gobec ing. Stanko.
b)	za svet delovne enote
Volilnih upravičencev	94
Volilo	88
1.	Cokan Jožica
2.	Birsa Vlado
3.	Grobelnik Anton
4.	Kompolšek Anton
5.	Šepec Vera
6.	Zagode Jože
7.	Požun Pavla
8.	Super Janko
9.	Korenjak Franc Izvoljenih je prvih 7 kandidatov, ki so dobili največje število glasov.
6.	VOLILNA ENOTA VRTNARSTVO
a)	za delavski svet podjetja
Volilnih upravičencev	92
Volilo	70
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
1.	Dermol Ludvik	49
2.	ing. Medved Jože	20
Izvoljen je Dermol Ludvik.
Izvoljenih je prvih 7 kandidatov,		Posamezni kandidat je dobil	na-
ki so dobili največje število	gla-	slednje število glasov:	
sov.		1. Gaberšek Franc	83
		2. Jelen Slavko	83
7. VOLILNA ENOTA MLEKO		3. Javorovič Josip	83
a) za delavski svet podjetja		4. Maček Maks	83
Volilnih upravičencev	91	o. Majer Milena	83
Volilo	80	6. Okrožnik Franja	83
Posamezni kandidat je dobil	na-	7. Putrih Anton	83
slednje število glasov:		8. Škrablin Eva	83
1. Kos ing. Karel	41	9. Šoster Oskar	83
2. Lovrenčič Milka	35	10. Verk Miha	83
Izvoljen je Kos ing. Karel z 41 gla-		11. Žgajner Slava	83
sovi.		Izvoljeni so vsi kandidati, z ena-	
b) za svet delovne enote		kim številom glasov.	
Volilnih upravičencev	91	9. VOLILNA ENOTA	
Volilo	80		
Posamezni kandidat je dobil	na-	GOSTINSTVO	
slednje število glasov:		a) za delavski svet podjetja	
1. Naglič Franc	76	Volilnih upravičencev	78
2. Gajšek Rozika	75	Volilo	61
3. Bratec Stanko	73	Posamezni kandidat je dobil	na-
4. Križan Anton	71	slednje število glasov:	
5. Šipoš Tibor	69	1. Cvikl Ivo	28
6. Dobovičnik Ciril	68	2. Koprivc Anica	33
7.	Škof Anton 8.	Basle Anton	68 67	Izvoljena je Koprivc Anica.	
9. Kos Pavla	65	b) za svet delovne enote	
10. Kopitar Vladimira		Volilnih upravičencev	78
11. Intihar Anica	55	Volilo	61
12. Drofenik Marica	54	Posamezni kandidat je dobil	na-
13. Šilih Karel	43	slednje število glasov:	
1.	Kukovec Milka
2.	Goleš Majda
3.	Zupanc Slava
4.	Tajnšek Marjeta
5.	Cede Ana
6.	Miklavc Dušan.
7.	Koprivc Anica
8.	Tiseli Slavko
9.	Štusei Irena
10.	Svet Fanika
11.	Friškovec Slava
12.	Vedlin Ivanka 13: Perčič Silva
56
52
52
51
49
49
48
48
46
47 42 41 39
Na volišču skupnih služb je bilo živahno že v zgodnjih jutranjih urah
Izvoljenih je prvih 11 kandidatov, ki so dobili največje število glasov.
10.	VOLILNA ENOTA KMETIJSTVO RADLJE
a)	za delavski svet podjetja
Volilnih upravičencev	72
Volilo	67
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
1.	Bukovnik ing. Franc	63
Izvoljen je Bukovnik Franc.
(Nadaljevanje na 2. strani)
b)	za svet delovne enote
Volilnih upravičencev	72
Volilo	67
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
1.	Bukovnik Franc	52
2.	Mravljak Branko	52
3.	Čerče Silva	48
4.	Brnjilovič Milovan	47
5.	Kobal Albert	47
6.	Glazer Anton	43
7.	Urnat Jože	37
8.	Koležnik Jožefa	30
9.	Helbl Alojz	29
10.	Pogorevc Vincencija	28
Izvoljenih je prvih 7 kandidatov, ki so dobili največje število glasov.
11. VOLILNA ENOTA SKUPNE SLUŽBE KOMBINATA
a) za delavski svet podjetja
Volilnih upravičencev	157
Volilo	132
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
1. Goršek Andrej	88
2. Janše Jože	99
3. Žagar Marjan	71
Izvoljena sta prva dva kandidata,	
ki sta dobila največje	število gla-
SOV.	
b) za svet delovne	enote
Volilnih upravičencev	157
Volilo	132
Posamezni kandidat	je dobil na-
slednje število glasov:	
1. Holobar Vojko	114
2. Janše Jože	112
3. Korošec Marija	108
4. Nagode Marjan	102
5. Goršek Andrej	102
6. Medenjak Štefan	101
7. Pšaker Ciril	99
8. Špeglič Franc	99
9. Ropotar Brigita	97
10. Janič Vinko	96
11. Zagode Slavica	93
12. Klinc Cirila	91
13. Škafar Polde	87
14. Marinček Ika	86
15. Ulaga Marjana	85
16. Toman Konrad	83
17. Savinek Erna	83
18. Lončarek Stane	76
19. Kampuš Štefka	71
20. Klanjšek Lidija	61
Izvoljenih je prvih 15	kandidatov,
ki so dobili največje	število gla-
SOV.	
12. VOLILNA ENOTA	MESNINE -
SKUPNE SLUŽBE	
a) za delavski svet	podjetja
Volilnih upravičencev	81
Volilo	73
Posamezni kandidat	je dobil na-
slednje število glasov:	
1. Štruc Jože	71
Izvoben je Štruc Jože.	
b) za svet delovne	enote
Volilnih upravičencev	81
Volilo	73
Posamezni kandidat	je dobil na-
slednje število glasov:	
1. Grm Anton	50
2. Žlender Drago	29
3. Grabner Ludvik -	26
4. Pirnat Jožica	19
5. Juteršek Ciril	14
Izvoljena sta prva dva kandidata,	
ki sta dobila največje	število gla-
sov.
13.	VOLILNA ENOTA
MESNINE — KLAVNICA — PREDELAVA
a)	za delavski svet podjetja
Volilnih upravičencev	183
Volilo	150
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
1.	elender Franc	115
2.	Lemut Franc	111
3.	Urbajs Jože	74
Izvoljena sta prva dva kandidata,	
ki sta dobila največje	število gla-
sov.	
b) za svet obrata	
Volilnih upravičencev	183
Volilo	150
Posamezni kandidat	je dobil na-
slednje število glasov:	
1. Lazar Alojz	135
2. Felicijan Ivan	134
3. Boršič Ivan	132
4. Pušnik Mirko	130
5. Pavčnik Vili	127
6. Potočnik Stanko	126
7. Žlender Franc	123
8. Jeram Zdenka	113
9. Urbajs Jože	94
10. Delakorda Edi	86
Izvoljenih je prvih 8 kandidatov, ki so dobili največje število glasov.
c) za svet enote v sestavu obrata
Volilnih upravičencev	183
Volilo	149
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
1.	Ban Leopold	134
2.	Klobučar Ivan	131
3.	Martinc Mirko	129
4.	Selih Ignac	129
5.	Ivekovič Vlado	123
6.	Koren Ivan	122
7.	Sitar Vinko	122
8.	Lesnika Slavica	_121
9.	Vaukner Jurij,	120
10.	Valant Leopold	120
11.	Marčen Anton	11'9
12.	Delakorda Edi	110
13.	Jeram Zdenka	115
14.	Remus Ljudmila	113
15.	Benedejčič Andrej	111
16.	Koželi Bariča	110
17.	Turnšek Franc	109
18.	Pilko Milan	106
19.	Veber Neža	85
Izvoljenih je prvih 15 kandidatov, ki so dobili največje število glasov.
14. VOLILNA ENOTA
MESNINE — MALOPRODAJA
a) za delavski svet podjetja
Volilnih upravičencev	133
Volilo	120
Posamezni kandidat je	dobil na-
slednje število glasov:	
1. Klanjšek Mirko	117
2. Trbovc Milan	105
Izvoljen je Klanjšek Mirko.	
b) za svet obrata	
Volilnih upravičencev	133
Volilo	120
Posamezni kandidat je	dobil na-
slednje število glasov:	
1. Hrastnik Jakob	118
2. Klanjšek Mirko	117
3. Jecl Ivan	116
4. Trbovc Milan	115
5. Fale Marijana	114
Izvoljeno je vseh pet kandidatov.	
c) za svet enote v sestavu	
obrata	
Volilnih upravičencev	133
V olilo	119
Posamezni kandidat je	dobil na-
slednje število glasov:	
1. Gorenšek Silva	108
2. Jecl Ivan	106
3. Klanjšek Mirko	106
4. Kovačič Drago	104
5. Lešar Marjan	100
6. Marko Maks	99
7. Šoster Alojzija	99
8. Fale Marjana	98
9. Boršič Silva	97
10. Škorjanc Terezija	97
11. Slogar Rado	97
12. Drobnak Franc	96
13. Tomažič Ivan	93
14. Pirnat Ivan	90
15. Trbovc Milan	89
16. Valek Biserko	85
17. Berk Anton	85
18. Antloga Tanja	72
Izvoljenih je prvih 15 kandidatov, ki so dobili največje število glasov.
15. VOLILNA ENOTA KMETIJSTVO I.
a) za delavski svet podjetja
Volilnih upravičencev	138
Volilo	131
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
1.	Žužej Franc	128
2.	Hropot Jože	114
Izvoljena sta Žužej Franc s 128 glasovi in Hropot Jože s 114 glasovi.
b)	za svet obrata
Volilnih upravičencev	138
Volilo	131
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
1.	Korenjak Tone	119
2.	Svet Edi	116
3.	Drolc Anton	113
4.	Marguč Ivan	111
5.	Kos Franc	108
Izvoljeni so vsi kandidati.
c)	za svet delovne enote v sestavu obrata
Volilnih upravičencev	138
Volilo	131
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
1.	Dovečar Slavko
2.	Pavline Vinko
3.	Borštner Ivanka
4.	Denac Franc
5.	Ilešič Marjana
6.	Korun Viktor
7.	Cilenšek Franc
8.	Podgoršek Jože
9.	Parašuh Franc
10.	Stančič Fanika
11.	Stroj anšek Ana
12.	Liber Alojz
13.	Perger Mirko
14.	Klokočovnik Franc
15.	Zajc Alojz Izvoljeni so bili vsi kandidati.
16.	VOLILNA ENOTA KMETIJSTVO II.
a) za delavski svet podjetja
Volilnih upravičencev	132
Volilo	122
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
1.	Brežnik Jože	108
2.	Repnik Tone	108
Izvoljena sta oba kandidata.
b)	za svet obrata
Volilnih upravičencev	132
Volilo	122
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
1.	Janežič Rudi	74
2.	Pečolar Štefan	74
3.	Repnik Anton	74
5.	Vogrinc Franc	32
Izvoljeni so vsi kandidati.
c)	za svet enote v sestavu obrata
Volilnih upravičencev	97
Volilo	89
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
1.	Janežič Rudi	54
2.	Janjič Savo	54
3.	Lešnik Zvonko	54
4.	Kuder Slavko	53
5.	Okorn Jože	53
6.	Pražnikar Ivan	53
7.	Jevšenjak Ignac	52
10.	Lužar Ivan	51
11.	Pajtak Fanika	50
12.	Polak Olga	49
13.	Cerovšek Cilka	48
14.	Remih Slavica	46
15.	Cestnik Pavla	45
16.	Zupanc Franc	45
Izvoljenih je prvih 15 kandidatov, ki so dobili največje število glasov.
110
109
108
108
108
108
107
107
105
105
104
103
102
99
93
17.	VOLILNA ENOTA KMETIJSTVO III.
a)	za delavski svet podjetja
Volilnih upravičencev	67
Volilo	62
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
1.	Omladič Edi	59
Izvoljen je Omladič Edi.
b)	za svet obrata
Volilnih upravičencev	67
Volilo	62
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
1.	Luževič Janez	55
2.	Kuder Anton	54
Izvoljena sta oba kandidata.
c)	za svet enote v sestavu obrata
Volilnih upravičencev	67
Volilo	62
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
1.	Stražar	Marija	57
2.	Zunanc	Stanko	57
3.	Križanec Dragica	56
4.	Mandelc	Jože	54
5.	Seražin	Franc	54
6.	Kolar Stanko	52
7.	Žunko Stevo	51
Izvoljeni so vsi kandidati.
18.	VOLILNA ENOTA KMETIJSTVO IV.
a)	za delavski svet podjetja
Volilnih upravičencev	44	;
Volilo	41
Posamezni kandidat je dobil na-slednie število glasov:
1.	Jureš Anton	41
Izvoljen je Jureš Anton.
b)	za svet obrata
Volilnih upravičencev	44
Volilo	41
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
1. Rojnik Milenko	39
2. Kampoš Anton	38
Izvoljena sta oba kandidata,
c)	za svet enote v sestavu obrata
Volilnih upravičencev	44
Volilo	41
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
1.	Okrožnik Peter	39
2.	Plohl Branko	38
3.	Rojnik Milenko	38
4.	Valentič Julijana	38
5.	Juren Marija	37	j
6.	Kosi Gizela	37	j
7.	Pirc Marija	37	!
Izvoljeni so vsi kandidati.
19. VOLILNA ENOTA GOVEDOREJA
a) za delavski svet podjetja
Volilnih upravičencev	78
Volilo	67	j
Posamezni kandidat je dobil na- j slednje število glasov:
1.	Kuder Ivan	65	!
Izvoljen je Kuder Ivan.
b)	za svet obrata
Volilnih upravičencev	78
Volilo	67
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
1.	Marovt Jože	66
2.	Marovt Stane	66
Izvoljena sta oba kandidata, ki sta dobila 66 glasov.
c)	za svet enote v sestavu obrata
Volilnih upravičencev	78
Volilo	67
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
1. Govek Jože	62
2. Koren Štefan	60
3. Matjaž Marjan	60
4. Vozič Franc	59
5. Burja Milan	58
6. Lovrenčič Barika	58
7. Štrakl Amalija	58
Izvoljeni so vsi kandidati.
20. VOLILNA ENOTA
KOOPERACIJA - ZAPOSLENI
a)	za delavski svet podjetja
Volilnih upravičencev	125
Volilo	118
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
1.	Plaskan Vlado	109
2.	Žagar Stanko	60
3.	Žibret Karl	55
Izvoljena sta bila prva dva kandidata, ki sta dobila največje število glasov.
b) za svet delovne enote
Volilnih upravičencev	125
Volilo	118
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
1.	Kralj Vlado	98
2.	Poteko Ivan	90
3.	Kučer Alojz	80
4.	Kožuh Julko	65
Izvoljeni so bili prvi trije kandidati, ki so dobili največje število glasov.
Mladi kmetijski proizvajalci so izvolili enega člana v svet delovne enote in sicer Krašovec Ivana.
21.	VOLILNA ENOTA
KOOPERACIJA ŽALEC — KOOPERANTI
a)	za delavski svet podjetja
1.	VOLILNA ENOTA VOJNIK—CELJE
Volilnih upravičencev	926
Volilo	616
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
2.	Kropivšek Franc	351
Izvoljen je Kropivšek Franc, Vransko.
6.	VOLILNA ENOTA PETROVČE
Volilnih upravičencev	563
Volilo	336
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
1.	Grobelnik Anton	133
2.	Tominšek Jože	199
Izvoljen je Tominšek Jože.
bj svet delovne enote
1.	VOLILNA ENOTA VOJNIK
Volilnih upravičencev	542
Volilo	479
Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov:
6.	VOLILNA ENOTA BRASLOVČE
Volilnih upravičencev	437
Volilo	416
Posamezni kandidati	so dobili
naslednje število glasov:	
1. Rojnik Jože	267
2. Serdoner Peter	149
Izvoljen je Rojnik Jože.	
7. VOLILNA ENOTA	
PREBOLD	
Volilnih upravičencev	295
Volilo	245
Posamezni kandidat je	dobil na-
slednje število glasov:	
1. Potočnik Franc	236
Izvoljen je Potočnik Franc.
*
Leteče volišče Maloprodaje obrata Mesnine je obiskalo vse svoje
prodajalne
1. Verdel Franc	461
2. Planinšek Franc	358 Izvoljen je Verdel Franc, Pristava 27, Dobrna.
1. VOLILNA ENOTA
GOTOVLJE—ŠEMPETER
Volilnih upravičencev	696
Volilo	373
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
1.	Kuder Ivan	277
2.	Cokan Vinko	92
Izvoljen je Kuder Ivan, Pongrac, p. Griže.
3. VOLILNA ENOTA
POLZELA—BRASLOVČE
Volilnih upravičencev	845
Volilo	748
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
1.	Košec Jože	373
2.	Sporn Franc _____________ 3/5
Izvoljen je Sporn Franc, Parižlje, Braslovče.
4. VOLILNA ENOTA PREBOLD—TRNAVA
Volilnih upravičencev	589
Volilo	444
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
1.	Vedenik Jože	250
2.	Vasle Jože	1Ö4
Izvoljen je Vedenik Jože, Dolenja vas, Prebold.
5.	VOLILNA ENOTA TABOR—VRANSKO
Volilnih upravičencev	662
Volilo	662
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
1.	Lesjak Franc	311
1. Vrisk Marilda Izvoljena je Vrisk Matilda.	474
2. VOLILNA ENOTA CELJE	
Volilnih upravičencev	384
Volilo	137
Posamezni kandidat je dobil na-	
slednje število glasov:	
1. Šah Jože	350
IzvoFen je Šah Jože.	
3. VOLILNA ENOTA	
GOTOVLJE	
Volilnih upravičencev	413
Volilo	254
Posamezni kandidati so naslednje število glasov:	dobili
1. Bizjak Ivan	114
2. Goropevšek Anton	1
3. Turinek Anton	3
Izvoljen je Bizjak Ivan.	
4. VOLILNA ENOTA	
ŠEMPETER	
Volilnih upravičencev	283
Volilo	119
Posamezni kandidati so naslednje število glasov:	dobili
1. Cetina Vinko	77
2. Serdoner Ivan Izvoljen je Cetina Vinko.	44
5. VOLILNA ENOTA	
POLZELA	
Volilnih upravičencev	408
Volilo	372
Posamezni kandidati so naslednje število glasov:	dobili
1. Satler Alojz	141
2. Mešič Anton	54
3. Pižorn Srečko	137
Izvoljen je Satler Alojz.
8.	VOLILNA ENOTA TRNAVA—GOMILSKO
Volilnih upravičencev	294
Volilo	199
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
1.	Stepišnik Albin	102
2.	Rančigaj Franc	97
Izvoljen je Stepišnik Albin.
9.	VOLILNA ENOTA TABOR
Volilnih upravičencev	304
Volilo	304
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
1.	Kovče Alojz	219
2.	Rak Martin	85
Izvoljen je Kovče Alojz.
10.	VOLILNA ENOTA VRANSKO
Volilnih upravičencev	358
Volilo	358
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
1.	Novak Anton	164
2.	Pečečnik Albert	191
Izvoljen je Pečečenik Albert.
11.	VOLILNA ENOTA PETROVČE
Volilnih upravičencev	563
Volilo	336
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
1.	Pešec Stanko	238
2.	Strenčan Viktor	90
Izvoljen je Pešec Stanko.
c)	Sveti kooperantov poslovnih enot Kooperacije Žalec
Svete kooperantov poslovnih enot so kooperanti izvolili na kandidacijskih zborih z javnim glasovanjem. Na podlagi zapisnikov so bili v posamezni svet izvoljeni naslednji:
1.	POSLOVNA ENOTA VOJNIK:
1.	Marzidovšek Vinko, Dol 18 Frankolovo
2.	Vrisk Matilda, Ivenca 16, Vojnik
3.	Fijavž Ignac, Lipa, Frankolovo
4.	Trbovšek Ivan, Hrenova 25, Strmec
5.	Štimulak Martin, Klanc 51, Dobrna
6.	Gerì Anton, Zavrh 49, Dobrna
7.	Klančnik Slavko, Bukovlje 10, Stranice
8.	Novak Franc, Arclin 15, Škofja vas
9.	Verdel Franc, Pristava 27, Dobrna
10.	Novak Franc, Strmec 27
11.	Pekošak Jože, Strmec 22a
k 2. POSLOVNA ENOTA CELJE:
1.	Šah Jože, Lisce 17
2.	Belaj Jože, Pečovnik
3.	Brežnik Franc, Medlog 64
4.	Bobnič Anton, Košnica 44
; 5. Gmajner Anton, Vojnik 212 j 6. Dimeč Jože, Rožni vrh 25 ! 7. Cizej Hedvika, Ljubečna 77 " 8. Stožir Anton, Trnovlje 26
9.	Okorn Franc, Škofja vas
10.	Planinšek Franc, Zg. Hudinja 14
11.	Koželj Franc st., Bukovžlak, Teharje
3.	POSLOVNA ENOTA GOTOVLJE:
1.	Goropevšek Anton, Griže
2.	Krašovec Ivan ml., Pongrac
3.	Goršek Vinko, Pongrac
4.	Bizjak Ivan, Gotovlje
5.	Jordan Jože, Gotovlje
6.	Vidmajer Štefan, Žalec
7.	Zupanc Niko, Gotovlje
8.	Turinek Anton, Podkraj
9.	Jezernik Vandi, Ponikva 1
10.	Verdnik Binca, PE Gotovlje
11.	Voh Franc, PE Gotovlje
4.	POSLOVNA ENOTA ŠEMPETER
1.	Pirc Martin, Šempeter
2.	Voh Boris, Doberteša vas
3.	Jan Ivan, Sp. Grušovlje
4.	Serdoner Ivan, Zg. Grušovlje
5.	Cetina Vinko, Podlog
6.	Cetina Štefan, Podlog
7.	Tkavc Franc, Kale
8.	Vinder Štefan, Šempeter
9.	Cokan Vinko, Sp. Roje
10.	Škorjanc Viki, Polzela (PE)
11.	Cimperman Milan, Polzela (PE)
5.	POSLOVNA ENOTA POLZELA:
1.	Pižorn Srečko, Andraž 14
2.	Verdev Ivan, Dobrič 19
3.	Cizej Ludvik, Podvin 50
4.	Mešič Anton, Polzela 109
5.	Satler Alojz, Založe 42
6.	Novak Jože, Orova vas 13
7.	Florjane Martin, Ločica 8
8.	Vasle Maks, Založe 62
9.	Glušič Jože, Andraž 109
10.	Ograjenšek Jože, PE Polzela
11.	Rojnik Angela, PE Polzela
6.	POSLOVNA ENOTA BRASLOVČE:
1.	Bošnak Franc, Poljče
2.	Rojnik Jože, Poljče
3.	Marovt Vlado, Topovlje 4 .Novak Anton, Kamenče
5.	Prislan Vili, Parižlje
6.	Vodlak Vlado, M. Braslovče
7.	Kovač Ivan, Letuš
8.	Plave Hedvika, Parižlje
9.	Natek Vilko, Sp. Gorče
10.	Uratnik Vlado, Braslovče
11.	Cizej Ivan, Braslovče
7.	POSLOVNA ENOTA PREBOLD
1.	Potočnik Franc, Kaplja vas
2.	Kramar Anton, Latkova vas
2. Lah Frido	8
Izvoljen je prvi kandidat Cvetko	
Vinko.	
3. PE SADJARSTVO	
Volilnih upravičencev	28
Volilo	27
Posamezni kandidati so	dobili
naslednje število glasov:	
1. Bokalič Franc	15
2. Mužina Franc	12
Izvoljen je prvi kandidat Bokalič	
Franc.	
4. KMETIJSKE POSLOVNE	
ENOTE	
Volilnih upravičencev	112
Volilo	111
Posamezni kandidati so	dobili
naslednje številog lasov:	
1. Černelič Daniel	56
2. Valenčak Franc	51
3. Strašek Edi	41
4. Drofenik Stanko	34
5. Horvat Štefka	19
Izvoljena sta prva dva kandidata,	
ki sta dobila največje število gla-	
SOV.	
23. VOLILNA ENOTA	
KMETIJSTVO ŠMARJE PRI	
JELŠAH—KOOPERANTI	
a) za delavski svet podjetja	
1. VOLILNA ENOTA	
KOZJE—BISTRICA	
Volilnih upravičencev	377
Volilo	373
Posamezni kandidati so	dobili
naslednje število glasov:	
1. Stadler Jože	206
2. Pirš Jože	169
Izvoljen je Stadler Jože.	
2. VOLILNA ENOTA	
IMENO—PRISTAVA	
Volilnih upravičencev	745
Volilo	711
Posamezni kandidati so	dobili
naslednje število glasov:	
1. Gobec Jože	369
2. Plevnik Vili	338
Izvoljen je Gobec Jože.	
3. VOLILNA ENOTA	
ŠMARJE—ROGAŠKA	
SLATINA	
Volilnih upravičencev	452
Volilo	411
Posamezni kandidati so	dobili
naslednje število glasov:	
1. Mlakar Ivan	256
2. Prah Janez	136
Izvoljen je Mlakar Ivan.	
b) za svet delovne enote
4. VOLILNA ENOTA IMENO
Volilnih upravičencev	390
Volilo	362
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
1.	Mraz Anton	321
2.	Vrenko Alojz	290
Izvoljena sta oba kandidata.
5. VOLILNA ENOTA ROGAŠKA SLATINA
Volilnih upravičencev	163
Volilo	162
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
1.	Janžek Franc	125
2.	Prah Franc	106
3.	Strašek Vinko	89
Izvoljena sta bila prva dva kandidata, ki sta dobila najvišje število glasov.
6. VOLILNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH
Volilnih upravičencev	289
Volilo	249
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
1.	Žohar Ivan	163
2.	Herič Franc	161
3.	Plevnik Anton	148
Izvoljena sta prva dva kandidata, ki sta dobila najvišje število glasov.
c)	V svete kooperantov so izvoljeni:
1. POSLOVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH
Delavci:
1.	Jeranko Erih, Senovica	10
2.	Potisk Jože, Lemberg	13
3.	Štravs Janko, Zadrže	13
Kooperanti:
4.	Gajšek Karel,
Bodrišna vas	151
5.	Gobec Anton, Gornja vas	190
6.	Herič Franc, Sladka gora	201
7.	Jecl Miran, Sladka gora	149
8.	Novak Ivan, Pijovci	194
9.	Novak Vili, Nova vas	183
10.	Petaver Jurij,
Bodrišna vas	192
11.	Stoklas Anton, Dvor	196
12.	Strašek Jože, Gaj	210
13.	Sveteljšek Alojz,
Polž. gorca	201
14.	Šket Janko, Belo	183
15.	Šket Franc, Močle	169
2.	POSLOVNA ENOTA ROGAŠKA SLATINA
Delavci:
3.	Škorjanc Ivan, Dolenja vas
4.	Uplaznik Ivan, Grajska vas
5.	Stergar Anton, M. Reka
6.	Žgank Rado, Šešče
7.	Zagožen Jože, Matke
8.	Janc Anton, Latkova vas
9.	Cizej Cilči, Kapli a vas
10.	Štajner Franc, Prebold
11.	Grenko Franc, Kaplja vas
8.	POSLOVNA ENOTA TRNAVA
1.	Stepišnik Albin, Trnava
2.	Rančigaj Franc, Gomilsko
3.	Orožim Fredo, Gomilsko
4.	Grenko Martin, Orla vas
5.	Lončar Štefan, Grajska vas
6.	Rožič Jože, Zakl
7.	Rančigaj Franc, Šmatevž
8.	Šketa Franc, Trnava
9.	Leber Jože, Orla vas
10.	Strožer Ivan, Grajska vas
11.	Brinar Marica, Dolenja vas
9.	POSLOVNA ENOTA TABOR
1.	Kovče Alojz, Ojstriška vas
2.	Juhart Ivan, Pondor
3.	Kos Vinko, Loke
4.	Golavšek Jože, Loke
5.	Cestnik Jože, Crni vrh
6.	Podbregar Stanko, Ojstriška vas
7.	Širše Ivan, Tabor
8.	Pustoslemenšek Franc, Kapla
9.	Rak Martin, Miklavž
10.	Žibret Marija, Tabor
11.	Drolc Viktor, Crni Vrh
10.	POSLOVNA ENOTA VRANSKO
1.	Kladnik Alenka, Ceplje
2.	Kropivšek Franc, Vransko
3.	Krtna Janko, Ceplje
4.	Lesar Ivan, Jeronim
5.	Novak Anton, Zajasovnik
6.	Pečečnik Albert, Prekopa
7.	Reberšek Franc, Selo
8.	Ropaš Martin, Jeronim
9.	Vranič Ivan, Prekopa
10.	Trobiš Rudi, Gotovlje
11.	Žilnik Ivan, Vransko
11.	POSLOVNA ENOTA PETROVCE
1.	Žagar Zoran, Dobriša vas
2.	Potočnik Ivan, Kasaze
3.	Drev Jože, Drešinja vas
4.	Razboršek Ivan, Arja vas
5.	Milan ing. Kač, Ruše
6.	Podpečan Martin, Galicija
7.	Turnšek Jakob, Pernovo
8.	Vanovšek Oto, Vinska gora
9.	Breci Alojz, Crnova
10.	Toman Anton, Žalec
11.	Rovšnik Anica, M. Brasovče
22.	VOLILNA ENOTA
KMETIJSTVO ŠMARJE PRI JELŠAH — Zaposleni
a)	za delavski svet podjetja
Volilnih upravičencev	176
Volilo	175
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
1.	Gobec Janko	103
2.	Gradišek Jože	81
3.	Peterlin Jernej	116
Izvoljena sta bila dva kandidata in sicer Peterlin Jernej in Gobec Janko.
b)	v svet delovne enote
1. UPRAVA DE
Volilnih upravičencev	18
Volilo	18
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
1.	Knapič Janko	12
2.	Gajer Rozika	6
Izvoljen je prvi kandidat Knapič Janko.
2. STROJNI SERVIS ŠMARJE
Volilnih upravičencev	18
Volilo	18
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
1. Cvetko Vinko	9
1. VOLILNA ENOTA BISTRICA OB SOTLI
Volilnih upravičencev	150
Volilo	150
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
1.	Robek Ciril	150
Izvoljen je bil Robek Ciril.
2.	VOLILNA ENOTA KOZJE
Volilnih upravičencev	227
Volilo	223
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
1.	Sinkovič Miloš	120
2.	Kolar Anton	116
3.	Volovšek Karel	111
4.	Tacer Andrej	91
Izvoljena sta prva dva kandidata, ki sta dobila najvišje število glasov.
3. VOLILNA ENOTA PRISTAVA
Volilnih upravičencev	355
Volilo	349
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
1.	Zlatolas Ivan	160
2.	Jagodič Stanko	108
3.	Zlof Franc	77
Izvoljen je prvi kandidat, ki je dobil najvišje število glasov.
1.	Prevolšek Lojzka,
Rogatec	12
2.	Stojnšek Franc, Rogatec	12
Kooperanti:
3.	But Albert, Kostrivnica 132
4.	Čebular Anton,
Kostrivnica	143
5.	Gajster Ciril, Ločendol	101
6.	Gobec Jože, Žahenberc	118
7.	Janžek Franc,
Zg. Sečovo	144
8.	Jerič Franc, Strmec	105
9.	Kitak Maks, Tržišče	131
10.	Krivanek Franc,
Kostrivnica	135
11.	Plavčak Jože, Kostrivnica	104
12.	Prah Jože, Brezovec	131
13.	Sajko Anton, Rjavica	120
3.	POSLOVNA ENOTA PRISTAVA
Delavci:
1.	Drofenik Stanko, Pristava 7
2.	Gobec Frido, Pristava	9
3.	Novak Zvonko, Šmarje	8
Kooperanti:
4.	Coki Alojz, Vršna vas 314
5.	Drofenik Stanko, Hajnsko 252
6.	Jezovšek Stanko,
Rog. Gorca	281
7.	Kužner Ivan, Kristanvrh	227
8.	Pevec Ivan, Vršna vas	307
9.	Planinšek Jakob,
Kristanvrh	272
10.	Pušnik Janez, Kristanvrh	236
11.	Verk Stanko, Pristava	302
12.	Vrbek Ivan, Bezgovica	304
13.	Založnik Andrej,
Orehovec	279
4.	POSLOVNA ENOTA IMENO Delavci:
1.	Amon Leon, Dobležiče	20
2.	Jagrič Martin, Imeno	20
3.	Šivak Drago, Lastnič	22
Kooperanti:
4.	Amon Ivan, Sopote	312
5.	Bovha Anton, Verače	332
6.	Dobrina Drago, Dekmanca	325
7.	Gubenšek Ivan, Imeno	330
8.	Horvatič Franc, Verače	332
9.	Hostnik Anton, Polje	306
10.	Jakopina Franc, Sopote	340
11.	Kotnik Alojz, Lastnič	323
12.	Oglajner Anton, Pecelj	318
13 Pečnik Rajko, ml.,
Prelasko	331
14.	Počivavšek Jože, Imeno	319
15.	Reberšek Alojz, Verače	331
5.	POSLOVNA ENOTA BISTRICA OB SOTLI
Delavci:
1.	Ferk Marija,
Bistrica ob Sotli	9
2.	Kotnik Jože, Hrastje	9
Kooperanti:
3.	Kunej Anton, Trebče	137
4.	Omerzo Franc, Trebče	139
5.	Pratnemer Jože,
Kunšperk	146
6.	Robek Ciril, Črešnjevec	141
7.	Romih Drago, Polje/Bistr.	139
8.	Stadler Jože,
Bistrica ob Sotli	145
9.	Zorenč Jože, Hrastje	138
6.	POSLOVNA ENOTA KOZJE Delavci:
1.	Kramer Franc, Kozje	20
2.	Raj gl Anton,	27
3.	Valenčak Franc, Kozje	22
Kooperanti:
4.	Božičnik Jakob, Buče	197
5.	Ivanc Jože,
Vrenska gorca	190
6.	Jazbec Ivan, Kozje	148
7.	Kolar Anton, Lesično	164
8.	Kovačič Fric, Lesično	191
9.	Kovačič Miha, Gubno	175
10.	Lasnika Anton, Kozje	182
11.	Pirš Jože, Zdole	171
12.	Tacer Andrej,
Drensko rebro	160
13.	Tovornik Marjan, Zagorje 158
14.	Volavšek Karl, Kozje	141
15.	Volavšek Stanko, Ješovec 145
7.	POSLOVNA ENOTA SADJARSTVO
Delavci:
1.	Bele Štefan, Žahenberc	23
2.	Bokalič Franc, Pristava	23
3.	Drofenik Anica, Gaberce	18
4.	Jus Ivan, Stoperce	23
5.	Močnik Boža, Rogatec	21
6.	Riga Slava, Rogatec	24
7.	Škorc Janez, Gaberce	17
Vsem izvoljenim članom delavskega sveta podjetja, svetov obratov in samostojnih delovnih enot in svetov delovnih enot v sestavu obratov izda potrdilo o izvolitvi volilna komisija podjetja.
Izvoljenim članom svetov kooperantov poslovnih enot izda potrdila volilna komisija kooperacije Žalec in DE Kmetijstva Šmarje.
V Žalcu, dne 5. 5. 1971.
Za volilno komisijo predsednik Savinek Franc