Kamniški OBČAN Št. 19 54. leto Pravljični Kamnik S slavnostnim prižigom prazničnih luči se je v središču mesta minuli petek začelo pestro decembrsko dogajanje, ki bo trajalo vse do zadnjega letošnjega dne, letos pa bo namenjeno predvsem najmlajšim. Prav zato so ga na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik poimenovali Pravljični Kamnik. Prižig prazničnih luči je naznanil pestro decembrsko dogajanje pod krovnim naslovom Pravljični Kamnik. / Foto: Gorazd Kavčič Jasna Paladin Kamnik - S simpatično predstavo igralcev Kulturnega društva Priden možic in velikim rdečim gumbom, ki so ga skupaj pritisnili župan Marjan Šarec in številni otroci, so v petek v prazničnih lučkah - ki jih je letos še nekaj več kot lani - zažareli Šutna, Maistrova ulica z Maistrovim mostom in seveda Glavni trg z veliko okrašeno smreko, pod katero se bo v prihodnjih tednih odvilo še veliko prazničnih dogodkov. »Okrasitev je v večini takšna kot minula leta, v okviru naših finančnih zmožnosti, a kljub vsemu si vsako leto prizadevamo dodati kaj novega. Letošnja novost je tako še prav posebej okrašena Šutna, k čemur so s svojimi okraski pripomogli najmlajši iz kamniških vrtcev, ki so jo pridno okrasili še pred slovesnim prižigom luči,« nam je povedal v. d. direktorja Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Franci Kramar in dodal, da bodo najmlajši v decembrskih dneh zares lahko uživali. Na svoj račun so tako lahko prišli že minulo soboto, ko je mesto pa tudi številne druge kraje po občini obi- tržnica Okusi Kamnika -Podeželje in Eko na Glavnem trgu, prvi od treh dobrih decembrskih mož pa je minulo soboto zvečer skupaj s svojim spremstvom vse polno otrok privabil tudi ob vznožje Malega gradu, kjer so člani Kulturnega društva dr. Franceta Steleta pripravili tradicionalno, že 26. Miklavževanje. Tudi letošnjo zimo v mestu ne bo šlo brez drsanja. Pokrito drsališče na parkirišču za frančiškanskim samostanom bodo odprli v petek, 18. decembra. skal sveti Miklavž. Pravzaprav se je v naših vaseh oglasil že v četrtek, 3. decembra, ko je obiskal Vranjo Peč, pa nato v petek, dan za tem, ko je razveselil otroke v Tunji-cah. V soboto, 5. decembra, je bila Miklavžu posvečena Miklavž je v soboto otroke obiskal tudi v šutenski cerkvi, na Selih, na Prelesni-kovi domačiji na Brezjah nad Kamnikom, v Nevljah, Stranjah, Šmarci, Zgornjem Tuhinju, Šmartnem v Tuhinju in Mekinjah, v nedeljo pa še na Gori sv. Miklavž, v Budnarjevi domačiji, v Mo-tniku in v Špitaliču. December bo tudi dobrodelen Na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik bodo decembra skupaj s Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik in njihovimi pravljičarkami po mestnih kavarnah pripravili branje pravljic, in to v kar desetih različnih terminih skozi ves mesec. Ves mesec pa bo tudi dobrodelen, saj bodo v prostorih TlC-a zbirali hrano s podaljšanim rokom trajanja za organizacijo Anina zvezdica. Praznično dogajanje se je šele dobro začelo. Kako lahko preživite veseli december, si poglejte v prilogi Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik znotraj tokratnega časopisa. OBČINSKE NOVICE Svetniki znova o knjižnici Čeprav so se spomladi v dveh obravnavah občinski svetniki soglasno že strinjali, da bo kamniška knjižnica ime nosila po pesniku Francetu Balantiču, jih je večina na novembrski seji svoje mnenje spremenila. stran 2 IZ NAŠIH KRAJEV Prva Šoping Šutna V petek, 20. novembra, je zaživela prva Šoping Šutna -kamniški odgovor na večerno nakupovanje v nakupovalnih središčih. Že decembra sledi ponovitev. stran 6 ŠPORT V znamenju Calcit Bike Teama Dom kulture Kamnik je sredi novembra gostil zaključno prireditev Odbora za gorsko kolesarstvo, ki je podelil nagrade najboljšim v olimpijskem krosu, spustu in BMX--u v pokalu Slovenije in pokalu mladih. stran 19 PRIREDITVE Mednarodni folklorni večer Letni koncert Folklorne skupine Kamnik so letos popestrile tudi plesne skupine od drugod. Vas zanimata ples in petje? Pridružite se jim! stran 21 Kamnik, 11. december 2015 Gradijo Veliko planino v malem V Godiču se je začela gradnja rekreacijsko-turističnega centra Etno village Velika planina, katerega investitor je podjetje Palmieri. Postavili bodo vrsto mobilnih hišk - kopij pastirskih bajt z Velike planine. Projekt prinaša tudi več novih delovnih mest. Jasna Paladin Godič - Projekt so ob novo zgrajeni osrednji stavbi, kopiji velikoplaninske planša-rije, v kateri bo recepcija in bo krati tudi edini trajen objekt, predstavili pred mesecem dni. Zamisel za ta prav poseben kamp ob Kamniški Bistrici, zaradi katerega »za obisk čarobne Velike planine kmalu ne boste več potrebovali nihalke ali poho-dniških čevljev«, pa je, kot poudarjajo investitorji, zorela več let. ► 7. stran Dediščina Velike planine bo že spomladi turiste navduševala tudi v Godiču. ^PriloB PRAVLJIČNI KAMNIK ¿ftan 9-16 Prihaja čas obdarovanj. Letos podarite naročnino na Gorenjski glas T: 04/201 42 41, E: narocnine@g-glas.si Gorenjski Glas Lokalna novica je kraljica tUS MARKET Veronika Kranjska cesta 3c, Kamnik PESTRA PONUDBA ZA PRAZNIKE! UGODNA PONUBA ŽIVIL IN IZDELKOV ÎO Kamniški OBČAN, petek, 11. novembra 2015 Občinske novice Referendumska pravila Svetniki znova o knjižnici Čeprav so se spomladi v dveh obravnavah občinski svetniki soglasno že strinjali, da bo kamniška knjižnica ime nosila po pesniku Francetu Balantiču, jih je večina na novembrski seji svoje mnenje spremenila. Podprli so namreč predlog, da se knjižnica imenuje Mestna knjižnica Kamnik - Komenda, in s tem omogočili širšo razpravo z zbiranjem predlogov, ki bo odprta do druge obravnave. Tilka Jesenik Balantič: »Gre za eno samo mrcvarjenje bratovega imena in naredila bom vse, da se Balantičevo ime briše iz Kamnika, ker Kamnik ga ni vreden.« V nedeljo, 20. decembra, bomo na referendumu odločali o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Volilno kampanjo o zakonodajnem referendumu o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih Kamniški občan spremlja, poroča in komentira po svoji presoji ter v obsegu in načinu, ki je v skladu z uveljavljeno uredniško politiko neodvisnega medija. Organizatorji referendumske kampanje lahko naročijo oglasne objave, pri katerih bo naveden naročnik, ki odgovarja za točnost in resničnost navedb v oglasu. Oglasne objave bodo vsem organizatorjem referendumske kampanje dostopne pod enakimi pogoji. V času referendumske kampanje Kamniški občan v skladu z zakonom o medijih objavlja popravke in odgovore, njihovo objavo zavrne vsem, ki skušajo popravke in odgovore izkoristiti za prikrito referendumsko kampanjo. Pritožbe na izvajanje teh pravil pisno naslovite na odgovorno urednico, pritožba mora vsebovati opis očitane kršitve, predlog razrešitve zapleta in naslov, kamor bo najpozneje v dveh dneh po prejemu pritožbe poslan odgovor. Odgovorna urednica Marija Volčjak Jasna Paladin Kamnik - Kot je na seji svetnikom uvodoma pojasnila višja svetovalka za družbene dejavnosti Katja Vegel, je preimenovanje ne glede na to, da so Balantiča svetniki obravnavali kot pesnika in ne domobranca, v delu javnosti sprožilo nestrinjanje oz. protest. Zato je župan Marjan Šareč že spomladi obljubil, da bodo svetniki preimenovanje obravnavali znova. »Nekatere občane moti konkretno ime, nekateri pa so proti kakršnemkoli poimenovanju in bi rajši videli, da se knjižnica imenuje krajevno. Predlog, ki je trenutno v gradivu, je zgolj predlog in ga je možno spremeniti, bodisi na predlog občinske uprave bodisi z amandmajem na seji v drugi obravnavi.« Enotnosti ni več Temu je sledila razprava, ki je pokazala, da svetniki niso več enotni kot spomladi, ko so predlog v obeh branjih potrdili soglasno. »Knjižnica že pol leta nosi Balantičevo ime in v praksi se ni zgodilo nič dramatičnega, zato si želimo, da tako ostane. Na voljo imamo odločitev - ali dokažemo, da je Kamnik moderno in odprto ali pa ideološko zafrustrirano mesto. Smo za spravo v dejanjih ali smo za ohranjanje ideoloških predsodkov? Lahko bi imeli lepo simboliko -šola, poimenovana po partizanu Tomu Brejcu, in zraven knjižnica, poimenovana po domobrancu Francetu Balantiču. Oba sta bila naša! Nevtralna imena pa so le dokaz strahu in nevarno je, če politika pristane na izsiljevanja,« je med drugim poudaril vodja svetniške skupine NSi Matej Tonin in potegnil vzporednice z Rudolfom Maistrom, ki je nekdaj tudi razdvajal, danes pa smo nanj zelo ponosni. »Te točke danes sploh ne bi smeli obravnavati. Spomladi smo v dveh občinskih svetih na najbolj demokratičen način in soglasno izkazali svoje prepričanje, danes pa dokazujemo, da podlegamo pritisku peščice. Bomo potemtakem vsakič, ko se kakšni občani z nami ne bodo strinjali, glasovali znova? Če pri prvem glasovanju niste vedeli, kdo je Balantič, ne sodite v občinski svet,« je svoje kolege nagovoril Damjan Hribar iz SDS. Matej Slapar (NSi) je poudaril, da se je v Kamniku v zadnjih mesecih odvilo več dogodkov v pod- poro Balantiču, niti enega pa ni bilo, ki bi se zavzel za to, da tega imena ne bi smelo biti, zato je svetnike pozval, naj vztrajajo pri svoji prvotni odločitvi. Da je ponovno spreminjanje imena za Kamnik sramota, je poudaril tudi svetnik županove liste LMŠ Anton Iskra. Jože Korošec (SLS) je izpostavil, da je točka dnevnega reda o tem povsem nepotrebna, saj zgolj razdvaja in deli, ne prinaša pa nobene gospodarske koristi. »Delitev smo vnesli še v občino Komenda, kar se mi zdi arogantno. Vsak naj se vpraša po svoji morali. Ljudje se zelo hitro spreminjamo, če bi ta dejanja vsak pri sebi razmislil, potem marsikdo ne bi smel danes sedeti tu,« je še povedal. Aleš Lipičnik (SMC) pa je vsemu dodal, da Balantiču kot takrat 2 o-letnemu fantu lahko oprosti njegovo sodelovanje v kolaboracijski vojski, zato imenovanje knjižnice po njem podpira, ne zdi pa se mu prav, da odgovornosti za kolaboracijo v Sloveniji še nihče ni prevzel. Za spremembo zaradi močnih pritiskov Čeprav so številni opozarjali, da je nevarno, če politika pristane na izsiljevanje, večina svetnikov Liste Marjana Šarca - Naprej Kamnik in Liste Dušana Papeža meni, da so z imenovanjem razdelili občane in mnoge tudi prizadeli. »Na nas so močni pritiski, da popravimo svoje prejšnje dejanje. Pogum je narediti en korak nazaj, da potem narediš dva naprej. Prizadete bomo lahko pomirili le z nevtralnim imenom,« je dejala Nina Irt (LMŠ). »Po spomladanskem preimenovanju nihče ni vedel, kaj se bo zgodilo. Začela se je peticija, napovedan je bil protestni shod Če župan takrat ne bi obljubil ponovne obravnave, miru do danes ne bi bilo. Žal je Balantič Kamničane razdvojil,« je povedal podžupan Igor Žavbi in dodal, da Kamnik očitno še ni zrel za poimenovanje po osebnosti iz druge svetovne vojne. Svetniki so s 15 glasovi za in desetimi proti (nekateri so se glasovanja vzdržali) potrdili predlog, da se knjižnica imenuje Mestna knjižnica Kamnik - Komenda, a s tem pravzaprav šele odprli javno razpravo z zbiranjem predlogov, ki bo odprta vse do drugega branja, predvidoma januarja. »Kamnik Balantiča ni vreden!« Seje občinskega sveta so se udeležile tudi Balantičeve sestra, nečakinja in praneča-kinja. »Ko sem poslušala razloge za vnovično preimenovanje, se mi je zdelo, da sem na političnem sestanku. Srečanje s svetniki je bilo zame ena sama boleči- na in eno samo mrcvarjenje njegovega imena. Že prvotno sem bila proti poimenovanju knjižnice po njem, zdaj pa bom naredila vse, da se svetniki s tem ne bodo več mučili, da se Balantičevo ime briše iz Kamnika, ker Kamnik ga ni vreden. Vsa prizadevanja za odpuščanje in spravo so v naši domovini neiskrena,« je bila po seji prizadeta Balantičeva sestra Tilka Jesenik Balantič. Za Balantičevo ime vrsta podpisnikov Na uredništvo se je obrnilo tudi nekaj podpisnikov izjave Podpiramo poimenovanje knjižnice po Francetu Balantiču, ki je objavljena v brošuri z naslovom France Balantič sodi v javni spomin slovenskega naroda, pod njo pa je podpisanih devetdeset posameznikov, ki delujejo na kulturnem in civilno--družbenem področju v občinah Kamnik in Komenda. Ugotavljajo, da se mora ena od javnih kulturnih ustanov na Kamniškem poimenovati po Balantiču. »Pesnik France Balantič sodi po mnenju literarnih zgodovinarjev, poznavalcev in ljubiteljev poezije med največje slovenske pesnike, pogosto ga primerjajo s Prešernom. Njegova poezija ni obremenjena s problemi vojnega časa, ampak je globoka izpoved mladega človeka,« so med drugim zapisali, in še: »Ker imamo zaupanje v pravno državo, verjamemo, da je bilo preimenovanje knjižnice v obeh občinah sprejeto po uveljavljenem in predpisanem postopku, o preimenovanju pa je bila obveščena tudi širša javnost v obeh ob- činah. Vsekakor je bilo dovolj časa za demokratično razpravo in predstavitev nasprotnih mnenj. Preimenovanje kamniške knjižnice so soglasno potrdili svet Občine Kamnik, svet Občine Komenda in svet knjižnice. V teh svetih so ljudje, ki so bili demokratično izvoljeni in predstavljajo različne politične usmeritve. Prepričani smo, da so se skupaj z županoma zavedali, o čem odločajo. Menimo, da morajo svetniki v obeh občinah zavrniti ponovno razpravo o preimenovanju knjižnice. Menimo tudi, da morajo svetniki in oba župana stati za svojo odločitvijo, če želijo ohraniti verodostojnost in ugled v javnosti. France Balantič je po rojstvu in družini Kamničan, prav je, da mu kot velikanu slovenske besede s poimenovanjem knjižnice po njem izkažemo spoštovanje.« Podporniki poimenovanja knjižnice po Balantiču so odprli tudi spletno peticijo Vztrajajte na poti sprave, ki jo je do začetka tega tedna podpisalo več kot 240 podpisnikov iz vseh koncev Slovenije. »V knjižnici ni levih in desnih razbojnikov« Za komentar smo prosili tudi Iztoka Čebaška, ki je konec pomladi že zbiral podpise proti poimenovanju po Balantiču, ki jo je - po njegovih besedah - podpisalo več kot tisoč občanov. »S ponovno obravnavo preimenovanja kamniške knjižnice, ki je bilo spomladi izvedeno na moralno sporen, predvsem pa politično vsiljen način, brez da bi imela javnost možnost posredovati tudi svoje predloge, na kar smo nasprotniki preimenovanja knjižnice opozarjali že od samega začetka, so občani in občanke občin Kamnik in Komenda slednjič le dobili možnost, da podajo tudi svoje mnenje. Dobršen del prebivalcev obeh občin namreč odločno nasprotuje poimenovanju kamniške knjižnice po katerikoli sporni zgodovinski osebnosti ter zahtevajo nevtralno ime knjižnice, saj je knjižnica javna ustanova, katere ime ne sme biti predmet političnih zlorab in ozkoglednega uveljavljanja političnih interesov posameznikov in posameznih političnih strank,« nam je povedal in zaključil, da v knjižnici ni levih in desnih razbojnikov, ampak smo vsi zgolj bralci, zato naj tako ostane tudi v prihodnje. Župan podpisal listino za zeleni turizem Kamnik - Župan Marjan Šareč je v soboto, 28. novembra, slavnostno podpisal dokument Zelena politika slovenskega turizma, s čimer se je občina Kamnik pridružila petnajstim destinacijam v Sloveniji, ki so vstopile v pilotni nacionalni program za pospeševanje uvajanja trajnostnih poslovnih modelov v turizmu. »Ta listina za nas pomeni veliko obvezo in s tem se naše delo na tem področju šele začenja. Turizem je tek na dolge proge in sadove bomo želi šele čez nekaj let,« je zbrane na tržnici Okusi Kamnika - Podeželje in Eko ob podpisu dokumenta nagovoril župan Marjan Šareč J. P. Nihalka na Veliko planino spet vozi Kamniška Bistrica - Po enomesečnih rednih vzdrževalnih delih so v družbi Velika planina v nedeljo, 29. novembra, znova pognali nihalko na Veliko planino. Od ponedeljka do četrtka vozi štirikrat dnevno (ob 8.30, 10., 12. in 16. uri), ob petkih devetkrat (ob 8.30, 10. uri ter od 12. do 18. ure vsako polno uro), ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 8.30 ter nato vsako polno uro do 18. ure. Nihalka in sedežnica bosta vozili tudi 24. decembra, ko na Veliki planini pripravljajo tradicionalni pohod z baklami k polnočnici v kapeli Marije Snežne. J. P. Kamniški OBČAN UREDNICA: OGLASNO TRŽENJE: Jasna Paladin Mateja Žvižaj jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 ODGOVORNA UREDNICA: ZAHVALE, OSMRTNICE: Marija Volčjak Renata Frakelj marija.volcjak@g-glas.si malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 KAMNIŠKI OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d. o. o, Kamnik, Ljubljanska cesta 3a, 1240 Kamnik, sedež uredništva Glavni trg 25, 1240 Kamnik. Kamniški občan je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 333, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini Kamnik, priložen je tudi Gorenjskemu glasu. Tokratna številka je izšla v nakladi 30.000 izvodov. Pravice izdajatelja izvaja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Naslednji Kamniški občan bo izšel 24. decembra, prispevke pošljite najkasneje do četrtka, 17. decembra 2015. Svetniki Občine Komenda bodo točko o vnovičnem preimenovanju knjižnice v prvem branju obravnavali v četrtek, 17. decembra. Kamniški turizem bo še bolj »zelen« ÎO Kamniški OBČAN, petek, 11. novembra 2015 Občinske novice Donacija PGD Gozd Zavarovalnica Triglav je gojškim gasilcem podarila tri tisoč petsto evrov, s tem denarjem pa bodo kupili prepotrebno opremo. Jasna Paladin Gozd - Zavarovalnica Triglav je v okviru novoletne preventivne akcije Za boljši jutri, v okviru katere del sredstev, namenjenih poslovnim novoletnim darilom, podarijo več kot tridesetim preventivnim projektom, v torek razveselila tudi člane Prostovoljnega gasilskega društva Gozd. Kot je povedal Aleš Kle-ment, vodja območne enote Zavarovalnice Triglav Ljubljana, denar radi vračajo v okolje, v katerem delujejo, predvsem pa verjamejo v delo gasilcev, ki znajo podarjena sredstva še zlasti oplemenititi. V imenu gojških gasilcev je vrednostni bon sprejel predsednik društva Janez Zavasnik, ob tem pa povedal, da bodo denar porabili za nakup razpihovalca dima in nove zaščitne opreme za operativne gasilce. V imenu gojških gasilcev je vrednostni bon sprejel predsednik društva Janez Zavasnik. Donacije je bil vesel tudi župan Marjan Šarec, ki se zaveda, da imajo gasilci na Gozdu še posebno zahteven teren, narava pa je tam pred leti že pošteno pokazala svoje zobe. Novo priznanje 1 »vi • 1 ••v •• kamniški knjižnici Jasna Paladin Kamnik - Po prejemu priznanja za finalista slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2015, so se v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik nedavno razveselili še ene pomembne nagrade. Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic, ki je letos potekal pod naslovom Knjižnice povezujejo, jim je Združenje splošnih knjižnic podelilo nagrado za inovativni projekt s področja dela z uporabniki, in sicer za projekt Kamniške pravljične poti. »Gre za zelo pomembno priznanje v knjižničarski stroki,« so ponosni sodelavci kamniške knjižnice, ki projekt izvajajo že od leta 2010. Kamniške pravljične poti potekajo od septembra do decembra ter od marca do junija navadno enkrat mesečno, in sicer ob sobotah dopoldne ob 10. uri. Do novembra letos so izvedli že 22 različnih pravljičnih poti. Nagrado sta prevzeli direktorica knjižnice mag. Breda Podbrežnik Vukmir in avtorica vodnika Kamniške pravljične poti Irena Cerar. Proslave združenja borcev NOB Kamnik Kamnik - Člani Območnega združenja borcev za vrednote NOB Kamnik vabijo na proslave, ki jih pripravljajo v prihodnjih dneh. V nedeljo, 20. decembra, ob 10. uri skupaj z ZB Tuhinj na Kostavski planini pripravljajo slovesnost v spomin na šestnajst padlih borcev. V nedeljo, 27. decembra, ob 11. uri bodo v soorganizaciji Občine Kamnik in ZB Tuhinj in skupaj z diplomati ZDA položili vence k spomeniku na Pre-vojah v Zgornjem Tuhinju. V soboto, 9. januarja, ob 9. uri pa vabijo k spomeniku v Rudniku pri Radomljah. J. P. Praznik, posvečen Maistru Državni praznik, dan Rudolfa Maistra, smo 23. novembra letos praznovali že deseto leto zapored. Tudi s proslavo v Domu kulture Kamnik. Jasna Paladin Kamnik - Praznovanje se je začelo s polaganjem vencev v preddverju občinske stavbe in k spomeniku Rudolfa Maistra na Trgu talcev, nadaljevalo pa s slovesnostjo, ki je do zadnjega kotička napolnila dvorano Doma kulture Kamnik. Na Občini Kamnik so jo poimenovali: Ri-šimo Maistra! Postanimo Maistri! Mi smo njegovi potomci! Te besede so na odru ponazorili učenci OŠ Marije Vere: Erin Gabrijel, Jan Stele in Urban Blaževič pod mentorstvom Irene Zagožen, ki so med samo proslavo ustvarjali na slikarskih platnih. Med gosti so bili številni pripadniki različnih domoljubnih in veteranskih organizacij ter Slovenske vojske, prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, generalov vnuk Stojan Maister in številni drugi, ki v sebi nosijo in častijo Maistrovega duha. »Rudolf Maister je imel pogum in znal je reagirati pravi čas. Stopil je pred nemško govoreče častnike, ki so se zavzemali za nemško Avstrijo, in jasno pokazal, da tega ne priznava. Kaj je to pomenilo takrat, si danes ne moremo niti predstavljati. Zaradi tega dejanja smo danes lahko država, kakršna smo, s svojim dejanjem pa je dal pogum in idejo prihodnjim generacijam, da so se uprle tudi leta 1941 in 1991. Danes smo spet v prelomnih časih, a danes Maistra žal nimamo. Pa bi ga še kako zelo potrebovali! Kdaj bomo nehali hlapče-vati? Kdaj bomo nehali razmišljati, kaj bodo rekli drugi? Kdaj bomo nehali čakati na navodila iz Bruslja in od drugod? Zavedajmo se, da Rudolf Maister ni bil nikomur hlapec, kajti v pravem Tudi letos so na slovesnosti podelili tri priznanja - kipce Rudolfa Maistra. Prejeli so jih Vojašnica generala Maistra iz Maribora, I. gimnazija v Celju in Bruno Jelenko. trenutku je znal udariti po mizi in je vedel, kaj storiti. Upam, da bomo tudi mi znali storiti tisto, kar moramo, če hočemo obstati kot država,« je zbrane uvodoma nagovoril župan Marjan Ša-rec. Na županove besede se je s pozivom, da bodimo ak- tivnejši in samozavestnejši državljani, navezal tudi predsednik Zveze društev general Maister mag. Milan Lovrenčič. Slavnostni govornik pa je bil letos poveljnik 132. gorskega polka Slovenske vojske, polkovnik Robert Klinar. Marjan Šarec pisal županom Župan je zaradi vse bolj mačehovskega odnosa države do občin na svoje županske kolege naslovil pismo, v katerem jih poziva k uporu. V torek, 15. decembra, bo župane gostil tudi v Kamniku. Jasna Paladin Kamnik - Župan je tudi svetnike seznanil z nezadovoljstvom, povezanim z vprašanjem aktualne pov-prečnine, ki je kljub zakonskim določilom vsako leto nižja, kaplja čez rob pa ni bila zgolj povprečnina, pač pa celoten odnos države do občin, ki prejemajo vedno nove zakonske obveze in vedno manj denarja za lastne investicije. V javnem pismu je Šarec med drugim zapisal, da je pripadnik mlajše generacije županov, ki še niso dolgo v politiki, a dovolj dolgo, da vidi, da smer ni prava. » Odnos državnih institucij do nas je še bolj ponižujoč kot sama višina povprečnine, čeprav ta še zdaleč ne zadošča za naše preživetje. Mi smo neposredno izvoljeni na volitvah, z imeni in priimki, ne na podlagi kvot, računsko zapletenega proporcionalnega sistema in koalicijskih usklajevanj. Čas je, da tudi naša organizacija (Skupnost občin Slovenije, op. a.) ubere drugačno taktiko in se preneha pogajati za nekaj, kar nam po zakonu pripada,« je med drugim zapisal in poudaril, da mu ni do tega, da bi samo gledal umiranje občin na obroke. Župane je zato pozval h konkretnim dejanjem in aktivnemu iskanju rešitev. 20. 12. glasujmo PROTI! Pred nami so božično-novoletni prazniki, ki poudarjajo družino, in ravno zdaj smo pred usodno odločitvijo o družini: 20. 12. bomo na referendumu odločali, ali bo obveljala sporna novela Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V Novi Sloveniji pozivamo k udeležbi na referendumu, da ne bodo odločali tisti, ki jim je vseeno. Na referendumu bomo glasovali PROTI, ker se: - uvaja možnost skupne posvojitve otrok s strani obeh homoseksualnih oseb, hkrati pa onemogoča starim staršem posvojitev vnukov; - ukinja zakonska zveza med moškim in žensko, namesto tega pa uvaja zveza dveh oseb poljubnega spola, zato se odpirajo nesprejemljive možnosti na drugih področjih (po načelu enakopravnosti poseg v 70 zakonov): umetna oploditev za homoseksualne pare, možnost zlorab in izkoriščanje nadomestnega materinstva, t. i. kupovanje otrok itd.; - postavljajo osebne želje manjšine odraslih pred temeljne pravice in dobrobit otrok, kar je v nasprotju z Ustavo RS, ki državi nalaga varovanje družine, materinstva, očetovstva, otrok in mladine ter ustvarjanje za to potrebnih razmer; - ne omogoča ugovor vesti tistim, ki se z zakonom ne strinjajo iz osebnih, filozofskih, verskih ali drugih razlogov (matičarjem, učiteljem, socialnim delavcem ipd.). Otrok ima pravico do mame in očeta, zato odločno zavrnimo možnost posvojitve v homoseksualne skupnosti! Nova Slovenija Kamnik ÎO Kamniški OBČAN, petek, 11. novembra 2015 Mnenja, aktualno Iz poslanskih klopi Največji problem je vse manjši proračun Karla Urh, svetnica LMŠ - Naprej Kamnik V občinskem svetu smo zaradi ljudi Žaklina Zdravkovic, svetnica Liste Dušana Papeža Ograja na meji Slovenija je na meji s Hrvaško postavila 80 kilometrov ograje. Razumljiva odločitev, potem ko sta Nemčija in Avstrija zapolnili skoraj vse svoje kapacitete in je samo še vprašanje časa, kdaj bosta zaprli meje in dosledno začeli izvajati schengenski režim. Če na potezo Nemčije in Avstrije ne bomo pripravljeni, potem se bo v nekaj dneh v Sloveniji znašlo več deset tisoč ljudi. Si predstavljate situacijo v Sloveniji, ko k sto tisoč brezposelnim in tristo tisoč državljanom, ki živijo pod pragom revščine, dodate še sto tisoč migrantov. Totalen kaos. Ker naše zmožnosti niso brezmejne, moramo ravnati tako, da ta scenarij preprečimo. Brez ograje mi-grantskega toka ni mogoče učinkovito kontrolirati. Na svetu je več kot dve milijardi lačnih in revnih ljudi. Tem ljudem je treba pomagati, vendar s politiko odprtih vrat oziroma s slogani »open borders« ali s poudarjanjem, kako nehumana je bodeča žica na meji, dvema milijardama nesrečnih ljudi ne moremo pomagati. Politika odprtih vrat proizvaja še več nesrečnih zgodb in še več konfliktov. Na pot je pognala množice, in to predvsem tiste, ki so najbolj izobraženi in najbolj usposobljeni. Na pot so odšli tisti, od katerih se pričakuje, da bodo po končanem konfliktu gradili lepšo prihodnost svojih držav. Evropa s srkanjem najbolj kvalificiranih ljudi z Bližnjega vzhoda in Afrike težave smo še poglablja. Tako ne rešujemo problemov na izvoru. Probleme bomo začeli reševati na izvoru takrat, ko bomo stabili- Razvojni proračun 2016 Proračun Občine Kamnik za leto 2016 bo po lanskem največji v zgodovini Občine Kamnik. Po napornih usklajevanjih razvojnih interesov z vedno g manjšimi prilivi, ti so posledica = manjšanja povprečnine, smo v = občinski koaliciji zagotovili uravnotežen proračun, ki namenja | dovolj sredstev tako za potrebe s občanov kot za razvoj gospo-| darstva in izvedbo investicij. | Za urejanje varnih šolskih poti in | vzdrževanje občinskih cest je 1 zagotovljenih preko 1,1 mio g EUR, v celoti pa za novogradnje | in investicije na področju cest § ter druge javne infrastrukturi re namenjamo več kot 2,4 mio zirali krizna žarišča in jim z razvojno pomočjo pomagali, da izboljšajo življenjske razmere. Evropske države danes porabljajo veliko denarja za upravljanje migrantske krize na evropskih tleh in tako porabljajo veliko denarja, ki bi ga lahko namenile za razvojno pomoč problematičnim državam. Slovenija bo samo v letu 2016 za migrantsko krizo namenila 123 milijonov evrov. Si predstavljate, kaj vse bi lahko postorili s tem denarjem v Afriki in na Bližnjem vzhodu? S temi milijoni bi lahko resnično spreminjali stvari na bolje pri izvoru problema, s sedanjo politiko odprtih vrat pa bo rešena le peščica ljudi. Zavedam se, da tudi ograja ne reši vseh problemov, vendar pa nam da vsaj možnost, da bolje obvladamo situacijo. Ljudem, ki prihajajo v Evropo, moramo jasno povedati: Ne bomo vas pustili žejnih in lačnih, nikakor pa se ne mislimo prilagajati vašim običajem. V Evropi je dobrodošel vsak, ki je pripravljen sprejeti naš pravni red, se podrediti naši ustavi ter spoštovani naš način življenja. Vsem tistim, ki tega niso pripravljeni sprejeti, so vrata Evrope nepredušno zaprta. Matej Tonin, poslanec EUR. Za zaščito in reševanje (skupaj s požarno varnostjo) se predvideva okoli 0,66 mio EUR. Za turizem in njegovo pospeševanje bo zagotovljenih skoraj 0,5 mio EUR, za neposredne spodbude gospodarstvu v naši občini (to vključuje tudi KIKŠtar-ter) pa je namenjenih dobrih 60.000 EUR. Za največji projekt v naši občini, izgradnjo kanalizacijskega omrežja s posodobitvijo vodovoda in CČN, proračun predvideva kar 16,5 mio EUR evropskega denarja, nekaj pa je tudi občinskega vložka. Okoli 0,3 mio EUR je zagotovljenih tudi za različne projekte, za katere bo občina kandidirala na razpisih EU. Predšolski vzgoji, izobraževanju ter investicijam v šolah in javnih zavodih je namenjenih dobrih 7 mio EUR, socialni politiki pa 1,3 mio EUR. V letu 2016 bo veliko dela, ki pa ga bomo odgovorno opravili! Matej Slapar, podžupan N.Si Jasna Paiadin Kratka osebna predstavitev: starost, stan, kaj ste po izobrazbi? »Sem poročena, mati sina in hčere ter presrečna mama vnučku. Poučujem glasbeno umetnost na OŠ Stranje.« Kakšne so vaše izkušnje v politiki in zakaj ste se odločili, da se boste potegovali za mesto v občinskem svetu? »Že nekaj časa spremljam problematiko svojega kraja in menim, da so različna mnenja, ki se povežejo skupaj, ključ za uresničevanje ciljev. Kot članica občinskega sveta si bom prizadevala, da se realizirajo nedokončani projekti za razvoj Kamnika in mojega domačega kraja. V tem mandatu nam ne bo lahko, a sem prepričana, da lahko s pozitivno energijo vsi skupaj so-ustvarimo pozitivne smernice za razvoj naše občine.« Katere cilje boste v tem mandatu skušali uresničiti kot občinska svetnica? »Želim, da se uspešno zaključi gradnja in priklopi kanalizacije, obnova vodovodnih omrežij na podeželju, obnova in asfaltiranje lokalnih cest in nadaljevanje projekta Varna pot v šolo. Treba je prenoviti telekomunikacijsko povezavo. Cilja sta tudi razvoj gospodarstva in nadgradnja razvoja turizma.« Kateri je po vašem mnenju ta čas največji problem v občini? »To je vsako leto manjši občinski proračun. Dolgotrajni birokratski postopki, predvsem na državni ravni, pa mladim onemogočajo, da bi začeli delati v podjetjih, si pridobivati izkušnje, znali ceniti delo in razvijati ideje. Šibko in slabo razvito gospodarstvo je treba oživiti takoj, da bomo lažje rešili druge probleme.« Kaj je tisto, kar je trenutno v občini dobro urejeno? Sporazum za Kamnik V občinskem svetu želimo konkretno delati in sodelovati, ne »nagajati« V mesecu dni, ki je minil od podpisa sporazuma med svetniško ■S skupino Liste Dušana Papeža in | Liste Marjana Šarca - Naprej Kali mnik, me je marsikdo vprašal, = zakaj in kaj to pomeni. i Ker verjamem, da je dobro tisto, f kar združuje, da tako delujemo I tudi v občinskem svetu, je odgo-I vor enostaven. J V občinski svet nismo vstopili, da H bi se delili na opozicijo in koalicijo, | temveč da bi preko programske-I" ga sodelovanja sodelovali z vse-1 mi, ne glede na njihovo politično s prepričanje. Kot največja opozicij- Karla Urh / Foto: Gorazd Kavčič »Nova pridobitev OŠ Toma Brejca, povečane kapacitete v vrtcih, obnove podružničnih in centralnih šol v občini, izvajanje kohezij-skega projekta kanalizacije in obnove vodovodne infrastrukture, razvojna strategija turizma, zelo dejavna prostovoljna gasilska društva in civilna zaščita, ki ob vseh naravnih nesrečah pomagajo našim občanom.« Kaj vam zapolnjuje prosti čas? »Že več kot tri desetletja sem dejavna na področju amaterske glasbene kulture. V svoje delo z zbori vlagam ogromno truda in pevci dobivajo od mene pozitivno energijo, ki jo z veseljem širijo naprej med ljudi. Aktivna sem v KS Kamniška Bistrica in se zavedam, kako zelo je pomembna povezava kraja z občino za njen razvoj in napredek. Največja sreča zame pa je vsak prosti trenutek z vnučkom.« Življenjsko vodilo? »Žal gre v teh težkih časih bolj počasi, vendar je treba optimistično zreti v prihodnost in ohranjati pristen odnos med ljudmi in medsebojno spoštovanje, ker bomo le tako uresničili svojo vizijo razvoja Občine Kamnik.« ska skupina ne »nagajamo«, kar so nekateri mogoče od nas pričakovali, temveč zagovarjamo široko razpravo, ki temelji na argumentih. Podpremo dobre predloge, a znamo tudi argumentirano nasprotovati tistim, ki niso dobri ali dovolj premišljeni. Časi za delitve in razne politične igrice niso primerni. Izvoljeni smo bili, da delamo: in delamo lahko samo, če vseskozi stremimo k sodelovanju ter izmenjavi idej in mnenj. Ravno zaradi naše želje po delu in sodelovanju smo pristopili k podpisu Partnerskega sporazuma z vodilno stranko v občinskem svetu. Namen podpisa sporazuma je, da preko enakopravnega sodelovanja omogočimo čim širšo razpravo in izmenjavo mnenj pri obravnavi in sprejemanju vsebin v občinskem svetu. Vsebin, ki so pomembne za občanke in občane, za gospodarstvo in za naše okolje. Dušan PAPEŽ, vodia svetniške skupine LDP Jasna Paladin Kratka osebna predstavitev: starost, stan, kaj ste po izobrazbi? »Stara se 34 let. Imam družino, dva otroka. Po izobrazbi sem turistični tehnik. Ob delu študiram na višji ekonomski šoli, smer organizacija in management v podjetju, analiza in psihologija dela, kjer me čaka še izdelava in zagovor diplomske naloge. Zaposlena sem v podjetju Dars.« Kakšne so vaše izkušnje v politiki in zakaj ste se odločili, da se boste potegovali za mesto v občinskem svetu? »Vseskozi sem imela željo biti aktivna občanka, delati za svoje mesto, za svojo skupnost, v kateri rada živim in se dobro počutim. To je bil glavni razlog, da sem se odločila kandidirati za občinski svet, kljub dejstvu, da do takrat v politiki nisem imela nobenih izkušenj.« Katere cilje boste v tem mandatu skušali uresničiti kot občinska svetnica? »Zastopala bom interese svojih sokrajanov, ki so mi zaupali svoj glas, ter posredovala njihova vprašanja in pobude pristojnim ter seveda terjala odgovore in ukrepanje. Ena od aktualnih težav, o kateri prepričujem občinsko upravo, da jo je treba rešiti, je postavitev krožišča na Ljubljanski cesti na Bakovniku pri trgovini Lidl in uvozu na Klavčičevo. Je pa zame zelo pomembno, da se v lokalni politiki vsi zavedamo, da smo v občinskem svetu zaradi ljudi in ne obratno, in ko se tega zavedamo, se hitro najdejo rešitve za aktualne probleme.« Kateri je po vašem mnenju ta čas največji problem v občini? »Največji problem v občini je trenutno zagotovo pomanjkanje Žaklina Zdravkovic denarja v občinski blagajni, saj je vlada znižala sredstva občinam, a obenem jim nalaga vedno več obveznosti, ki imajo finančne posledice. Z rešitvijo tega problema bi rešili večino drugih.« Kaj je tisto, kar je trenutno v občini dobro urejeno? »Veliko stvari je v občini dobro urejenih. Dela se na vseh področjih, seveda zopet premoso-razmerno s financami. Mogoče bi omenila, da je v občini dobro poskrbljeno za vse, ki sami ne morejo oz. težko poskrbijo zase. Dobro je poskrbljeno za socialno ogrožene, za ljudi s težavami v duševnem zdravju, za gibalno ovirane ... Tukaj občina vedno najde posluh in sredstva. Po tej socialni noti se po mojem mnenju tudi razlikujemo od drugih občin v Sloveniji.« Kaj vam zapolnjuje prosti čas? »Dodatna izobraževanja, tečaji tujih jezikov, potovanja in izleti z družino.« Življenjsko vodilo? »Kjer je volja, tam je pot.« Popravek V članku Odkrili nov spomenik, objavljenem v Kamniškem občanu 13. novembra, smo zapisali, da je za postavitev spominskega obeležja Občina Kamnik namenila 1.560 evrov. Iz Zveze veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda so nam sporočili, da je podatek zavajajoč. »Znesek 1.560 evrov je Občina Kamnik namenila za delovanje območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda v letu 2015 v celoti in smo jih pridobili na osnovi javnega razpisa. Na razpis smo prijavili sedem projektov in eden izmed njih je Postavitev spominskega obeležja, ki smo ga vrednotili v višini 7.200 evrov, in načrtovali, da bomo v ta namen od občine pridobili tisoč evrov, od lastnih sredstev (članarina) bi namenili 1.300 evrov, od sredstev republiške organizacije 2.700 evrov in 2.200 evrov donacij. To so bili načrti, realizacija pa je bila drugačna. Predračun postavitve je znašal 6.717,53 evra in smo jih večinoma zbrali z donacijami kamniških podjetij. Projekt Spominsko obeležje v sredstvih, ki smo jih prijavili na razpis občine (15.155 evrov) predstavlja približno 48 odstotkov, in če to prenesemo na odobrena sredstva 1.560 evrov, predstavlja to približno 740 evrov. V porabljenih sredstvih za postavitev spominskega obeležja predstavlja ta znesek manj kot devet odstotkov,« nam je v imenu združenja med drugim pojasnil Zvonko Cvek. Za pomanjkljivo informacijo se opravičujemo. Uredništvo Zapora zaradi gradnje montažnega krožišča Kamnik - Občina Kamnik obvešča, da je od torka, 1. decembra, do četrtka, 17. decembra, na državni cesti Duplica-Ka-mnik (kamniška obvoznica) delna zapora cestišča na odcepu za Volčji Potok zaradi gradnje montažnega krožnega križišča. J. P. ÎO Kamniški OBČAN, petek, 11. novembra 2015 Aktualno Različnost nas bogati Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik in Zasebni vrtec Zarja sta organizirala strokovni posvet z naslovom Medkulturnost v vrtcih, šolah in knjižnicah. Pisma Novo poimenovanje razdvaja Mineva dober teden dni od odločanja Občinskega sveta Kamnik o preimenovanju Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik v Mestno knjižnico Kamnik - Komenda, nepotrebne točke dnevnega reda. Spomladanski sklepi obeh občinskih svetov, kamniškega in komendskega, o poimenovanju knjižnice po pesniku Balantiču so pomenili veliko olajšanje v slovenskem prostoru, ki krčevito išče pot k spravi. Bil sem ponosen na soglasno sprejeta sklepa na dveh obravnavah, ki sta pokazala zgled celotni Sloveniji, kako je možno z dejanji doseči pomiritev. Upal sem, da nam bo to demokratično dejanje dalo novo moč, da bomo kot narod zaživeli na polno ter reševali vse težave. Kljub temu daje bila podpora za poimenovanje velika, saj jo je podpisalo več kot 80 kamniških intelektualcev, je 15 občinskih svetnikov sedaj klonilo in v prvi obravnavi podprlo preimenovanje in izgon Franceta Balantiča iz javnega prostora njegovega rodnega mesta. Kar nehote se mi je spomin vrnil v leto 1993, ko smo v Titanu organizirali stavko in odstavili nepošteno vodstvo. Naslednje dni se je delo normalno nadaljevalo, a v ozadju seje že pripravljalo zastraševanje v obliki grozilnih pisem, ano-nimk, diskreditacij. To se je preneslo tudi na svojce in sodelavce. Organizatorji preprečitve nepoštenega lastninjenja Titana smo bili ožigosani kot kriminalci, kijih mora družba izločiti in z nami obračunati. Mar se nam ne dogaja zdaj nekaj podobnega na kulturnem področju? Ali smo res nemočni pred spretno izpeljano igro Iztoka Čebaška? Ta je preko spletnega portala Kamnik Info, potem ko je knjižnica že dva meseca nosila novo ime, pričel z režirano gonjo. S skrajno žaljivimi, sramotnimi članki, v katerih je pesnika lažno obtožuje zločinov in blati predlagatelje ter podpornike novega imena knjižnice, umetno ustvarja sovraštvo! A je možno z dokumenti Udbe dokazati, da so Čebaškove trditve laž, saj tudi po natančnem preverjanju o Balantiču niso mogli najti nobenega zločina. Ali 15 občinskih svetnikov res ne vidi, kako manipulira z njimi? Kako si bodo povrnili pokončno držo, samostojnost in svobodo? Sam sem bil dva mandata član občinskega sveta, a takšnim nedemokratičnim pritiskom nismo podlegali. Bile so popolnoma legitimne odločitve. Da bi pa svetniki večinsko glasovali, da so se zmotili, je pa unikum v Sloveniji! Pa vendar še ni vse izgubljeno. Še je upanje, da se v imenu kulture dialoga in kulture razmišljanja izganjanje pesnika morda zaustavi: 17. decembra bo na potezi komen-dski občinski svet, ki bo o preimenovanju Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik odločal v prvi obravnavi. Upam, da bo 15 članov občinskega sveta sosednje občine preprečilo uresničenje sramote, ki nam jo je vsem nakopala odločitev 15 članov našega občinskega sveta. Še vedno upam, da bo ponovna pomiritev v našem mestu mogoča. Valentin Zabavnik, Košiše Jasna Paladin Kamnik - Posvet, ki je nastal v okviru projekta Jezik: moj, tvoj, naš, ki ga že četrto šolsko leto izvajajo v Zasebnem vrtcu Zarja in Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik, je bil namenjen spodbujanju dialoga med vrtci, šolami in knjižnicami, da bi s skupnim znanjem in povezovanjem osvetlili dolgo spregledano problematiko priseljencev. Šlo je za prvi posvet na to temo pri nas. »Tema multikulturnosti je danes še kako aktualna, tudi v luči tega, da bomo slej ko prej morali sprejeti dejstvo, da smo večkulturna družba, in ko razmišljam o tem, kaj se dogaja, ugotavljam, da smo pri dojemanju medkul-turnosti zamudili, o resnični integraciji nismo veliko razmišljali, še manj pa kaj konkretnega in koristnega naredili,« je zbrane udeležence iz vseh koncev Slovenije nagovorila direktorica knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir, vesela, da so vsaj skupaj z Zasebnim vrtcem Zarja na tem področju skušali nekaj premakniti. Da se multikulturnost lepo sliši, da pa jo je težko izvajati v praksi, je ugotavljal tudi župan Marjan Šareč. »V zadnjih časih se soočamo s tematiko, ki ji poljudno rečemo begunska kriza, ampak vzroki za to segajo daleč nazaj in problem je, ker zamenjujemo posledice z vzroki. Še je čas, da se konkretno v Kamniku, kjer imamo že od prej tudi občane drugih narodov, vzamemo skupaj, da spoštujemo drug drugega in da se drug od drugega nekaj naučimo. Kajti ni vsak, ki nosi ruto, terorist. Prav je, da tem ljudem omogočimo, da gojijo svojo kulturo, hkrati pa jim na nevsiljiv način predstavimo našo.« Udeleženci posveta so prisluhnili predstavitvam dobrih praks v šolah, vrtcih in knjižnicah po Sloveniji, predstavitvam smernic za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole ter pogovorom o razvoju medkultur-nosti na različnih področjih našega dela in širše družbe. »Sklepne ugotovitve posveta so med drugim to, da je medkulturnost nujna že v vrtcih, a da strategije za kontinuirano izvajanje medkul-turnosti ni, predvsem v knjižnicah pogrešajo strokovne smernice. V Sloveniji so še vedno prisotne ogromne birokratske ovire pri postopkih pridobivanja državljanstva za priseljence. Izjemnega pomena je tudi vzgoja avtohtonega prebivalstva, zato je nujno sodelovanje knjižnic in različnih organizacij, centrov, društev v vsaki lokalni skupnosti,« je sklepe posveta povzela Jelka Golob, direktorica Zasebnega vrtca Zarja in zaključila, da stroko na tem področju čaka še veliko dela, da bodo vsebine postale kontinuirana praksa. dabor PREDSOBA TWIST OBLAZINJENO POH.ŠTVO nova 3-15c PRESENEČENJA ZA PRAZNIČNI CAS Kranjska cesta 3a, Kamnik T: 01 831 04 81 1051 399 577 www.pohistvo-dabor.si • kuhinje vgradne omare •spalnice mladinske sobe • dnevne sobe • predsobe KUHINJA START SEDEŽNA GARNITURA TANGO KAVČ SAŠA POČIVALNIK SALSA REGAL OCEAN MIZA BOMBA OD VRTILJAK XENA STOL J0SEF Posamezni artikli so na voljo v več barvah. ÎO Kamniški OBČAN, petek, 11. novembra 2015 Iz naših krajev Ustvarjalni sejem Prvi Sejem unikatnih izdelkov v Domu kulture Kamnik je bil uspešen tudi zaradi domiselnega celodnevnega dogajanja. Blagoslovili prenovljene orgle Nedeljo Kristusa Kralja, 22. novembra, smo v Zgornjem Tuhinju prav posebno kraljevsko praznovali. Potekal je namreč dolgo pričakovani trenutek blagoslovitve obnovljene kraljice instrumentov. Prenovljene orgle v župnijski cerkvi v Zgornjem Tuhinju imajo zmogljivost koncertnih orgel. / Foto: Župnija Zgornji Tuhinj Bojana Klemenc Kamnik - Prvi zimski sneg je na Sejem unikatnih izdelkov v Dom kulture Kamnik privabil zares presenetljivo število obiskovalcev in ustvarjalcev. V soboto, 21. novembra, se je v Galeriji kamniškega kulturnega doma trlo ljubiteljev unikatnih ročnih izdelkov, ki so si na šestnajstih stojnicah ustvarjalk iz celotne Slovenije zagotovo lahko našli primerno darilo za prihajajoče praznike. Organiza- torki prireditve Ines Kern in Katja Letnar sta poskrbeli za pester program, od dveh otroških delavnic izdelave snežakov iz nogavic, družinskega prazničnega fotografiranja, razstave adventnih venčkov do večernega koncerta pevke Ines Kern. Prire-diteljici sejma sta bili ob koncu dneva zadovoljni, prepričani, da je lahko vsak obiskovalec našel nekaj zase, od ugodne cenovne in raznovrstne ponudbe do živahnega obsejemskega utripa. Iva Bajde, Monika Jeglič Zgornji Tuhinj - Obnova orgel v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete je zahtevala veliko ur in potrpežljivosti za delo pri orgelski omari, notranjosti orgel in koru. Orgle so spomeniško zaščitene, zato so ostale v prvotni obliki, kot jih je leta 1834 izdelal veliki kamniški orglarski mojster Peter Rumpel. Ru-mpel velja za najbolj plodo-vitega slovenskega orglar-skega mojstra 19. stoletja. Njegove orgle v naši cerkvi niso klasicistične, pač pa zapozneli baročni instrument. Omaro je 14 let kasneje naredil Aleš Janežič, čemur priča ohranjeni napis na orgelski omari. Potrebna je bila korenita prenova Rumplovih orgel. Od starega instrumenta je ostala le zanimiva orgelska omara, ki jo je prenovila domačinka, rezbarka Anica Ahčin. Restavrirala je orgelsko omaro in obnovila ornamente. Omara je zab-lestela v čudoviti zlati preobleki. Orgle so nove, novo je vse, kar je v notranjosti omare. Izdelal jih je orglarski mojster Boštjan Černe s sodelavcem Matjažem Sodi-nom pod nadzorstvom ko-lavdatorja dr. Matjaža Am-brožiča. Pri izdelavi so se skušali približati Rumplo- Bojana Klemenc Kamnik - Prvič so se na skupnem dogodku zbrali, povezali, združili moči in obiskovalcem predstavili posamezniki, podjetja in organi- vem izvirniku. Dodali so še drugo klaviaturo. Tako orgle sedaj štejejo osemnajst registrov, imajo 1009 piščali in 56 tipk, kar je več, kot so jih imele predhodno. Orgle so mehanične, imajo svoj zven in svetal zvok. Lastnosti in zmogljivost orgel v glasbenem smislu sta dan pred blagoslovom predstavila kolavdator dr. Matjaž Ambro-žič in organist prof. Tone Potočnik. Pokazala sta, kako zvenijo posamezni registri in celovit zvok s pomočjo vseh registrov. S spretnim in občutenim igranjem je prof. Tone Potočnik pričaral odlično vzdušje in dokazal, da imajo prenovljene orgle zmogljivost koncertnih orgel. Na novo pridobitev bi bil ponosen znameniti cerkveni skladatelj Angelik Hribar, ki je bil rojen v Tuhinju in krščen v župnijski cerkvi. V nedeljo, 22. novembra, je potekala slovesna maša, pri kateri je gospod nadškof msgr. Stanislav Zore orgle blagoslovil. Pri bogoslužju so bili navzoči tudi številni dekanijski duhovniki, ki so skupaj z nadškofom darovali sveto mašo. Gospod nadškof je izrazil hvaležnost zaradi truda župljanov, ki so več let požrtvovalno namenjali svoj čas, denar in energijo v obnovo orgel. Ena od osrednjih misli, ki jih je iz- zacije, ki aktivno delujejo in domujejo na Šutni. Želeli so pokazati, da Šutna vsekakor ni mrtva in izumrla, kot se rado govori. Na ves glas so v petek zvečer Kamničanom sporočili, da so tukaj, da jih rekel, se je navezovala na različnost piščali, ki sestavljajo orgle. S tem je povezal župnijsko in širše cerkveno občestvo, ki mora znati izkoristiti svojo različnost v harmonični ubranosti, do katere pride, če uglašeno stopimo skupaj. Kot se za praznik svete Cecilije spodobi, je ob tej priložnosti s kora zadonela pesem domačih pevcev pod vodstvom Marjane Kadunc, na orglah pa so jih spremljale domače organistke Urška Petač, Karmen Berlec in Li- ni malo, da veliko znajo, ogromno ponujajo in da se iskreno trudijo, ne le za prodajo, temveč predvsem za vračanje vrveža na pregovorno najlepšo ulico našega mesta. Potrošniki imamo vpliv na živahnost mestnega jedra Čeprav je organizatorjem dogodka Razvojnemu združenju Grunt malo ponagajalo vreme, je Veronika Čop s petkovim večerom zelo zadovoljna, saj je bil odziv občanov dober in dodaja: »Še prav posebej nas veseli, da so akcijo pozitivno pozdravili tudi mnogi stanovalci Šu-tne.« Smisel dogodka ni bil le v trgovanju, temveč osve-ščanju, spoznavanju in dru- dia Baloh, pri nekaterih pesmih pa se je pridružil tudi Rok Juhant, organist župnije Šmartno v Tuhinju. Ob koncu maše je domači župnik, gospod Nikolaj Štol-car, izrekel tudi svoje zahvale ter skupaj z gospodom nadškofom izročil posebne spominske piščali t. i. zlatim, srebrnim in bronastim donatorjem, ki so finančno podprli projekt obnove. Po maši je pred cerkvijo potekala še pogostitev z dobrotami, ki so jih napekle skrbne gospodinje. ženju. Vsi delujoči na Šutni si želijo, da bi kamniška ulica postala družbeno in okolj-sko odgovorno nakupovalno središče , ki bi pripomoglo k zavedanju o pomembnosti samooskrbe, rokodelskih izdelkov, ponovne uporabe in k širjenju zavesti o pomembnosti kupovanja od majhnih lokalnih podjetij, samozaposlenih, rokodelskih združenj, kmetov ... Veronika Čop zaključuje: »V decembru bomo z aktivnostmi nadaljevali: načrtujemo ponovitev, ki bo nadgradnja prve izvedbe, predvsem na področju darilnega programa, ki bo aktualen v pred-novoletnem času. Želimo poudariti, da smo skupaj močnejši in da se trudimo sodelovati. Zagotovo imajo vpliv, kako uspešni bomo pri vračanju vrveža na Šutno, ki si ga tako vsi želimo - v prvi vrsti občani, šele potem drugi obiskovalci Kamnika in turisti. Vsi smo potrošniki, vsi nakupujemo in odločitev, kje, kako in koga podpreti, bi morala biti zavestna in premišljena.« Prvi Sejem unikatnih izdelkov v Domu kulture Kamnik je privabil veliko obiskovalcev. / Foto: Bojana Klemenc Petje v spomin Humarju in Plevelu Kamniška Bistrica - Novembra je minilo šest let, odkar je v steni Langtang Lirunga umrl eden najpomembnejših svetovnih alpinistov, Kamničan Tomaž Humar. V spomin nanj so člani pevskega zbora DKD Solidarnost pri njegovem spominskem obeležju v spominskem parku v Kamniški Bistrici zapeli tri pesmi. Kratek glasbeni program pa načrtujejo tudi 17. januarja 2016, ko bodo v spominskem parku zapeli v spomin na kamniškega gorskega reševalca Janeza Plevela -Pubija. Na ta dan namreč mineva 19 let, odkar se je smrtno ponesrečil med reševalno akcijo v Brani. A. Se. silvestrski koncert NEW YOKE, NEW YORK 31. december ?f 18h Tradicionalno silvestrsko koncertno rajanje se odpravlja na glasbeni izlet v New York. nrogram: Gerschwin, Bernstein, Copland, Kom, Glass, Reich Herrmana Pro ofijev, Dvoržak, Corigliano, Cage, Schoenfield, Piazzolla nastooaio- Mate Bekavac, Per Rundberg, XS'Matjaz Bogataj, Bozena Angelova, Santa Vizine, Aco Biscevic in ostali Rezervacija vstopnic: t. 01 722 50 50 blagajna@kd-domzale.si www.kd-domzale.si Kulturni dom Franca Bernika Domžale V V Prva Soping Sutna V petek, 20. novembra, je zaživela prva Šoping Šutna. Kamniški odgovor na večerno nakupovanje v nakupovalnih središčih. Odziv občanov na prvo Šoping Šutno je bil zelo dober. ÎO Kamniški OBČAN, petek, 11. novembra 2015 Podjetništvo Podjetniki ustanovili klub Po skupni zavezi, podani pred pol leta, so podjetniki pred dnevi tudi uradno ustanovili Podjetniški klub Kamnik. Prvo polovico leta ga bo vodil direktor Elektrine mag. Urban Bergant. Jasna Paladin Kamnik - Na ustanovni skupščini, ki je v četrtek, 26. novembra, potekala v prostorih KIKštarterja, se je zbralo okoli štirideset podjetnikov in direktorjev javnih zavodov, ki so poleg sklepa o formalni ustanovitvi izvolili tudi vodstvo, sprejeli statut in določili članarino za leto 2016 v višini 150 evrov. Za prvega predsednika so izvolili pobudnika ustanovitve kluba, direktorja Elektrine in predsednik Odbora za gospodarstvo in turizem Občine Kamnik mag. Urbana Berganta, za podpredsednika direktorja Nektar Nature Tomaža Laha, za generalnega sekretarja pa je bil imenovan podžupan Matej Slapar, ki je tudi pripravil vse potrebno za skupščino in sprejem statuta. Člani kluba bodo svoje vodstvo volili na pol leta, dvakrat letno bodo skupaj z ogledi dobrih praks podjetij izvedli tudi skupščino. Klub Nina I rt (zadolžena za stike z javnostmi), mag. Urban Bergant, župan Marjan Šareč, Tomaž Lah in Matej Slapar bo organiziral seminarje, strokovna srečanja in druge dogodke, člani, torej podjetja, pa se bodo predstavljala tudi na skupni spletni strani, ki bo predvidoma zaživela januarja. »Podjetništvo in turizem sta področji, s katerima naj bi se občina Kamnik ponašala, a nikdar nismo uspeli priti do tega, da bi resnično zaživeli. Današnji dogodek priča o tem, da imamo voljo, da skupaj nekaj naredimo,« je ustanovitev kluba pospremil župan Marjan Šareč in vsem skupaj zaželel dobrega sodelovanja. Tega si želi tudi novo izvoljeni predsednik. »Po svojih najboljših močeh se bom še naprej trudil doprinesti svoj delež za povezovanje in sodelovanje kamniških podjetij s skupnim ci- ljem - ponovno vzpostaviti in izboljšati pogoje za razcvet gospodarstva in turizma v občini. Motivacijo in zagon sem dobil, ker smo se v iskanju poti za skupen uspeh isto misleči že povezali, saj nam je vse bolj jasno, da je v teh časih skupna pot edina možna. Zavedajmo se, da bodo preživela in se razvijala le podjetja, ki bodo sodelovala na lokalnem nivoju in si pomagala pri vstopih na tuje trge. Tudi domačemu trgu lahko uspešno ponujamo storitve in izdelke na način, da si pomagamo,« je svoje kolege nagovoril Urban Bergant in poudaril, da vizija Podjetniškega kluba Kamnik vsebuje tudi skrb za razvoj podjetniških idej in posluh za mlade. Javno se je zahvalil Matevžu Kirnu, predsedniku Kluba mana-gerjev občine Kamnik, saj je novoustanovljeni klub veliko stvari povzel prav po omenjenem klubu, ki v občini deluje že vrsto let. Gradijo Veliko planino v malem i 1. stran »Zamisel je v meni zorela pet let in ves ta čas sem iskal primerno lokacijo, da projekt tudi izvedem. V dveh mesecih smo pridobili vsa potrebna soglasja za postavitev 24 mobilnih hišk, izdelanih kot kopije pastirskih bajt, naša želja pa je postaviti skupno 61 takšnih hišk. Polovico hišk namera- vamo dokončati do maja, ko bomo tudi sprejeli prve goste,« nam je načrte predstavil Matjaž Zorman iz Pal-mierija. Zemljišče, ki bo urejeno v slogu glampinga - kampiranja z vsem potrebnim razkošjem, je veliko približno tri hektare. Hiške bodo montažne, v celoti izdelane iz lesa in krite s skodlami, v vsako bodo dodali element ognja, ki bo spominjal na pastirska kurišča. Gostom bodo ponujali tradicionalno kulinariko z Velike planine, območje bodo zasadili z avtohtonim rastlinjem, morda pa se bo naokoli pasla celo kakšna krava. Etno village Velika planina bo namenjen predvsem družinam, zato bodo uredili tudi otroško igrišče, ogrado za živali, plažo ob reki... V podjetju Palmieri so nedavno objavili še informacijski razpis za predvidena delovna mesta pri tem projektu. Zaposlili bodo koordinatorja centra, dva receptorja, oskrbnika živali in anima-torja, dva negovalca prostorov, hišnika, vodjo vzdrževanja ter dva vrtnarja. Prednost bodo imeli lokalni prebivalci, več informacij pa na info@palmieri.si. Hotela noče nihče V začetku decembra je bila neuspešna že tretja dražba za prodajo Hotela Malograjski dvor, zaradi neplačevanja obveznosti pa od novembra ni več niti najemnika, družbe Porta llirica. Jasna Paladin Kamnik - Čeprav so predstavniki kamniške občine in turizma lanskega decembra odprtih rok sprejeli Mladena Mo-horoviča, direktorja družbe Porta llirica, ki je s hotelom obljubljal velike načrte, pa nato uresničil bolj malo, je zdaj že znano, da stečajni postopek, ki poteka od julija lani, ne bo zaključen do konca tega leta, kot si je želel stečajni upravitelj. Hotel namreč še vedno nima lastnika. Igor Bončina in dodal, da so bile doslej neuspešne tudi že štiri dražbe dveh umetniških slik iz hotela - Domačije Frana Tratnika in Portreta gospe v plašču Antona Koželja. Drugih stvari pa ne morejo prodati, saj stavbo prodajajo v celoti. Ne le s kupci, sreče stečajni upravitelj nima niti z najemniki. Novembra lani je hotel za tri tisočake mesečno in za dobo enega leta najela družba Porta llirica, ki je z najemno pogodbo dobila tudi predkupno pravico, a je bil hotel zara- Hotel Malograjski dvor že leto in pol čaka na novega lastnika, nedavno pa je ostal tudi brez najemnika. V torek, 1. decembra, je bila neuspešna že tretja dražba za prodajo hotelskega objekta s pripadajočo opremo, napravami in inventarjem. Izklicna cenatokratjebilai.023.664,74 evra (na prvi dražbi so hotel prodajali za dobre 1,4 milijona), a varščine v znesku 102.366,47 evra ni vplačal nihče. »Hipotekarnemu upniku bom zdaj predlagal, da izvedemo še četrto dražbo, a tokrat ne več z zviševanjem izklicne cene, ampak z oddajo nezavezujočih ponudb,« nam je potrdil stečajni upravitelj di sodelovanja izključno z agencijami večji del časa zaprt. Po preteku najemne pogodbe je stečajni upravitelj ob soglasju hipotekarnega upnika najemno razmerje z družbo sicer nameraval podaljšati, tokrat le še za tisoč evrov mesečno, a soglasja s strani sodišča ni dobil, saj najemnik ni redno plačeval najemnine. Kot nam je še povedal Igor Bončina, pa ne more oddati niti zgolj gostinskega dela v pritličju ali prostorov za posamezne prireditve, saj zanimanja praktično ni. Koncesija tudi za Terme Snovik Za rabo termalne vode bodo letno plačevali predvidoma od petnajst do dvajset tisoč evrov. Prav v teh dneh pa v Termah Snovik pričakujejo že dvamilijontega obiskovalca. Jasna Paladin Snovik - Vlada RS je uredbo o koncesiji za rabo termalne vode - med drugim tudi z namenom spodbujanja racionalnejšega ravnanja z vodo - sredi novembra sprejela tudi za Terme Snovik, kjer predvidevajo, da bodo kon-cesnine letno plačali med 15 in 20 tisoč evri. »Da država spodbuja racionalnejšo rabo termalne vode, je zelo pravilno, saj moramo imeti pri sedanjem delovanju v mislih svoje zanamce. V Termah Snovik na področju varčevanja z vodo nimamo rezerv, ker se že sedaj obnašamo tako, kot se pričakuje s to uredbo. Ocenjujemo pa, da bi država morala postopati bolj etapno, da se ne bi pojavili stroški z večkratnikom,« nam je povedal Prokurist Term Snovik Ivan Hribar in pripomnil, da so v njihovih termah že od samega začetka delovanja usmerjeni k energetski učinkovitosti in okolju sprejemljivemu načinu delovanja. S termalno vodo so varčni že sedaj; letno jo za polnjenje bazenov in za pitje porabijo približno 35 tisoč kubičnih metrov. Pogodbo z vlado bodo podpisali predvidoma v začetku leta. MojPeujHOl. KONCESIONAR LETA 2014 VAS PEUGEOT V ODLIČNI FORMI: C KRASNI POMRO 4 O 0/0 POPUSTA MOTION e> EMOTION RODEX d.o.o.. Rova, Rovska cesta 2, 1 235 Radomlje, tel. 01 729 92 00 EOT MOŽNOST PLAČILA 110 24 OBROKOV S KARTICO *«OJ PEUGEOT DINERS CLUB peuC EQ1 ^ Tjt .|=oa velja le za člane programa ugodnosti Moj Peugeot do vključno 29. 2. 2016. Slika je simbolična. ÎO Kamniški OBČAN, petek, 8. novembra 2015 Kultura Junaki umetnosti V Šoli idej na Šutni Nina Koželj in Cordue von Heymann razstavljata projekt Obsesije 2. Bojana Klemenc Kamnik - Kamniška kiparka Nina Koželj in nemška slikarka Cordue von Heymann se v Šoli idej predstavljata z nadaljevanjem zanimivega projekta Obsesije 1 - skupni kipi, ki je bil tudi del lanskoletnega Kamfesta. Maja letos sta v nemškem mestu Saarburg svoje sodelovanje nadaljevali in teden dni slikali v živo pred obiskovalci galerije mestnega muzeja. Obsesije so projekt, kjer si umetnina deli osrednje mesto z ustvarjalnim procesom, razlaga kiparka Nina, z razstavljenimi slikami pa nas umetnici spodbujata k razmišljanju, kakšno vlogo igrajo umetnost in umetniki v današnjem globalizira- nem, digitaliziranem in odtujenem svetu. Tudi podnaslov razstave Junaki umetnosti nakazuje na obsedenost umetniškega razumevanja sveta in na umetnike, ki živijo za ustvarjanje, a se morajo za to še kako boriti. Portreti iz Obsesij 2 so moderni, zanimivi, nenavadni. Čeprav niso razstavljeni vsi, nastali v Nemčiji (na veliko začudenje umetnic sta se dva portreta takoj prodala), s svojim izrazom spominjajo na slike nemških ekspresio-nistov. Še zanimivejši je postopek slikanja, saj sta vsaki sliki dali svoje izrazne poteze in tako ustvarili dva obraza, ki tvorita novo celoto. Razstava, ki je vsekakor vredna ogleda, bo odprta še do 15. januarja. Kamniška kiparka Nina Koželj je na odprtju predstavila umetniški projekt Obsesije 2, ki ga je ustvarila z nemško slikarko Cordue von Heymann. / Foto: Bojana Klemenc Koncert 90 + i o = 00 Kamnik - V Domu kulture Kamnik bodo v soboto, 12. decembra, ob 18. uri gostili koncert dveh zborov, ki ju vodi Urška Štambe, in sicer Komornega pevskega zbora Mysterium in Učiteljskega pevskega zbora Slovenije Emil Adamič. Nobeden od zborov nima sedeža v Kamniku, je pa vsak od njiju povezan s Kamnikom: prek pevcev, nekdanjih zborovodij, zvestih poslušalcev Oba zbora sta nedavno izdala vsak svojo zgoščenko, v skladu z jubilejema obeh zasedb pa so koncert, ki ga bo povezoval Milan Mandeljc, poimenovali 90 + 10 = 00. J. P. drama / Umimachi diary/režija: Hirokazu Koreeda/ igrajo: HarukaAyase, Masami Nagasawa, Kaho, Suzu Hirose, Ryo Kase, Ryohei Suzuki, Takafumi ikeda, Kentaro Sakaguchi/2014Japonska/128' 20.124.127.130. dec DECEMBER RIPORO ČAMO % i Tri sestre živijo v udobni hiši v obmorskem mestecu. Ko izvejo, da jim je umrl oče, ki jih je zapustil zaradi druge ženske, odpotujejo na podeželje na njegov pogreb. Tam spoznajo svojo polsestro. Zadržana najstnica se sestram takoj prikupi, in povabijo jo, naj pride živeti z njimi. Štiri sestre med vsakdanjimi opravili in sezonskimi običaji, ki prebujajo čute in spomine, skušajo zakrpati vrzeli svoje ranjene družine. Preko drobnih radosti in družinskih ritualov se zlagoma povezujejo v družinsko celico. MESTNI KINO DOMŽALE Mestni dno ^ Ljubljanska 61, Domžale ^ ' sledite nam tudi na Facebooku Domžale T 722 50 50 www.kd-domzale.si facetookxom/mestnlldno.doinzale Slike iz depojev V Galeriji Miha Maleš bodo vse do maja prihodnje leto na ogled izbrana dela starejše slikarske zbirke iz depojev Medobčinskega muzeja Kamnik. Igor Kavčič Kamnik - Po več kot osemindvajsetih letih, ko so bila na gradu Zaprice prvič predstavljena nekatera starejša likovna dela iz depojev Medobčinskega muzeja Kamnik, tokrat v Galeriji Miha Maleš sledi njen drugi del. Razstavo je tako kot prvič pripravil umetnostni zgodovinar Marko Lesar. »Najprej smo želeli razstaviti obsežnejši izbor del, ki so še v de-pojih, nerazstavljene pa vsaj objaviti v katalogu, a žal zaradi slabega stanja nekaterih umetnin to ni bilo mogoče. Izostalo je tudi kiparsko gradivo, ki je prav tako potrebno restavriranja,« je povedal kustos Marko Lesar. V osrednji kamniški galeriji je tako na ogled sede- mindvajset del, ki so nastala med 17. in 20. stoletjem. Največ slik je v muzejske de-poje prišlo iz Sadnikarjeve zbirke, pred pol stoletja tudi z odkupom, nekaj del so pridobili iz zasebnih zbirk, večji del pa je fond nekdanjega Federalnega zbirnega centra, ki je po drugi svetovni vojni zbrane in zasežene umetnine razdelil po slovenskih muzejih. Najstarejši predstavljeni deli imata svoj izvor v samostanskem okolju, prva je slika Zadnja večerja iz prve polovice 17. stoletja, druga pa je slika z naslovom Jezusov pogovor s starši. Še posebej zanimiva je serija štirih plemiških portretov iz prve polovice 17. stoletja. Gre pa za dva portreta plemičev iz rodu Herbersteinov, grofa Thurna in barona generala Odprtje razstave so tudi tokrat z glasbenimi točkami popestrili učenci Glasbene šole Kamnik. / Foto: Igor Kavčič Pregla. »Umetnostnozgodo-vinske zbirke so v muzejih ene največjih dragocenosti, hkrati pa so reprezentančne tudi za sam kraj in ljudi, saj odražajo neko krajevno zgo- dovino,« je še povedal Lesar, ki je pripravil tudi katalog na več kot devetdesetih straneh, ki bo aktualen tudi, ko bodo slike šle nazaj v muzejski depo. Plešoči svet petih elementov Kamniške plesalke KUOD Bayani v svoji novi celovečerni predstavi Hamsa znova navdušujejo. Bojana Klemenc Kamnik - KUOD Bayani je v dobrem desetletju postavil orientalski ples na Kamniškem na zavidljivo umetniško in tehnično raven. Nenazadnje dandanes le malokdo uspe že pred premiero razprodati dve predstavi v Domu kulture Kamnik. Kamniške plesalke s svojo gonilno silo in umetniško snovalko najnovejše plesne predstave Hamsa Natašo Kočar so na to še kako lahko ponosne. Znova so gledalcem s svojim plesnim gibom segle globoko v dušo in srce, še zlasti na premierni uprizoritvi, ki se je zgodila ravno na dan terorističnega napada v Parizu. Plesalke na odru so plesale tisti večer za mir in obiskovalcem s čutno pre-tanj enimi gibi in izrazi predstavile svoje raziskova- Plesalke orientalskega plesa KUOD Bayani v svoji predstavi Hamsa / Foto: Bojana Klemenc nje pet velikih elementov mediteransko-indijskega kulturnega prostora. S petimi elementi orientalskega plesa so v plesnem gibu, glasbi, stilu, prostoru in energiji uprizorile zrak, vodo, eter, zemljo in ogenj. Ideja za predstavo je rasla pol leta, pravi Kamničanka Nataša Kočar, dodobra izpilile pa so jo plesalke v zadnjem letu. Nataša nadaljuje: »Lahno, nadzemeljsko, skrivnostno frfotanje se zlije v gladko valovanje oceana, rečni meander in pršenje vodnih kapljic, izhlapi v brezčasno vesolje in se zavrti z zvezdami, nato strdi v mehki čutnosti in zgosti na površini zemlje, iz veselega trenja se vžge iskra, barviti, dinamični, vroči plameni ogrejejo. Vsak trenutek v predstavi Hamsa je ustvarjen v medsebojnem delovanju petih velikih elementov. Ta silno krhka in neskončno močna harmonija je življenje, bivanje onkraj dorečenega in hkrati tukaj in zdaj, ples Zemlje z zvezdami, meditacija v plesu ... Svet je tak, kot ga plešemo.« Na odru so zaplesale Jana Bogdanovski, Helena Kaste-lec, Nataša Kočar, Petra Leoni, Nerlisa Osmičevič, Ines Pajek, Urša Perčič, Špela Perčič, Špela Rakovec, Nike Sekulo, Julia Tomšič, Mira Vrankar, v Domu kulture Kamnik pa se bodo že tretjič predstavile še to nedeljo. Ta veseli dan kulture Bojana Klemenc Kamnik - Že petnajst let ob rojstnem dnevu pesnika Franceta Prešerna, 3. decembra, slovenske kulturne ustanove na stežaj odpirajo svoja vrata in svoje dejavnosti brezplačno predstavljajo ljubiteljem kulture. Tudi v Medobčinskem muzeju Kamnik in v vseh njegovih enotah je bilo na ta dan izredno živahno. Poleg brezplačnega ogleda stalnih in občasnih razstav sta Zora Torkar in Janja Zeleznikar na gradu Zaprice za kamniške šolarje pripravili dopoldanske muzejske delavnice Življenje v preteklosti, kar je novost v njihovi muzejski ponudbi (na sliki). Muzejska delavnica mlajšim obiskovalcem z izredno slikovito ilustracijo, kostumi in igrami predstavlja življenje v Kamniku v času Rimljanov, v zgodnjem 13. in 16. stoletju. Zvečer je v Galeriji Miha Maleš potekalo javno vodstvo nove razstave Starejša slikarska zbirka iz depojev MMK, ki se je je udeležila tudi ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar. Direktorica MMK in avtorica razstave Zora Torkar pa je na Jefačnikovi domačiji v Trzinu odprla drugi del stalne razstave Sledi Trzinske preteklosti. • ¿t* ^ ■ • • - m M [1 decembrsko dogajanje v kamniku in okolici 2015 ÎO Kamniški OBČAN, petek, 10. novembra 2015 Uv Spoštovane občanke, spoštovani občani, leto, ki se izteka, je pred nas postavilo mnoge izzive, nekaterim smo bili kos, pri drugih pa nas čaka še trdo delo, da bomo našli rešitve. Vsak od nas si želi, da bi se problemi, ki zadevajo posameznika, rešili čim hitreje in uspešneje. Žal včasih pri tem pozabimo na sočloveka in se ne zavedamo dovolj, da je rešitev problema enega pogojena s pripravljenostjo drugega na sodelovanje. Praznični čas naj vsakemu izmed Vas prinese vsaj kanček zadovoljstva in sreče. Pomembno je, da se med seboj razumemo, se spoštujemo in v teh prazničnih dneh najdemo spodbudo, da obstaja upanje za sleherni dan. Spoštovane občanke, spoštovani občani, dovolite mi, da Vas povabim na številne prireditve pod imenom »Pravljični Kamnik«. Vabim Vas, da skupaj nazdravimo novemu, še nepopisanemu letu z zdravjem, zadovoljstvom, predvsem pa z življenjskim pogumom. Le tako uspeh ne bo in ne more izostati. Mirne božične praznike in srečno 2016! Vaš župan terjan Šarec Spoštovane občanke, spoštovani občani najlepše izmed slovenskih občin, napočil je čas, ko moramo narediti povzetek leta, ki se izteka. Letos se bomo še posebej z veseljem ozrli nazaj, saj z veseljem lahko govorimo le o pre-sežnikih. Ponovno smo prejeli potrditev, da živimo v najlepši občini v Sloveniji, saj smo nosilci laskavega naslova najlepše mestno jedro v Sloveniji, za kar smo zaslužni prav vsi, še posebej pa tisti, ki se vsakodnevno trudimo za njegovo urejenost. Veseli smo vseh pohval, da smo postali odprti in prijazni do vseh idej in zamisli naših ponudnikov in občanov. To je tudi naše glavno vodilo, saj vemo, da brez dobrih in tudi drznih idej ne moremo napredovati. V Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik se v okviru naših finančnih in kadrovskih zmožnosti trudimo ugoditi čim več realnim idejam. O iztekajočem se letu lahko govorimo le v presežkih. Povečalo se je število turistov, še posebej tujih. Posledično je bilo tudi več nočitev, za kar si v Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik z našimi programi še posebej prizadevamo. Osrednja kamniška prireditev, Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, je letos privabila staro in mlado iz Slovenije in tujine. Zabeležili smo rekordni obisk, saj se je samo v treh dneh po kamniških ulicah sprehodilo blizu 40.000 obiskovalcev. Rekorden je bil tudi obisk kamniškega letnega bazena. Našim zvestim obiskovalcem obljubljamo, da bodo v novi plavalni sezoni prijetno presenečeni. Kolesarski vikend pa je še ena izmed letošnjih idej, ki je požela odličen obisk in ponesla ime Kamnika preko njegovih meja. Ob vsem naštetem ne moremo mimo korektnega sodelovanja z vsemi ponudniki ter seveda Občino Kamnik, ki nam v največji meri omogoča, da vsako leto naše prireditve nadgrajujemo in bogatimo. Letošnje decembrsko dogajanje smo poimenovali Pravljični Kamnik. Verjamemo, da bo ob pestrem programu vsak našel svojo pravljico. Posebno pozornost smo namenili našemu največjemu bogastvu, otrokom. Zato Vas vabim, da prelistate naš pravljični Pri-reditvenik ali pa nas obiščite na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik oziroma na naši spletni strani kamnik-tourism.si. Zahvaljujemo se Vam za zaupanje in uspešno sodelovanje v letu 2015. V želji, da Vam praznični dnevi prinesejo veliko lepih trenutkov in prijetnega počutja, Vas zadnji dan vabimo na Glavni trg, da skupaj pomahamo staremu in zaželimo toplo dobrodošlico novemu, z obilo sreče, zdravja in poslovnih uspehov prepletenemu letu 2016! Franci Kramar, v. d. direktorja Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Od adventa do novega leta Dodobra smo zakorakali v advent - čas pričakovanja in priprave na božične praznike. Po domovih smo izdelali adventne venčke in prižgali prvo svečko. Da naše zavedanje adventa ne bo ostalo le na"zunanjosti" je prav, da poznamo pomen in simbole adventa. Adventni venci, ki vse bolj pogosto krasijo tudi naše slovenske domove, štiri tedne zbirajo vsak večer krščanske družine k molitvi. Štiri adventne nedelje, štiri svečke na adventnem vencu. Vsak teden prižgemo eno svečo več. Več svetlobe pomeni večjo bližino praznika. Adventni venček je eden najpogostejših motivov, ki jih povezujemo z decembrskimi prazniki, vendar mnogi njegove simbolike ne poznajo. Beseda advent izhaja iz latinščine, "adventus" pomeni prihod ("ad" pomeni naprej, "ven" ali "vent" pa je koren latinskega glagola "veno", ki pomeni "priti"). Venci so sicer simbol zmage. V različnih oblikah jih poznamo že od časa starih Rimljanov in so nepogrešljivi del praznikov. Nimajo torej samo dekorativnega pomena. Na god sv. Barbare ali sv. Lucije smo posejali žito. Pšenica ozeleni ravno okoli božiča. Tudi češnjeve vejice, ki smo jih v tem času nalomili in postavili na toplo, se bodo do božiča razcvetele. Narava v tem času počiva, toda prebujena življenjska moč v zrnju in češnjevih vejicah pomaga razumeti človeku, da se tudi tam, kjer je na videz vse mrtvo, skriva življenje. Prastar običaj svetega večera je kroplje-nje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih v hiši. Družina ob tem obredu prosi za božji blagoslov in varstvo pred vsakršno nesrečo skozi vse leto, ki prihaja. Na božični večer bomo postavljali božična drevesca in jaslice. Figure svete družine je prvi postavil sv. FrančišekAsiški leta 1223 v votlini sredi gozda pri Grecciu, da bi ljudje ob njih lažje podoživeli skrivnosti božične noči. Jaslice so središče božičnega razpoloženja. Družinase je zbrala v hiši, kjer je dišalo po tlečih rožah in kadilu. Polnočnica »po starem« je bila za ljudstvo vsako leto novo doživetje. K njej so vabili farni zvonovi, navadno je šla vsa družina k polnočnici. O svetosti svetega večera govori ljudski rek prav iz naših krajev: »Na svet' večerje za vsakim vogalom angel, na pustni večer pa za vsakim vogalom hudič« Božični dan je znanilec radosti in družinski praznik miru. Če so se ljudje zjutraj srečevali, so si segali v roko in si voščili srečne praznike. Motničan Gašper Križnik je pripovedoval o božičnih kolednikih, ki so imeli šopke za klobuki in vreče čez ramena. Ko je tak kolednik vstopil v hišo, je dejal: »Vam se priporočim, da bi hoteli kaj darovati motniškim kolednikom sv. Jurija!«. Ljudje so dajali za cerkev kaj od pridelkov ali pa denar, kolednik pa se je zahvalil: »Bog vam povrni in sv. Jurij!« ter šel svojo pot. Marsikdaj se blagrujemo (op. a.: šteti, imeti se za srečnega), ker ne vemo, kaj nas čaka. In vendar tiči v vsakem človeku skrivna želja, da bi pogledal v prihodnost. Staro izročilo zatrjuje, da je priložnost za to ob svetem večeru. KOLOFON Valvasor piše o vedeževalski prigodi, ki se je zgodila v naših krajih: »V neki vasi med mestom Kamnikom in gradom Volčjim potokom sta se dve dekli dogovorili, da bosta šli v sveti noči k studencu, ki teče skozi bližnji gozdič, in ob polnoči pogledali v vodo, da bi v njej uzrli svojega bodočega ženina. Prisluškoval pa je čvrst, mlad kmečki hlapec in poslušal njun načrt, ne da bi ga bili najmanj opazili. Ker bi bil rad imel eno le-teh dveh, se mu je zdelo, da bi bil imeniten pripomoček, če bi jima mogel svojo podobo pokazati v vodi in s tem prikrojiti prerokbo. Zato je šel pred njima v gozd k omenjenemu studencu, se vzpel na drevo in sedel na vejo, ki jo je drevo molilo precej daleč od sebe, prav nad studenec. Tako je sede in hrepeneče čakal, da bi dekleti prišli. Med drugim je slišal, kako sta druga drugi predpisali postavo in pravilo, da ne bo nobena pogledala kvišku ne nazaj in da ne bo nič govorila, zakaj navadno je pri takih praznoverskih rečeh zapovedan mila in ga zapustila, tako da je z velikim hrupom in šumom štrbunknil v vodo. Obe dekleti, ki nista nič drugega mislili, kot da se je živ hudič zagnal v vodo, sta prepadeni zbežali, a zaljubljenemu kmečkemu zvitorepcu je mrzla kopel brez dvoma precej ohladila ogenj ...« Tepežni dan je bil nekdaj otrokom v prav posebno veselje - na ta dan so lahko vzeli v roko šibo in z njo tepežkali odrasle, najprej seveda očeta in mamo. In odrasli so se jih lahko znebili edino tako, da so jim ponudili slaščice ter druge male dobrote. Tepežkanje ima zelo stare korenine, saj se nanaša na dan, ko je dal Herod pomoriti otroke, ko je iskal novorojenega kralja. Tepežkanje je bilo v časih naših babic blagoslov, ki naj bi z narave (šibe) prehajal na ljudi, predstavljal pa je rodnost in življenjsko moč. Starejšim je pomenil obljubo zdravja, dekletom željo za dobro omožitev, živalim v hlevu dobro rejenje, celo po deblih dreves je švrknila šiba, da bi naslednje leto dobro rodila. Vx molk, po mojem mnenju zato, da ne bi radovednim raziskovalcem morda nehote iz strahu ali začudenja ušlo iz ust božje ime, ki ga satan nerad sliši. Noč je bila precej svetla in jasna, tako da sta naši dve moža željni galateji upali čim jasneje ugledati podobo svojega ljubč-ka, tudi zaljubljeni kranjski koridon pa je domneval, da se mu bo obraz čim popolneje zrcalil iz studenca. Ko sta dekleti tako zaverovani prišli do studenca, sta natančno in pazljivo pogledali v vodo. Kmečki hlapec, ki je to opazil, je iztegnil glavo bolj naprej, da bi se njegovo obličje kar najbolje videlo v vodi, ki je stala tam kakor široka luža ali mlaka. Toda glej! Mlaka je kmalu oživela, zakaj preden se je vaški kurtizan zavedel, se je veja odlo- Udarcu ali dvema se ni mogel izogniti nihče - če tepežkarjem nisi odprl vrat, te je namreč celo leto čakala nesreča. Na »tepežni« dan so se svojčas tudi menjavali hlapci. Če je šel hlapec od hiše, mu je morala dati gospodinja potico s seboj. Zadnjemu večeru v letu pravimo Silvestrov večer. Sv. Silvester je bil papež, za čigar vladanja se je rimski cesar Konstantin spreobrnil h krščanstvu. Na nekaterih podobah drži ključ, zato razlaga pravi, da z njim odklene novo leto. Pokanje, ki je v navadi po soseščini, ima povsod isti prvotni pomen: s hrupom preplašiti, pregnati škodljivce in zlobne demone. Novo leto nas spominja na prihod nečesa novega, zato z mislijo za novo leto stopimo zares v novo leto. Organizator: Zavod za turizem in šport v občini Kamnik; Vodja prireditve: Doroteja Narat; Odnosi z javnostmi prireditve: Sara Vidmar, Sabina Romšak; Avtorji besedil: Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, Sara Vidmar, Sabina Romšak, Alenka Hribar; Fotografije: Klemen Brumec, Bojan Težak, Ana Pogačar, arhiv ZTŠ v občini Kamnik in arhivi nastopajočih, Občina Kamnik, Razglednice Maksim Gaspari (arhiv starih razglednic Pisane drobtinice); Priloga časopisov Kamniški občan in Gorenjski glas; Datum izida: 11. december 2015; Naklada: 30.000 izvodov . Naročnik in plačnik: Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, Glavni trg 2, Kamnik ÎO Kamniški OBČAN, petek, 11. novembra 2015 Decembrsko dogajanje v mestnem jedru Kamnika Hr a. _ t DECEMBRSKO DOGAJANJE NA GLAVNEM TRGU PRAZNIČNA TRŽNICA OKUSI KAMNIKA - PODEŽELJE IN EKO Sobota, 19. december, od8.00-13.00 MINI PLANICA S FRANCIJEM PETKOM • Nedelja, 20. december, od 14.00 -17.00 MINI PLANICA je mobilna smučarska skakalnica, namenjena otrokom med šestim in dvanajstim letom. Na njej se lahko prav vsi otroci preizkusijo v svojih prvih smučarskih skokih na njim prilagojen in preizkušeno varen način. Skakalnico je preizkusilo že več kot 10000 slovenskih otrok. NOVOLETNI BAZAR Z VRTCEM ANTONA MEDVEDA KAMNIK • Torek, 22. december, od 16.30 -18.00 V mestnem jedru se bo že 6. leto zapored odvijal Novoletni bazar, letos z naslovom »Lepo mi je, ko...«, ki bo tudi tokrat dobrodelno naravnan. Prodaja na stojnicah se bo pričela ob 16.30, med 17.30 in 18.00 uro pa bo potekal program vrtca, ki ga bosta obogatila Damjana Golavšek in prihod Dedka Mraza. ft ft HULAHOOP- Zasedba dveh deklet, dveh fantov in lesenega saksofonista, ki zvočno barvitost ustvarjajo s kombiniranjem klavirskih zvokov z drugimi efekti ter prodornim ženskim vokalom. Nastopili so že na mnogih slovenskih festivalih, širša javnost pa jih je spoznala leta 2013 z zmago na Šourocku. Kor prvi Slovenci so leta 2014 zmagali na banjaluškem Jelen Demofestu, ki velja za največji festival mladih neuveljavljenih skupin na področju bivše Jugoslavije. ImSm^r mL JLwTI mSL' jiL^jff jJB ' jyfltiirfr' fi S ' ■ i JmHT^IR 'vi «gM BOŽIČNO - NOVOLETNI SEJEM NA GLAVNEM TRGU • Vsak dan od22. - 31. decembra, od 15. -19. ure (oziroma do zaključka koncerta na glavnem odru) SNEŽNA KRALJICA Predstava na Malem gradu v organizaciji gledališke skupine GSŠRM Immortals. • Sobota, 26. december: ob 17. uri • Nedelja, 27. december: ob 17. uri • Ponedeljek, 28. december: ob 17. in 18. uri • Sreda, 30. december: ob 17. in 18. uri KONCERTI NA GLAVNEM TRGU VEČER ZBOROVSKE GLASBE Sobota, 26. december, od 18.-21. ure ■ Mešani pevski zbor Odmev ■ Prvo slovensko pevsko društvo LIRA ■ Mešani pevski zbor društva upokojencev Kamnik ■ Komorni pevski zbor Šutna VEČER MLADIH GLASBENIH SKUPIN • Nedelja, 27. december, od 19 -23. ure KOALA VOICE - Zasavski mladci Koala Voice se glasbeno postavljajo na križišče rocka, modernega popa in disca. Letos imajo za sabo že več kot 40 nastopov doma in v tujini, med drugim na ruskem festivalu Wild Mint in srbskem Exitu. Člani skupine so Manca Trampuš (vokal, kitara), Domen Don Holc (kitara), Miha Prašnikar (bobni, back vokal), Tilen Prašnikar (bas) Zanimiva je povezavo med imenom Koala Voice in zbirko kratkih zgodb avtorja Thomasa Gunzika »Najmanjši živalski vrt na svetu«, kije namreč vplivala na ime skupine. Med ljubšimi pravljicami članov skupine pa sta sicer Žogica Marogica in Mali princ. KALAIA - Začetki skupine petih fantov, kjer vsak s svojo inovativ-nostjo tvori del celote, segajo v leto 2009, ko se je oblikovala večina današnje zasedbe. Tilen Vake in Luka Šarc iz kitar izvabljata težje zvoke, bas skupaj z energičnimi bobni gradi temelj celotne zgodbe, za kar skrbita Marko Klobčar in Janez Spruk, vse skupaj pa zaključi Gregor Kotnik na vokalu. Letos je skupina izdala svoj dolgo pričakovan prvenec - album z naslovom Psiholom. Člani benda Kalaia, katere ime v hinduizmu pomeni brat boga Gorie, so nam zaupali katere so njihove najljubše pravljice: Gregor - Peter in volk, Tilen -Shrek, Luka - Dinozavri, Marko - Lepotica in zver in Janez-Aladin. THE ECCENTRICS - Zasedba se je prvič sestala decembra 2014 za dobrodelni koncert za otroke s posebnimi potrebami, kjer so poželi stoječ aplavz in se odločili, da še naprej pomagajo s tem kar znajo najbolje, s petjem in igranjem. Skupino sestavljajo voka-listka Ela Zupin, vokalist in kitarist Tadej Zorman, vokalist Miha Šoštar in Uroš Koščak na klaviaturah, oba s cerebralno paralizo. VEČER NARODNO-ZABAVNE GLASBE Ponedeljek, 28. december, od 19 -23. ure ANSAMBEL SKRIVNOST-Ansambel sestavljajo štiri mlada dekleta iz okolice Lukovice, ki skupaj vadijo in igrajo od junija 2012. Povezuje jih želja in veselje do prepevanja ter ustvarjanja glasbe. Članice so Ana Oražem (vokal), Sonja Klemenec (harmonika, vokal), Kristina Oražem (kitara, vokal) in Ema Oražem (bas, vokal). ORKESTER HARMONIKARJEV CIRILA SPRUKA - Orkester obstaja od leta 2011, vsi člani orkestra harmonikarjev pa so učenci šole harmonike Cirila Spruka. Posneli so tudi videospot za skladbo Veselo v Kamnik, v katerem so vidne številne lepote prelepe kamniške občine. ANSAMBEL DOR M A CA] T - Ansambel sestavljajo mladi fantje in dekle iz Škofje Loke in Selške doline, željni igranja in zabavanja ljudi. Obstajajo od leta 201 o, v sedanji zasedbi pa že skoraj 3 leta. Njihov repertoar obsega tako narodno-zabavna glasba kot tudi zabavne uspešnice. So klasičen kvintet s pevko (klarinet, trobenta, klavirska harmonika, kitara, bas in večglasno petje), za popestritev pa pevka poprime tudi za violino in "frajtonarco". Na vprašanje, če imajo radi pravljice, pa pravijo: »Ker ima naš trobentač Miha že dva otroka, basist Blaž bo očka postal prav kmalu, klarinetist Lenart pa študira razredni pouk, se na pravljice kar dobro razumemo.« ANSAMBEL JURETA ZAJCA - Člani narodno-zabavne zasedbe Ansambel Jureta Zajca v večini prihajajo iz okolice Domžal. Ustanovil jo je vnuk vsem poznanega Nika Zajca-Jure. Ansambel sestavljajo še kitarist Primož Logaj, basist Peter Merela ter vokalista Tjaša Hrovat in Domen Šubic. Kljub mladosti so vsi v preteklosti že sodelovali v različnih ansamblih in bendih, letos pa so se odločili združiti moči in ljudem predstaviti kvaliteten ansambel. Na vprašanje katere so njihove najljubše pravljice pravijo: Jure Zaje: »Menije najljubša pravljica Sneguljčica. Ko sem bil še majhen, sem gledal risanko in se zaljubil v Sneguljčico.« Primož Logaj: »Volk in sedem kozličkov, ker imam zelo rad živali.« Peter Merela: »Najljubša mi je Pravljica o treh sinovih, ki mi jo je v mladosti ati večkrat prebral in sem jo zaradi dolžine (bila je kratka) uspel spremljati v celoti.« Tjaša Hrovat: »Meni je v spominu ostala Mojca Pokrajculja. Naučila sem se, da je prav, da drugim ponudiš pomoč, ampak je potrebno vedno, ko to pomoč nekdo izrabi, razmišljati z glavo in ne krivično obsojati.« Domen Šubic: »Najljubša pravljica mi je bila Muca copatarica, ker sem zaradi nje začel redno pospravljati copate za seboj.« ÎO Kamniški OBČAN, petek, 11. novembra 2015 Decembrsko dogajanje v mestnem jedru Kamnika Jh wf WW ^^ VEČER S KVATROPIRCI IN OGNJENIMI MUZIKANTI Torek, 29. december, od 19. do 23. ure KVATROPIRC - Skupina Kvatropirci, ki jo sestavljajo basist Go-razd Zapušek, baritonist Jure Jaklič ter tenorista Samo Kališnik in Tomaž Krt, je začela prepevati pred dobrimi tremi leti. Skupaj so zapeli po regijskem tekmovanju mešanega pevskega zbora Odmev iz Kamnika, katerega člani so, ugotovili, da skupaj dobro zvenijo in bi to lahko še kdaj ponovili. Njihova posebnost je prepevanje dalmatinskih pesmi, ki jih priredijo malo po svoje, kot tudi slovenskih pesmi, kar so dokazali s priredbo pesmi Moja skupine Modrijani. OGNJENI MUZIKANTI - Skupino sestavljajo mladi glasbeniki iz okolice Kamnika in Celja, ki so začeli delovati konec leta 2010, skupaj pa jih je pripeljala želja do izvajanja kvalitetne glasbe. Za njimi je že več kot 300 nastopov, njihov repertoar pa je zelo raznolik - vse od narodno-zabavne in popularne glasbe pa do štiriglasnega petja. V zadnjih dveh letih so se udeležili treh festivalov narodno-zabavne glasbe in povsod zmagali: Ptuj 2014, Slovenska polka in valček 2015 in Števerjan 2015. Za pravljice pravijo, da je že dolgo tega, kar so jih poslušali ter brali, in so jim že ušle iz spomina. Noben izmed članov pa tudi še nima otrok, tako da v svet pravljic še niso (ponovno) padli. KONCERT NUŠE DERENDA Z GOSTI: INES IN LOTI TER JAKA IN MAKS DOLINŠEK • Sreda, 30. december, od 19. do 23. ure V Kamniku bo prvič z nami ena najboljših slovenskih pevk zabavne glasbe, ki nas je leta 2001 s pesmijo Energy zastopala na Evroviziji in dosegla 7. mesto, kar še vedno spada med eno izmed najuspešnejših slovenskih uvrstitev na tem tekmovanju. Zapojte v Kamniku skupaj z Nušo Derenda njene največje uspešnice, kot so Ne, ni res, Pesek v oči, Čez dvajset let, V ogenj zdaj obleci me, Duša moje duše in mnoge druge. SILVESTROVANJE NA GLAVNEM TRGU Z ANSAMBLOM DOMAČINI • Četrtek, 31. december, od 22. ure dalje Tudi letos bomo praznovali in dočakali novo leto v družbi župana Občine Kamnik Marjana Šarca. Ansambel Domačini, ki prihaja iz Stahovice pri Kamniku, so ustanovili trije prijatelji leta 2009. Zasedbo sestavljajo brata Matej in Gregor Kregar iz Kregarjevega in Matej Mlakar iz Tunjic. Matej Kre-gar igra na kontrabas, bas in bariton, Matej Mlakar harmoniko in električno kitaro, Gregor na kitaro in klaviature, vsi pa tudi pojejo. Igrajo predvsem narodno-zabavno glasbo, pa tudi zabavne ritme. Najljubša pravljica Ansambla Domačini je Volk in sedem kozličkov. INSTAGRAM NATEČAJ V najlepšem slovenskem mestnem jedru na kamniški ulici Šutni poiščite klop Objemov. Na njej se stisnite k svojim najdražjim, jih poljubite in naredite fotografijo, ki jo nato naložite na vaš Instagram profil ter dodajte oznako #objemime. Iz preteklosti smo izbrskali tudi t. i. »tepežni dan«, ko so otroci lahko s šibo tepežkali svoje starše. Odrasli so se jih lahko znebili le s sladkimi dobrotami. Fotografirajte vaše zabavne družinske trenutke v Kamniku, jih naložite na vaš Instagram profil ter dodajte oznako #tepezkanje. Pravila sodelovanja: 1. Sledite Instagram profilu @VisitKamnik. 2. Objavite fotografijo s hashtagom #objemime ali #tepežkanje. 3. Fotografije objavite najkasneje do nedelje, 3. januarja, do polnoči. 4. Med časom trajanja natečaja naj bo vaš profil javen, da lahko tudi drugi »všečkajo« vaše fotografije. Pravila natečaja: Vsak lahko sodeluje s poljubnim številom fotografij, sodelujete lahko le s fotografijami letošnjega decembrskega dogajanja v Kamniku (glej navodila zgoraj), nagradili bomo fotografijo z največ všečki, najlepšo fotografijo po izboru žirije in naključno izžrebano fotografijo. Poleg glavnih nagrad bomo podelili še nekaj dodatnih nagrad najuspešnejšim fotografijam, TIC Kamnik si pridržuje pravico, da izbrane fotografije uporabi za promocijo Pravljičnega Kamnika na Instagramu (repost) - avtor fotografije bo vedno jasno naveden. V skladu s pravili Instagrama poudarjamo, da natečaj ni sponzoriran ali povezan z Instagramom. S sodelovanjem se strinjate s pravili natečaja in Instagramovimi pravili uporabe. MESEC DOBRODELNOSTI V KAMNIKU V sodelovanju z Anino zvezdico bomo cel mesec zbirali hrano za kamniške otroke, ki si je ne morejo privoščiti. Vabljeni, da hrano z daljšim rokom uporabnosti prinesete v TIC Kamnik vse do 31. decembra. Do četrtka, 24. decembra, do 10. ure pa bo v TIC Kamnik potekala dobrodelna licitacija osmih portretov znanih Kamničanov, ki jih je izdelala kamniška umetnica Breda Capuder ~ Frida. Več informacij dobite na TIC Kamnik. KAMNIŠKO DRSALIŠČE NA PROSTEM Kamniško drsališče bo tudi letos odprlo svoja vrata za vse drsanja željne obiskovalce. JRADNO ODPRTJE Z ŽUPANOM MARJANOM ŠARCEM BO V PETEK, 18. DECEMBRA, OB 18. URI NA FRANČIŠKANSKEM TRGU. Kot vsako leto bo tudi letos možna izposoja drsalk in drsalnih pripomočkov za otroke, vsako soboto od 10.30 do 11.30 pa bo potekala tudi vodena otroška animacija. V soboto, 2. januarja, se bo pričela 12-urna Šola drsanja za otroke, v februarju lahko pričakujete tudi zanimivo pustno soboto z animacijo na ledu. VSAK DAN PO 20. URI BO DRSALIŠČE NAMENJENO ZA REKREATIVNE IGRE HOKEJA. Drsališče bo odprto vse do zaključka zimskih počitnic. VEČ INFORMACIJ NA TIC KAMNIK ADVENTNA VODENJA Pridružite se nam na nedeljskih vodenih ogledih in odkrivajte pravljičnost decembrskega Kamnika. Zbrali se bomo 13. in 20. decembra ob 17. uri na Glavnem trgu in se nato podali na ogled mesta Kamnik. Vodenje traja uro in pol, zaželeni so prostovoljni prispevki. PRAVLJIČNA PRIPOVEDOVANJA PO KAMNIKU Da bo letos decembra Kamnik res pravljičen, bodo poskrbele pravljičarke iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. V mestnih kavarnah bodo cel mesec potekala pripovedovanja pravljic za otroke, za njih pa bo poskrbljeno tudi s toplimi napitki in sladkimi priboljški. Po vsakem pripovedovanju bodo sledile zanimive delavnice za otroke, ki jih bodo pripravile aktivne ustvarjalke iz Reciklarnice. Pravljice bodo sicer imele otroško tematiko, a prav vsak obiskovalec je v času pripovedovanj vabljen v prijetno ozračje mestnih kavarn, kjerse boobtoplem napitku lahko vrnil nazaj v čas otroštva. BRANJA PRAVLJIC BODO Z ZAČETKOM OB 17. URI POTEKALA V NASLEDNJIH KAMNIŠKIH KAVARNAH: • Petek, 11. decembra, Kavarna Piškotek: Pravljičarka Leja Goručan • Ponedeljek, 14. decembra, Kavarna Veronika: Pravljičarka Barbara Božič • Sreda, 16. decembra, Rotovž caffe: Pravljičarka Helena Sterle • Sreda, 16. decembra, Kavarna Piškotek: Pravljičarka Tadeja Pungerčar • Petek, 18. decembra, Gostilnica in kavarna Pri podkvi: Pravljičarka Nina Semprimožnik • Petek, 18. decembra, Kavarna Piškotek: Pravljičarka Leja Goručan • Sreda, 23. decembra, Kavarna Veronika: Pravljičarki Irena Cerar in Melisa Spruk • Sreda, 23. decembra, Kavarna Piškotek: Pravljičarka Tadeja Pungerčar PRAZNIČNE PRAVLJIČNE URICE BODO POTEKALE TUDI PO KAMNIŠKIH KNJIŽNICAH: • Vsak torek, 1., 8., 15., 22., in 30. decembra, ob 17. uri v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik s pravljičarko Tadejo Pungerčar • Vsak torek, 1., 8., 15., 22., in 30. decembra, ob 18. uri v Krajevni knjižnici Šmarca s pravljičarko Barbaro Božič • Vsako sredo, 2., 9,16., 23. in 30. decembra, ob 17.30 v Krajevni knjižnici Motnik s pravljičarkami skupine ME4. • Vsako sredo, 2., 9,16., 23. in 30. decembra, ob 10. uri v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik s pravljičarko Heleno Sterle: Igralne ure s knjigo - BIBE • Vsak četrtek, 3., 10., in 17. decembra, ob 17. uri v Krajevni knjižnici Komenda s pravljičarko Lejo Goručan Branje je proces, ki se ne zaključi, ko knjigo zapremo Dolgoletna direktorica kamniške knjižnice, avtorica mnogih člankov, urednica številnih knjig, predavateljica, izkušena organizatorka prireditev, članica oziroma predsednica v različnih organih, predavateljica na strokovnih in drugih dogodkih ter še mnogo več je mag. Breda Podbrežnik Vukmir. • Letos bo v Kamniku decembrsko vzdušje še posebej pravljično, pri tem pa bodo velik del s pripovedovanjem pravljic prispevale tudi kamniške pravljičarke. Katera kamniška pravljica pa je vam najljubša? Zakaj je ohranjanje lokalnih legend tako pomembno za našo kulturo? "Nimam najljubše pravljice, ker mi je veliko pravljic, povedk, zgodb zelo ljubih. Najraje imam pa takšne, ki so malo šegave in mi sporočajo, da je v družbi in v človeku veliko silnic, ki so prastare in nas povezujejo v skupnost, da je človekova narava vedno razpeta med dobrim in slabim. To nam sporoča pravljica o hudo kaznovani skopi Veroniki, še vedno je zakleta v pol kačo in pol žensko. Takšen nesrečen lik imamo torej v našem občinskem grbu! Zgodbe ohranjajo identiteto, modrost in spoznanja, pravljice namreč niso samo za otroke." • Nekje sem zasledila vaš stavek: »Branje je proces, ki se ne zaključi, ko knjigo zapremo.« Česa nas lahko naučijo pravljice in zakaj so tako pomembne za otrokov razvoj? "Pravljice, tudi tiste najbolj krute, razkrivajo večni antagonizem med dobrim in zlim. Veli- kokrat, a ne vedno, zmagajo dobrota, resnica in pogum. Junak gre skozi mnoge preizkušnje, dokler ne reši kakšne težke naloge, ki je videti nemogoča, a mu pri tem pomagajo živali, vile, narava ... Tudi danes je tako, nič drugače. Naše življenje je polno preizkušenj, v katerih vendarle vsaj na osebni ravni zmaga dobro. Otroci s poslušanjem pravljic pridobivajo sposobnost sprejemanja in poslušanja, pridobivajo simbolna sporočila, ki jih ponotranjijo. Slej ko prej, še zlasti če je v družini bralna kultura ves čas prisotna." • Za seboj imate bogate pedagoške izkušnje. Kakšen nasvet bi dali staršem, ki želijo svoje otroke navdušiti za branje knjig? Kje naj začnejo in kakšne pristope naj uporabijo? "Edini pravi in učinkovit pristop je, da so sami bralci in jih zgodbe, umetnost, spoznavanje življenja in vse, kar nam podarjajo zgodbe, navdušujejo. V takšnem vzdušju ni posebnih naporov pri privzgajanju bralnih navad. Tudi širša družba bi morala ceniti branje kot koristno in cenjeno prostočasno aktivnost. V šoli bi moralo biti branje in pogovor o prebranem veliko bolj vpeto v učni program, zlasti bi moralo spodbujati samostojno in kritično razmišljanje. Ne v smislu »nergaštva«, to pri nas vsi obvladamo, pač pa v smislu ustvarjalnega oblikovanja rešitev in idej. Starši najbrž vedo, da branje ni pomembno le za šolo, pač pa tudi za razvoj empatije, saj se ob vživljanju v junake tega nehote naučimo." • Skupaj s Kulturnim društvom Motnik je Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik letos že 4. leto organizirala Križnikov pravljični festival Jenkret je biv ... Vemo, da je Motnik rojstni kraj Gašperja Križnika, enega najpomembnejših slovenskih zapisovalcev ljudskih pravljic iz 19. stoletja. Od kje pa je pravzaprav prišla ideja za nastanek festivala in kakšen je njegov glavni cilj? Kako se je festival spreminjal skozi leta (je danes publika drugačna kot pred leti, je tematika bolj usmerjena)? Kakšne so želje za razvoj festivala v prihodnosti? "Idejo je spodbudil predsednik kulturnega društva iz Motnika g. Rafko Goltnik, ki se je obrnil na nas z željo, da bi oživili delo Gašperja Križnika. Glavni cilj je predstaviti izjemno bogato vsebino Križnikovih zapisov, pomen njegovega dela in ohraniti to dragocenost. Ta del kamniške nesnovne dediščine je bogat tudi v slovenskem merilu, tega se še premalo zavedamo. Poleg tega se s pripovedovalskim festivalom vključujemo v slovensko pripovedovalsko sceno, ki je tako kot drugod po Evropi postala razgibana in cenjena. Spremembe se dogajajo, saj se na koncu festivala vsi organizatorji srečamo na eval-vacijskem sestanku in oblikujemo predloge za izboljšave, kar upoštevamo v naslednjem letu. Pridobivamo pa čedalje več publike. Poleg tega je postal znan tudi Motnik!" • Katere kvalitete mora imeti pravljičar? Je sposobnost doživetega pripovedovanja kvaliteta, ki se je lahko vsak priuči, ali je to prirojeno? "Pravljičar ne sme imeti pretiranega strahu pred javnim nastopanjem. Veliko spretnosti se da naučiti. Najbolj pomembna kvaliteta, ki se je ne da pridobiti, pa je strast do pripovedovanja, do zgodb in odnosov. Vsako pripovedovanje ni le nastop, je odnos med pripovedovalcem in zgodbo, med pripovedovalcem in občinstvom. Zgodbe, publiko in celo dogodke mora imeti pripovedovalec res rad. Imeti rad je kvaliteta, ki se je ne naučiš, jo pa lahko pridobiš ob branju, odkrivanju in raziskovanju." • Vse bolj se tudi slovenski turizem zaveda pomembnosti oblikovanja in pripovedovanja zgodb - »zgodbarjenja« kot orodja za pomoč pri razvoju in trženju turističnih destinacij in produktov. Potencial za razvoj je velik, vendar zgodbe za zdaj še niso v zadovoljivi meri vpete v turistično ponudbo. Slišala sem, da imate tudi vi kar nekaj inovativnih idej za razvoj in vključitev zgodb v kamniški turizem (npr. pravljična hiša v Kamniku). "Bolj kot podatke si zapomnimo dobre zgodbe. Zgodbe so tiste, ki obiskovalcem prinašajo doživetje kraja, znamenitosti, zgradb, znanih ljudi, kulturne in naravne dediščine. Prehajamo od ekonomije produktov k ekonomiji doživetja. Kulturna dediščina so ljudje, naša vez pa so doživetja. Idejo o pravljični hiši pa je spodbudil obisk Ivanine kuce bajki v Ogulinu, ki je inova-tiven način ohranjanja identitete ter dediščine in je požela veliko strokovnega in splošnega zanimanja. Pravljične poti bi bile zanimive, to idejo razvija tudi Irena Cerar, avtorica knjige Kamniške pravljične poti. Doživljajske tematske poti, povezanost ljudi, ki živijo v okolju, pravljična hiša z aktivnostmi in nudenjem interaktivnega doživljanja nesnovne dediščine, zgodbe, ki govorijo o vsakdanjosti v našem okolju ..., nekako o tem smo razmišljali že v okviru Križnikovega pravljičnega festivala, a si ne upam trditi, da je to inovativno, bi bilo pa naše in zato drugačno od vsega drugega, kar je prav tako pomembno." Vsako pripovedovanje ni le nastop, je odnos med pripovedovalcem in zgodbo, med pripovedovalcem in občinstvom. Zgodbe, publiko in celo dogodke mora imeti pripovedovalec res rad. ÎO Kamniški OBČAN, petek, 11. novembra 2015 Pogovor, zanimivo Tudi kamniške zgodbe pripovedujem Helena Sterle, babica kamniških otrok, kot ji pravijo, je res prijetna in izjemno vitalna gospa. Letos je za svoje požrtvovalno delo in prispevek k ozaveščanju ter preventivi vzgoje v cestnem prometu občine Kamnik prejela zlati znak ]avne agencije Republike Slovenije, decembra pa bo kot ena izmed pravljičark popestrila urice otrokom in tudi staršem, željnih pravljic. • Ze vrsto let delate z otroki in odraščajočo mladino, s takšnim nesebičnim delom pa spodbujate tudi svoje naslednike, da nadaljujejo vaše poslanstvo. Kako in kdaj ste začutili željo, da tudi velik del svojega prostega časa posvetite mladinskemu delu? "Saj bi res lahko rekla, da namenjam svoj prosti čas. Zdaj sem pet let upokojena in pravijo, da bom morala mogoče nazaj v službo, da bom imela kaj prostega časa, ker je včasih toliko dogodkov. Ampak povsod, kjer sodelujem, mi je vse v izziv in se vse vrača nazaj z neko pozitivno energijo, tako da sem vedno zadovoljna. Tudi če ni plačano in zato kakšno drugo stvar preložim. Ko sem dobila otroke, sem se odločila, da ostanem doma, pa mi je manjkalo delo z otroki, stik z družinami - zato sem začela z urami pravljic. Potem pa smo ustanovili Klub staršev in je bilo imenitno, ko so se starši z otroki vključevali. Otroci so bili skupaj, obenem pa smo dobili tudi pomočnike. Naš moto je bil predvsem kvalitetno in družabno preživljanje prostega časa otrok, mladostnikov in družin." • Po poklicu ste vzgojiteljica, delali ste v kamniškem vrtcu, ste mama - otroci so torej bili in so še vedno del vašega vsakdana. Česa vsega ste se v vseh teh letih naučili od otrok in ali so vas kdaj s svojim znanjem presenetili? "Oba moja otroka sta res ustvarjalna, vsak na svojem področju, tudi po moževi zaslugi, sodelujeta tudi pri raznih delavnicah, sploh če jima je to še v užitek, in ob tem sama rasteta. Drugače se pa od otrok res vsakokrat in od vsake generacije ogromno naučim in dobim, opažam, kako se spreminjajo generacije, kako družine drugače živijo. Ampak tam, kjer delam, se mi še vedno zdi, da so otroci le otroci, vedno najdem stik z njimi. Ne da bi se hvalila, ampak nekaj najdemo, se začutimo." Tudi igralne urice in pripovedovanja pravljic so že lep čas del vašega udejstvovanja. Zakaj menite, da so pravljice za otroke tako pomembne? Kakšne so prednosti otrok, ki so v otroštvu imeli možnost poslušanja pravljic? Ste svojima sinovoma prebirali pravljice? "Posebej v tej skupini, ki jo imam v knjižnici, je to zelo pomembno, saj niso vključeni v nobeno organizirano varstvo. Spremljam jih že od 2. leta dalje in se jim prilagajam. Mi je v izziv, da jih imam vse do vstopa v šolo, potem pa začnem z drugo skupino dvoletnikov. To so tako imenovane BIBE, imamo veliko »bibarij« in igranja, ampak prvi stiki s knjigo pa so. Zdi se mi, da je tega vedno več tudi v družinah, da skupaj berejo in pripovedujejo. Enkrat v tistem vmesnem času so bile pravljice posnete na kasete, ampak to ni to, če daš zvečer otroku kaseto, je bolj za zapolnitev dolgega časa. Jaz sem pravljice otrokoma brala, pripovedovala, sta mi celo kakšno Jano ali drugo revijo kar iz rok vzela in prosila »mami, beri«, pa smo brali in gledali. Pri starejšem vem, da smo si Psa Fika (otroška knjiga, op. a.) tolikokrat izposojali, da sva se še pred knjižnico pogovarjala »veš, zdaj pa res morava vrnit knjigo, ker še kakšen drug čaka nanjo«. Sta oba kar dobra bralca, čeprav ima eden disleksijo, ampak smo skupaj s krasnimi učitelji zmogli. Čeprav smo se na šoli učili, da je navadno v klasični pravljici konec vedno dober, se vseeno zavedam, da skozi pravljico otroci lahko živijo vse strahove, vse tis- to, kar jih teži, nato pa ugotovimo, da se v pravljicah vse srečno konca. Vmes je bila tudi faza, ko so hoteli, da se pravljica spreminja, na primer da lovec ni ustrelil volka, ampak ga je samo zaprl v omaro. Zdi se mi, da otroci težijo po klasičnih pravljicah, si pa želijo tudi takih zgodb, ki vsebujejo posebna stanja pri otroku - če umre babica, je nekdo bolan, ko morajo kaj deliti z nekom, o ločitvi - te stvari so v zgodbah dobro predstavljene. Preko tega otroku lažje pojasnimo pomembne stvari, jim ni potrebno govoriti in biti moralističen, ampak se to predstavi skozi zgodbo in otroci sami začnejo spraševati. " • V letošnjem decembrskem času boste kot pravljičarka sodelovali v projektu pripovedovanja pravljic po mestnih kavarnah. Katera pravljica pa je vaša najljubša in zakaj? Se med vašimi priljubljenimi pripovedkami znajdejo tudi kamniške zgodbe? Zakaj je ohranjanje lokalnih legend tako pomembno za našo kulturo? "Joj, bi se pa kar težko odločila, za vsako obdobje bi našla kakšno, ki jo moram obvezno povedati. Jeseni je to zagotovo pravljica Debela repa, ker potem z otroki in starši zaigramo z rekviziti, da se bolj vživijo, in se potem tako smejijo, ko izpulijo repo in vsi popadajo po tleh. V decembru pa mi je zelo všeč Modri Božiček, ker se tako "luštno" konča, da bi jo moral vsak starš prebrati. Če jih otroci morda zalotijo, ko še nosijo darila pod smrekico, da vedo, kako se izgovoriti. Tudi kamniške zgodbe pripovedujem, moja priljubljena je Zgodba o Kamniški Veroniki. Če zraven pokažem še pest (na portalu ob vhodu na Mali grad, op. a.), prisluhnejo tudi najbolj nemirni otroci in jo želijo poskusiti. Od koderkoli pridejo obiskovalci, to res povezujejo s Kamnikom in si želijo slišati zgodbo. Navdušena sem, da so v knjižnici zbrali zgodbe iz lokalnega okolja in da se tudi te zgodbe pripovedujejo. Stari ljudje ne bodo večno živeli, zapisane zgodbe pa gredo naprej. Tudi najmlajšim pa pojasnim, da si včasih zgodb niso zapisovali, ampak so povedali tako, kot so si zapomnili, zato pa tudi obstaja toliko različnih legend in variacij." • Katere kvalitete mora imeti pravljičar? Je sposobnost doživetega pripovedovanja kvaliteta, ki se je lahko vsak priuči, ali je to prirojeno? "Verjetno se da tudi priučiti. Bila pa sem enkrat na seminarju v vrtcu, ko smo se vzgojiteljice kar malo spogledovale, saj nam je bilo rečeno, »naj se nikar ne spakujemo in vživljamo v razne like, ampak naj se spomnimo, kako monotono so včasih pripovedovale babice, posebno zvečer, da otrok zaspi - če je to seveda namen. In če se otrok začne jokati, lahko celo končamo pravljico, ker to pomeni, da zanjo še ni zrel, oziroma nadaljujemo, če ni preveč razburjen«. Jaz vseeno menim, da je veliko bolj privlačno za otroke, če delaš premore, uporabljaš gestikulacijo, spremeniš glas in podobno. Vidim, da potem na koncu tudi starši, sploh najmlajših otrok, tako spontano zaploskajo, kot bi imela nastop, čeprav je to le del skupnega druženja." • Za konec vas prosim, da nam poveste še kakšno anekdoto iz svojih pripovedovanj. "Enkrat se spomnim, da sem nadomeščala uro pravljic. Otroci so bili različno stari, od tretjega leta do tretjega razreda. Bilo jih je veliko, utrujeni od šole in vrtca, še nekaj je bilo v zraku in sem kar čutila napetost v sobi. Uporabila sem vse možne pedagoške pristope in kilometrino, da so se umirili, nazadnje tudi tisti fantek, ki se je zdel najbolj nemiren. Bila pa sem obuta v športne copate in ravno ko sem hotela začeti, se je oglasil prav tisti nemirnež: »Ti maš pa take copate kot jaz v šoli!« Ker sem že zajela sapo, da bi začela pripovedovati, me je prav presenetil s svojo izjavo. Tudi pri legendi o Veroniki je zabavno, ko pripovedujem, kdo jo lahko odčara. Ko rečem, da mora biti fant, so razočarane punčke, pa da mora imeti vsaj sedem let in pravijo »oh, jaz sem pa že bil« ali pa »jaz bom pa še«, in seveda, da se je moral kot dojenček zibati v zibelki, ste-sani iz smreke s tremi vrhovi, pa vzkliknejo »joj, moram mamico vprašati ali pa babico«. Res je zanimivo, kako se odzivajo." PRAZNIČNA OKRASITEV SUTNE Letos bo Šutna, najlepša ulica v Kamniku, še posebej lepo okrašena. Otroci iz kamniških vrtcev in šol so namreč v torek,t. decembra, z lesenimi okraski, ki so jih naredili sami, polepšali nekoliko drugačna novoletna drevesa iz bukovih vej, ki so jih v ta namen pripravili vArboretumuVolčji Potok. Sodelujoči vrtci in šole: Vrtec Zarja Vrtec Antona Medveda Kamnik Vrtec Peter Pan Vrtec Sonček CIRIUS Kamnik PRAZNIČNI RECEPT IZ GOSTILNICE IN KAVARNE PRI PODKVI FILE OSLIČA V MASLENEM TESTU Sestavine za 4 osebe: približno 1 kg filejev osliča, 500 g listnatega testa, 1 dl sladke smetane, 1 jajce za premaz Spečemo palačinke iz enega jajca z dodatkom svežih sesekljanih zelišč (rožmarin, peteršilj, drobnjak, bazilika, timijan ...). File osliča oblikujemo v pravokotno obliko tako, da odrežemo en del repa in trebušni del. Iz smetane in ostankov fileja naredimo osličev namaz (v razmerju 1 : 1 zmešamo osliča in smetano). Najprej na pultu razvaljamo listnato testo in ga premažemo z osličevim namazom. Nanj položimo zeliščne palačinke ter soljenega in po-popranega osliča. Zavijemo tako, da je oslič popolnoma zavit v testu. Zaviti del testa je na dnu pekača, da je zgornji del gladek. Premažemo z jajcem in z vilico večkrat prebodemo testo na vrhu, da se plasti lepo držijo skupaj. Če ne prebodemo, se testo napihne. Lahko tudi posujemo s poljubnimi semeni (sončnice, sezam ali mešanica). Pečemo v ogreti pečici (nujno) na 180 stopinj približno 20 minut. Pečenega pustimo počivati 10 minut. Zraven ponudimo poljubno solato. Dober tek! ÎO Kamniški OBČAN, petek, 11. novembra 2015 Pravljični utrip Kamnika • Petek, 11. december Ob 18. uri, Kulturni dom Mekinje: Prireditev ob prazniku Krajevne skupnosti Mekinje Praznik KS Mekinje, na katerem bodo sodelovali učenci PŠ Mekinje in OŠ Frana Albrehta, krožek Drug z drugim in ponjavarji. Ob 19. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik: Brati gore: pogovor Mojce VolkarTrobevšek in Vladimirja Habjana Na svetovni dan gora se bo po Sloveniji brala ali predstavljala literatura, nastala v alpskem prostoru. Pogovarjala se bosta domačina Vladimir Habjan, publicist, urednik in novinar, ter Mojca Volkar Trobevšek, kulturna ustvarjalka, scenaristka in učiteljica. Ob 19. uri, Rotovž caffe: Video predstavitev Jadranje po severnem Atlantiku Jadranje "Wales-Scotland-Orkneys-Faeroers-lceland" bo predstavil MarkoMurn. Rezervacija mize naosi 484484 varko Miirn. JADRANJ 2Ü14 PO SEVERNEM ATLANTIKU W.ittii - Scutamil -OrfctfGyt - fluräfrrt ■ iiclnnrt 1 • Sobota, 12. december Ob 18. uri, Dom kulture Kamnik: Koncert KPZ Mysterium Kranj in UPZ Slovenije Emil Adamič Koncert vrhunski h pevskih zborov pod vodstvom zborovodkinje Urške Štampe. Večer bo povezoval Milan Mandeljc. Vstopnina: 5 EUR vpredprodaji ter dijaki in študenti/8 EUR na dan koncerta Ob 21. uri, Pub Pod Skalo: Koncert skupine Billysi (zdobrodelno noto) Dobrodelni rokovski koncert popularnih Billysovvsodelovanjuz Anino zvezdico. Vstop je prost, vstopnina je hrana za zajtrke otrok. • Nedelja, 13. december Ob 15. uri, Budnarjeva domačija: Pravljično in pripovedovalsko popoldne za otroke in odrasle Ta prelepi božični čas - pravljice za odrasle o času, ko je nebo odprto in se dogajajo nenavadne ter lepe skrivnosti. Pripovedujejo Breda Podbrežnik, Ivanka Učakar, Irena Cerar, vzgojiteljice iz Zasebnega vrtca Zarja. Vstop je prost. Ob 20. uri, Dom kulture Kamnik: KUOD Bayani: Hamsa, pet elementov orientalskega plesa Zadnja ponovitev orientalske plesne predstave Hamsa v letu 2016. Vstopnina: 8 EUR Torek, 15. december Ob 20. uri, Dom kulture Kamnik: Decembrski filmski večer Večer kratkih filmov bodo popestrili filmi mladih in tudi uveljavljenih filmskih avtorjev iz Kamnika in Ljubljane. Vstop je prost. Četrtek, 17. december Ob 17. uri, Športna dvorana OŠ Frana Albrehta: Šolska prireditev OŠ FranaAlbrehta Božično-novoletna prireditev. Vstop je prost. Ob 19.30, Dom kulture Kamnik: Mestno gledališče ljubljansko -Sedem let skomin Komedija s Sebastjanom Cavazzo in Ajdo Smrekar v glavnih vlogah. Maistrov abonma in za izven. Vstopnina: 15 EUR/12 EUR Ob 20. uri, Pub Pod skalo: Novoletno srečanje pivoljubcev Vodena pokušina piva, izmenjava mnenj in druženje pivoljubcev v sproščenem pubovskem vzdušju. Za izobraževalno-degustacij-ski večer so zaželene predhodne prijave. Kotizacija: 8 EUR • Petek, 18. december Ob 18. uri, Podružnična šola Vranja Peč: Božično-novoletna prireditev Krajevna prireditev za starše in krajane v šoli na Vranji Peči. Vstop je prost. Ob 18. uri, Frančiškanski trg: Odprtje drsališča na prostem Ob 20. uri, Dom kulture Kamnik: Koncert Nikki Louder -predstavitev nove plošče Vstopnina: 5 EUR s CD-jem/5 EUR brez CD-ja • Sobota, 19. december Od 15. do 20. ure, Trg Svobode: Božično sejmarjenje Božični sejem ročnih izdelkov Diversity in Kufr s pestrim razvedrilnim programom, glasbenimi nastopi, prihodom Božička in obdarovanjem otrok. Prijave na kud.kufr@gmail.com Ob 19. uri, Dom kulture Kamnik: Tradicionalni koncert Mestne godbe Kamnik. Vstopnina: 10 EUR • Nedelja, 20. december Ob 17. uri in 19.30, Dom kulture Kamnik: Plesni klub Šinšin - Božično-novoletna produkcija Plesni klub Šinšin predstavlja produkcijo učencev različnih generacij in njihovih učiteljev. Vstopnina: 5 EUR/otroci 3 EUR Ob 17. uri, pri Termah Snovik: Žive jaslice s Prifarskimi muzikanti Tradicionalna družinska prireditev na prostem v organizaciji Turističnega društva Tuhinjska dolina, nastopajo Prifarski muzikanti. Vstopnina: odrasli 8 EUR/šoloobvezni otroci 4 EUR (v predprodaji odrasli 6 EUR/otroci 3 EUR). V ceno je vključena dobrodošlica in topel čaj. Ob 18. uri, Pub Pod Skalo: Glasbena nedelja-Sionna (keltska glasba in zgodbe) Pripovedovalsko-glasbeni večer irske in bretonske ljudske pripovedi v ovoju nežnega zvoka lesene flavte, irskih piščali ter akustične kitare. Vstop je prost, dobrodošli so prostovoljni prispevki za glasbenike. Torek, 22. december Ob 19-30, Dom kulture Kamnik: 45. Novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik Simfonični orkester Domžale-Kamnik prireja že 45. koncert klasične glasbe ob prelomu v novo leto. Vstopnina: to EUR/8 EUR otroci, dijaki in študentje Četrtek, 24. december Ob polnoči, Kapela Marije Snežne na Veliki planini: Polnočnica na Veliki planini Pohod z baklami k polnočnici v kapeli Marije Snežne na Veliki planini. Pot bo osvetljena, na voljo bodo tudi posebni popusti. Opolnoči, Kapela Lurške Matere Božje: Polnočnica v Kamniški Bistrici Ob 19.30 in i.oo,skavtski vrt pri Frančiškanskem samostanu: Razstava ročno izdelanih jaslic Različne starostne skupine kamniških skavtov tradicionalno pripravljajo razstavo ročno izdelanih jaslic, ki so vsako leto tudi tematsko obarvane. Vstop je prost. Sobota, z6. december Ob 21. uri, Pub Pod Skalo: D] Sekalski Novoletni plesno-glasbeni večer. Vstop je prost. Ob 16. uri, Terme Snovik: Božično druženje z Božičkom in mažoretkami Božiček in mažoretke bodo poskrbeli za nepozabno druženje na bazenu. Za vstop je potreben nakup vstonice za kopanje. Sreda, 30. december Ob 20. uri, Terme Snovik: Pohod z baklami Brezplačen nočni pohod z baklami do izvira termalne vode Term Snovik • Četrtek, 31. december Ob 20. uri, Terme Snovik: Silvestrovanje v Termah Snovik Silvestrovanje v kopalkah, bogat animacijski program, pestra glasba, hladni-topli bife. Več na spletni strani terme-snovik.si ÎO Kamniški OBČAN, petek, 11. novembra 2015 Zanimivo Dozivite zimo v Kamniku in okolici Temperature so se že spustile pod ledišče in prvi letošnji sneg je za kratek čas že pobelil kamniško pokrajino. Kamnik z okolico tudi v zimskem času ponuja številne možnosti za aktivnosti, sprostitev, obisk prireditev ali kulinarično doživetje. Tudi letos si želimo prave zime z debelo snežno odejo, da bo zima čim bolj doživeta. Verjetno se še spominjate prvih smučarskih zavojev, ki ste jih naredili na Veliki planini, in čas je, da podoživite nostalgijo ter se v letošnji smučarski sezoni ponovno podate na priljubljeno družinsko smučišče ali pa se po belih strminah spustite zvečer s sanmi, in sicer po osvetljeni sankaški progi. Seveda pa se na planino lahko odpravite tudi peš iz doline ali pa vrh dosežete s pomočjo nihalke in sedežnice, od koder lahko nadaljujete tudi s krplji. Gostinske ponudbe na planini ne manjka, zato vabljeni na okrepčilo v planinske domove na Mali planini (Črnuški, Domžalski ali Jarški dom), planini Kisovec ali Gostišču Zeleni Rob. Na bele strmine pa vas tudi letošnjo sezono vabi vse bolj priljubljeno smučišče Osovje, ki ponuja tako dnevno kot nočno smuko, smučarske tečaje za začetnike in napredne smučarje, izvajali pa bodo tudi treninge veleslaloma. Hoja v hribe je nekaterim ljubiteljem gora najbolj doživeta pozimi, ko je narava še bolj spokojna. Za vas je v kamniškem visokogorju ob lepih zimskih koncih tedna odprta Kamniška koča na Kamniškem sedlu. Vsi tisti, ki pa tudi v mrzlih dneh najraje ostajate na toplem, vabljeni na razvajanje v najvišje ležeče terme v Sloveniji, Terme Snovik. Poleg sproščanja v termalnem bazenu z vodo, ki blagodejno vpliva predvsem na kosti, kožo in prebavo, sveta savn, masaž in kozmetičnih storitev pa naše domače terme v osrčju Tuhinjske doline ponujajo tudi aktiven oddih po okoliških tematskih pešpoteh. Ne zamudite silvestrovanja v kopalkah s pestrim animacijskim programom z živo glasbo, ustvarjalnimi in plesnimi delavnicami ter družinskimi igrami. Z energijo pa se lahko napolnite tudi v holistič-nem centru zdravja, Naravnem zdravilnem gaju v Tunjicah. V zimskem času pripravljajo vodeno sproščanje v kisikovi komori ali trifre-kvenčni kupoli, kjer se boste povsem regene-rirali ob naravni toploti drv in prijetnem ozračju. Nudijo tudi protibolečinsko akupresuro in različne terapevtske masaže hrbtenice, vsem obiskovalcem gaja pa v mesecu decembru ob koncu tedna podarijo Živo vodo. Zimski čas je kot nalašč tudi za obisk mestnega jedra Kamnika in njegovih muzejev, galerij, spominskih sob, kjer boste s pomočjo številnih interaktivnih pripomočkov spoznali bogato kulturno dediščino in izročilo naših prednikov. Povabljeni v sobane Medobčinskega muzeja Kamnik, kjer vas še posebej vabimo na razstavo Kam so šle vse kamniške fabrike?, Frančiškanski samostan s Plečnikovim božjim grobom in bogato knjižnico, Svečarno Stele z delom Plečnikove dediščine, Galerijo Mihe Maleša, rojstno hišo Rudolfa Maistra, ki je prvi samostojni muzej na Slovenskem, posvečen življenju in delu slovenskega domoljuba, generala, kulturnika, pesnika in bibliofila, rojenega prav v Kamniku. Naše mesto v naročju planin pa v svojem spominu nosi tudi zgodbo gline in keramike, v okviru tega pa predvsem našo kamniško majolko. Njeno zgodbo uspešno obujajo v kamniškem umetniškem društvu Hiša keramike, zakaj pa nemajolka, ki deluje na ulici Šutna. Lokalno in zanimivo ponudbo pa na naši najlepši ulici najdete tudi v trgovinicah Zlata ptička, Hiša Belin, Reciklarnica, Kameleon, nedaleč od Glavnega trga pa poiščite še Hiško pisanih daril. Obisk v Kamniku dopolnite z Okusi Kamnika, kulinaričnim izborom kamniških jedi, ki jih lahko okušate pri izbranih kamniških gostinskih ponudnikih v mestnem jedru in okolici. Vabljeni v Kamnik in okolico tudi pozimi! Pravljični Kamnik so omogočili OBČINA KAMNIK Kamnik Generalni sponzor 0 Deželna Banka Slovenije Riölcrö Podlatf* id m vrinili« z odpadld QL ANDI A Dežela nakupov Mlrtg)SAN SADJARSTVO Ml ROSAN d .o.o., KasazB95,3301 Patravča TRIVaL anTene Gorenjski Glas 99 knjižnica franceta balantiča kamnik tJ POŠTA SLOVENIJE o* * PRI PLANINSKEM ORLU ÎO Kamniški OBČAN, petek, 11. novembra 2015 Mladi Laura je top najstnica Za naziv najbolj simpatične najstnice se je letos potegovalo sto štiriinštirideset kandidatk, a le dvanajstim je uspel preboj med finalistke. Med njimi tudi dvema Kamničankama, Lauri Sarafinov in Marjani Pančur. Alenka Brun Ljubljana - Zadnji novembrski četrtek so v enem nakupovalnih centrov na rudniku v Ljubljani razglasili top najstnico 2015. Naziv, ki se podeljuje na podlagi sim-patičnosti, aktivnosti in pozitivne naravnanosti mladih tekmovalk, je letos pripadel Lauri Sarafinov iz Kamnika, ki navdušenja ob prejetem naslovu ni skrivala, z njo pa so se veselili tudi številni navijači. Dvanajstletna Laura je s svojo simpatičnostjo prepričala že v polfinalu, se je pa s sproščenostjo in pozitivnostjo izkazala tudi na velikem odru. Laura sicer trenira odbojko pri klubu Calcit Volleyball, zelo rada riše, saj jo zanima Laura Sarafinov / Foto: Mare Vavpotič (Media24Agency) moda, pred odbojko pa se je pet let posvečala trebušnemu plesu. Iskriva najstnica se odlično znajde tudi v vlogi voditeljice in tako jo bomo morda lahko kdaj opazovali na velikih odrih tudi v kakšni drugačni vlogi. December po študentsko December v družbi Študentskega kluba Kamnik bo čaroben za vse, ki se nam boste pridružili pri kakšni od aktivnosti. Špela Novak Kamnik - Začetek meseca vsako leto začnemo z ozave-ščanjem mladine o varni spolnosti in nevarnosti virusa HIV. Tokrat smo angažirali dijakinje, ki so med svoje vrstnike na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra razdelile kondome, pentlje in brošure o bolezni sodobnega časa, aidsu. Še posebno blizu nam je sedaj že dobro poznana akcija Božiček za en dan. Že tretje leto so prostori Študentskega kluba Kamnik v prvi polovici decembra začasno Božičkovo skladišče oz. uradno zbirno mesto akcije, s katero bomo tudi letos ogromno otrokom polepšali praznične dni. Do 10. decembra se je pri nas nabralo zavidljivo število ška-tel, ki potrjujejo, kako dobrodelni so Kamničani. V dneh, ko nakupovalni centri pokajo po šivih, so se naša dekleta odločila, da bodo letošnja darila za najbližje sladka in polna kreativnosti. Pod mentorstvom Eve Drolc so ustvarile vročo čokolado na žličkah, pražene mandlje s sladkorjem, domače čokoladne praline in še nekaj sladkih dobrot. Vse so se strinjale, da je tovrstno kreativno-kuli-narično druženje odlična sprostitev, in zato smo se odločili, da bomo tudi v prihodnjih mesecih nadaljevali z omenjeno delavnico. Zima nas je že razveselila s prvimi snežinkami in najbolj navdušeni so se že spustili po belih strminah. Tudi letos bomo smučali v Francoskih Alpah, kjer so cene prijazne študentskemu žepu. Med dogodki ne bo manjkal niti obisk praznično okrašenega Salzburga, leto pa bomo sklenili v Budimpešti. Vse dobro vam želi ekipa Študentskega kluba Kamnik. Igrače iz odpadnih škatel Lansko leto smo se učenci OŠ Toma Brejca pridružili projektu Vnašanje tem globalnega učenja v šolski sistem, ki ga izvaja Humanitas. Eva, Maja, Antonio in Kristjan Kamnik - Najprej so nam člani Humanitasa predstavili namen in cilj projekta, nato pa smo se učenci razdelili v skupine in predlagali, kaj bi delali. Zmagala je ideja, da bi iz odpadnih ška-tel naredili igrače za vrtec, ki bi jih zalepili z naravnim lepilom iz moke in vode, oblepili pa z blagom. Letošnje šolsko leto smo začeli idejo tudi izvajati. Vodje projekta smo bili učenci razreda 9. a, in sicer Eva Zab-ret, Maja Berlec, Antonio Markovič in Kristjan Pivec. Sošolke in sošolce smo razdelili v štiri skupine. Vsaka skupina je morala narediti eno igračo. Tako smo v nekaj urah naredili zelo zanimive izdelke. Evina skupina se je lotila izdelovanja pralnega stroja in štedilnika, saj so bila v skupini sama dekleta. Majina skupina je naredila lokomotivo, saj so se člani skupine v otroštvu radi igrali s škatlami in iz njih sestavljali 'vlakec'. Antonie-va skupina se je odločila za športni avto, saj so vsi navdušeni nad hitrimi avtomobili. Kristjanova skupina pa je izdelala gasilski avto, saj menijo, da vsak otrok želi postati junak (gasilec). Izdelke smo v začetku oktobra odnesli v vrtec Antona Medveda Kamnik in jih izročili otrokom. Bili so navdušeni! S tem pa projekt ni bil zaključen, saj smo ga morali predstaviti še vodjem projekta iz društva Humanitas. Odpeljali smo se v Ljubljano v Mestni muzej, kjer smo tri sodelujoče šole predstavile svoje delo pred učitelji, ravnatelji, predstavniki ministrstva za zunanje zadeve in zavoda za šolstvo ter nevladnih organizacij. Vsi, ki so našo predstavitev spremljali, so bili navdušeni nad idejo in izvedbo projekta. Hausmart! vrhunska okna, vrata, senčila, protivlomna in alu vhodna vrata OKNA VRATA SENČILA Enkratna ponudba! 080 87 74 Sveti Duh 139, 4220 Skofja Loka, E: info@hausmart.si www.hausmart.si Izkoristite popust in izberite super okna * za najboljšo ceno. Popust velja na dan 16.12. 2015 Adventni venček Maje Močnik med najboljšimi Kranj - Na nedavnem tekmovanju mladih cvetličarjev in vrtnarjev v izdelavi adventnega venčka, ki ga je v Kranju za dobrodelni namen priredil Biotehniški center Naklo (BC), se je izkazala tudi Maja Močnik iz Tuhinjske doline, ki ji je strokovna komisija med petnajstimi tekmovalci dodelila tretje mesto. Maja, sicer dijakinja tretjega letnika BC Naklo, je na tekmovanju pod mentorstvom Ivi Klemenčič zastopala cvetličarno Rožcar iz Domžal, kjer opravlja praktično usposabljanje. Tekmovanja v izdelovanju adventnega venčka se je tokrat udeležila prvič, zato je bila uspeha še toliko bolj vesela. Skladno s tokratno temo, ki je bila Adventni venček kot etnološki motiv, je stremela k čim bolj tradicionalnemu venčku. »Slamnat obod sem oblepila z lišaji ter dodala sveče in naravne dodatke,« je pojasnila. A. Š. Novičke iz GSŠRM POZDRAVI DECEMBRU December je tukaj in tudi na naši šoli je že začutiti pridih čarobnosti tega meseca. V naši šoli pa je bilo čarobno že drugega sobotnega večera v novembru, ko je v naši avli odmevala glasba ob razigranih korakih in prijetnem vzdušju. V soboto, 14. novembra 2015, je na šoli potekal Maistrov jesenski ples. Prvi takšen ples je bil izveden že marca 2015. Izkupiček zbranih sredstev bo namenjen izgradnji učilnice na prostem, ki je v prvi fazi že zaključena. Končana bo predvidoma konec marca 2016. Ob prihodu so plesalce pričakali dijaki, ki so poskrbeli za garderobo in jih pospremili do avle. Kmalu po sprejemu je napočil otvoritveni ravnateljev ples, ki so mu sledili prvi plesni koraki. Plesalci so se zavrteli v ritmu valčkov, rumbe, čačačaja, se naučili kak skup- ni plesni korak in malo poklepetali. Vtis obiskovalcev je bil zelo pozitiven in njihova želja je, da bi bil ples organiziran večkrat letno. Tudi dijaki, ki so se odzvali na vabilo, so bili veseli, da na šoli potekajo taki družabni dogodki. Pri tem ima pomembno vlogo vodstvo šole, ki vzpodbuja vključevanje dijakov v različne aktivnosti. Le slab teden kasneje, v četrtek, 19. novembra, pa so prvič javno nastopili dijaki programa predšolske vzgoje oddelkov 1. F, 1. G in 2. F. Njihov pouk med drugimi vključuje tudi različne glasbene dejavnosti: petje, igranje na inštrumente, ustvarjanje ob in v glasbi. S programom, ki je trajal manj kot slabo uro, so nam popestrili večer in polno avlo odpeljali v svet petja. Predstavilo se je preko 30 kitaristov in pevcev. Poslovili so se z zaključno pesmijo - Sanjam sen. Da pa bi bil naš svet lepši, pa smo sanje poskusili omogočiti tudi drugim. Na naši šoli je v soboto, 28. novembra, od tretje ure dalje potekal dobrodelni sejem. Na njem smo zbirali denar za tri dijake naše šole, ki so nujno potrebovali finančno pomoč. Na sejmu smo prodajali izdelke, ki so jih pod mentorstvom profesorjev pripravili naši dijaki. Stojnice so krasili domači piškoti, marmelada, novoletne voščilnice, okraski, adventni venčki, mandale, izdelki iz lesa, kreme za obraz in še mnogi drugi unikatni izdelki. Če ste bili lačni, pa ste se lahko posladkali s slastnimi palačinkami, toasti, vaflji in odžejali s čajem. Sejem se je zaključil z vrhunsko prireditvijo naših dijakov. Uživali smo ob prekrasnem petju, plesu in atraktivnih skokih na ponjavi. Sam nastop je sestavljalo kar nekaj pevskih točk. Dijaki so se nam predstavili s pesmimi, kot so Circle Of Life, Yesterday, V hiši številka 203, Jočem v dežju ... Pevske točke pa so stopnjevali tudi izvrstni plesni nastopi. Uživali smo lahko tudi v skokih na ponjavi, pri katerih so sodelovale naše dijakinje in učenci OŠ Frana Albrehta Kamnik. Upamo, da bo takih dogodkov v prihodnosti še več. ÎO Kamniški OBČAN, petek, 11. novembra 2015 Šport Uspehi mladih kamniških strelcev Jure Ugovšek Kamnik - Mladi kamniški strelci so uspešno vstopili v novo sezono. Blaž Bergant je na drugem krogu državne lige v kategoriji dečkov s puško zadel 179 krogov in zasedel drugo mesto. Takšen rezultat sta sicer dosegla tudi zmagovalec in tretje-uvrščeni, a je o končni razvrstitvi odločalo število zadetih centrov. Blaž je zadel dva, prvouvrščeni strelec iz Ljutomera pa štiri. Na dobro sedmo mesto se je s 175 krogi uvrstil Nejc Kuhar. Skupaj z Denisom Vrevičem (135 krogov) so fantje zasedli šesto mesto med 14 ekipami. Srebro je pristreljal tudi Mario Hološ, in sicer v prvi državni ligi streljanja s pištolo. Po rednem delu (40 strelov) je zasedal drugo mesto. V finalnem nastopu je po zaslugi nekaj dobrih zadetkov prišel v vodstvo, a je na koncu podlegel pritisku in osvojil drugo mesto. Po tekmi je dejal, da se na nov sistem finalnih nastopov za razliko od konkurentov še ni navadil. Pred letošnjim debijem za Kamnik je namreč nekdanji strelec grosupeljskega društva za nekaj let pištolo postavil v kot. Kamniški strelci Nejc Kuhar, Blaž Bergant in Denis Vrevič s tekme na tekmo izboljšujejo svoje dosežke. Prvaka tuhinjske lige Konec oktobra se je končalo igranje v prvi in drugi tuhinjski teniški ligi, zmagovalca pa sta postala Matjaž Pogačar in Črt Pestotnik. Darja Korelc Loke v Tuhinju - V zadnji prvoligaški tekmi sezone med Matjažem Pogačarjem in Denisom Gorjanom se je slednji prvemu maščeval za hud poraz v prvem delu in zmagal s 6 : 4 in 6 : 3, a to mu ni pomagalo, da bi osvojil prvo mesto, saj je Pogačar nekaj dni prej s 6 : 4 in 6 : 4 premagal Zorana Poljanška in si s tem priigral neulovljivo prednost. Tretje mesto je osvojil lanski prvak Primož Pestotnik. Ob koncu je bil najbolj razočaran Zoran Po-ljanšek, lanski podprvak, ki letos ni uspel premagati nobenega od »velike trojice« (Pogačar, Gorjan in Primož Pestotnik). V drugi ligi je zmagal 14-letni Črt Pesto-tnik, ki se je po zlomu ključnice uspešno vrnil na teniška igrišča. Za uvod je v liga- ški tekmi z igrišča odpihnil Damijana Rifla, za konec pa ga je nekoliko presenetljivo premagal vrstnik Aljaž Burja. Presenetljivo zato, ker je Burja z Riflom prikazal zelo slabo igro in izgubil, Pesto-tnik pa je Rifla gladko premagal in v zadnjem obdobju tudi sicer odlično igral. Če potegnemo črto pod letošnjo ligo - s prihodom Denisa Gorjana, Aljoše Korošca in Slavka Bučevca je bila kvalitetnejša kot lani, škoda, da nekateri, pri tem mislimo predvsem na Anžeta Šimenca, niso uspeli igrati, čeprav so se v ligo prijavili. Za naslednje leto upamo, da se bodo prvi ligi pridružili še močnejši igralci (Uroš Pestotnik, Matic Klančnik in drugi), da bo igralcev v drugi ligi več in da bomo začeli igrati tudi v ženski ligi in ligi za najmlajše. Patricija Crnkovič je svetovna podprvakinja Kamnik - Mesto Riesa v Nemčiji je ponovno gostilo svetovno prvenstvo v show danceu. Tekmovanja se je udeležilo 2.030 plesalcev iz 26 držav s petih kontinentov. Slovenska reprezentanca se je na prvenstvo odpravila v polni postavi z 240 plesalci. Kamničanka Patricija Crnkovič je v soboto, 28. novembra, v finalu pred dvema mesecema osvojenemu naslovu evropske prvakinje dodala še naslov svetovne vicepr-vakinje v kategoriji show solo članice. Vanda Klopčič Miklavžev tek najštevilnejši do zdaj Na 15. Miklavževem teku sta slavila Gašper Bregar in Karmen Klančnik. Rekord proge sicer ni padel, so pa organizatorji uspeli privabiti rekordno število tekačev. S 453 tekmovalci je Miklavžev tek eden izmed najštevilnejših gorskih tekov v Sloveniji. Aleš Senožetnik Snovik - Proga se od štarta pri Termah Snovik vzpenja po slikoviti poti do cilja na Gori ob cerkvici sv. Miklavža. Razdalji 5300 metrov in slabih tristo višinskih metrov je letos najhitreje premagal 25-letni Gašper Bregar (ŠKD TE-TOL) iz Ljubljane, sledila sta mu Tr-žičan Klemen Zupan, tretjega mesta pa se je veselil Luka Tavčar iz domačega Calcit Bike Teama. V ženski konkurenci je prva na cilj pritekla Karmen Klančnik (ŠD Naklo), na zmagovalni oder pa sta se uvrstili še Jana Bratina in Maja Peper-ko. Organizatorji so poskrbeli tudi za mlajše tekače in tekačice. Dečki in deklice so se v različnih starostnih kategorijah pomerili v teku na 1400 metrov, predšolski otroci pa so tekli skupaj s Palčkom Snovičkom, na cilju pa jih je razveselil Miklavž, ki jim je za nagrado razdelil darila. Program prireditve, ki se je je v toplem vremenu udeležila približno tisočglava množica tekačev in navijačev, pa je popestrila še Mestna godba Kamnik. Da je Miklavžev tek magnet za tekače vseh starosti, pa potrjuje Kamničan Miha Horvat, ki je bil s 77 leti najstarejši tekmovalec in je pretekel tudi vseh štirinajst prejšnjih Miklavževih tekov. Letošnjega je pretekel v 40 minutah, s čimer je prekašal marsikaterega mlajšega tekmovalca. Povedal nam je, da je začel teči šele pri petdesetih, ko se je soočal s težkimi življenjskimi preizkušnjami. »V teku sem videl smisel. Takrat sem bil sam in sem lahko premišljeval o tem, kako se bom spopadal s težavami,« je dejal. V svojih prvih tekaških letih je bil tudi zelo hiter. Kot pravi, je kilometer pretekel v pičlih štirih minutah. Pri 70 letih pa je najtežji gorski tek pri nas, tek na Grintovec, premagal s časom 2,30:15, kar je zgolj petnajst sekund nad limitom proge. Organizatorji v sestavi ŠD Šmartno ter TD Gora in Tuhinjska dolina so odlično opravili svoje delo, s čimer sta se strinjala tudi zmagovalca v ženski in moški konkurenci. Zadovoljstva ni skrival niti vodja organizatorjev Tomo Petek: »Veseli smo, da je tekačev vsako leto več. Organizatorji pa se trudimo, da vsakič pripravimo kaj novega, da prireditev nima le tekmovalnega značaja, temveč postaja tudi priljubljen družabni dogodek.« Sodeč po zadovoljnih obra- Miha Hrovat je bil s 77 leti najstarejši tekač na Miklavževem teku. VIM Dečki in deklice so se pomerili v teku na 1400 metrov. zih tekmovalcev in drugih vztrajali še precej po priho-obiskovalcev, ki so ob kozar- du zadnjih tekačev v cilj, jim cu čaja ali kuhanega vina je to tudi uspelo. Priznanja gorskim tekačem Priznanja AZS - Združenja za gorske teke za izjemne dosežke za leto 2015 tudi tekačem KGT Papež. Mira Papež Sora - V Sori pri Medvodah je potekal slovesen zaključek 24. letnega zbora Združenja za gorske teke v Pokalu Slovenije v gorskih tekih. Precejšnje število gorskote-kaške publike sta nagovorila Janez Aljančič, častni član Councila EAA in Tomo Šarf, predsednik Združenja za gorske teke pri AZS. Sledila je podelitev prvim trem v 14 kategorijah, ki so tekli na vsaj petih tekmah (Osolnik, Čaven, Ratitovec, Podbrdo, Grintovec, Vogel, Šmarna gora). Podelitev je potekala v sproščenem vzdušju z Ervi-nom Čurličem, voditeljem prireditve. Med najboljšimi tremi v vseh kategorijah je bilo kar petnajst tekačev KGT Papež, ki so bili prejemniki pri- Maša Viriant, zmagovalka pokala med mlajšimi deklicami znanj. Zmagovalci Pokala v različnih kategorijah so: Maša Viriant, Izak Poljan-šek, Aleš Prelovšek, Petra Mikloša, Miran Cvet, Franci Teraž, Ana Čufer in Aljaž Božič. Na odlično drugo mesto so se povzpeli Hana Dobovšek, Rok Sušnik in Gašper Bregar, tretjeuvršče-ni pa so: Maj Križnar, Urška Trobec, Bojan Kožuh in Rok Bratina. KGT Papež je tudi državni prvak med ekipami. Gašper Bregar je prejel odličje za 15 reprezentančnih nastopov (osemkrat na EP in sedemkrat na SP). Miran Cvet, tekač KGT Papež, je naj gorski tekač leta 2015. Prestižni naslov si je pridobil kot zmagovalec Pokala Slovenije med ml. veterani, državni prvak, repre-zentant na EP in SP, beleži odlične uvrstitve na tekmah svetovnega pokala. Dušan in Mira Papež pa sta prejela priznanje za odlično organizacijo 17. ekstremne-ga teka na Grintovec, tekme za državno prvenstvo in svetovni pokal. Ponosni smo na izjemne dosežke. ÎO Kamniški OBČAN, petek, 11. novembra 2015 Šport Boljši le ACH Volley Čeprav so odbojkarji Calcit Volleyballa ostali brez obeh izkušenih blokerjev, Borisa Brusa in Jerneja Stavbarja, nadaljujejo z odlično igro v državnem prvenstvu. Pred njimi je le aktualni državni prvak ACH Volley, ki je minulo soboto slavil v derbiju v kamniški športni dvorani. Kamniški odbojkarji so uspešni tudi v pokalu Challenge. V soboto ob 20. uri jih v domači dvorani čaka tekma s Salonitom. Miha Štamcar Kamnik - Varovanci Marka Brumna so že v prvem delu rednega dela državnega prvenstva namučili Ljubljančane, kar je bil njihov edini poraz do sobotne tekme. Ker je ACH Volley v svoji dvorani izgubil proti kranjskemu Triglavu, v Murski Soboti pa je le s 3 : 2 premagal Panvito Pomgrad, so bili Kamničani tri kroge celo na vrhu prvenstvene lestvice. V sobotnem obračunu so sicer morali še drugič letos priznati premoč ljubljanski ekipi, ki jih je tako prehitela, vendar sta obe ekipi navdušili številne gledalce. »ACH Volleyju se pozna, da ima več izkušenj od nas, da je navajen težkih tekem in da ravno v končnicah nekateri njihovi igralci odigrajo najboljše poteze, nekateri naši pa morda ravno takrat najslabše. Kakovost je realno na njihovi strani,« je poraz z najboljšo slovensko ekipo komentiral Marko Brumen, trener Calcit Volleyballa. Kamničani pa s svojo igro navdušujejo tudi v pokalu Challenge, kjer so na domačem igrišču brez izgubljenega niza premagali nizozemski Apeldoorn. Z Nizozemci so se pomerili že pred dvanajstimi leti. Obakrat so bili boljši nizozemski odbojkarji, zdaj so, sodeč po prvi tekmi, boljši Kamničani. Povratna tekma bo v sredo, 16. decembra. »Pričakovali smo njihovo boljšo igro, vendar imamo tudi mi še rezerve. Še vedno na trenutke preveč pademo v igri, ko dobimo preveč točk v Kamniški odbojkarji nadaljujejo z odlično igro v državnem prvenstvu. / foto: Klemen Brumec serijah, sicer pa čez celotno sezono kar dobro nadzorujemo svojo igro, kar potrjujejo tudi naši letošnji izidi. Ker nas do te tekme na Nizozemskem čaka še veliko tekem, o njej sploh nimamo časa razmišljati, vendar menim, da bi se lahko uvrstil v osmino finala pokala Challenge,« je o pričakovanjih spregovoril Žiga Štern, odlični sprejema-lec Calcit Volleyballa. Med tednom so imeli Kamničani še eno težko tekmo v Kanalu, ko so na povratni če-trtfinalni tekmi pokala Slovenije s Salonitom, s katerim bodo to soboto igrali še prvenstveno tekmo, igrali za uvrstitev na zaključni turnir. Vse bolj pomembno vlogo na vseh teh tekmah ima tudi 212 cm visoki Sašo Štalekar. »Do zdaj sem igral v 3. DOL, ki se s prvo sploh ne da primerjati. Na srečo sem se v mladinski reprezentanci vsaj deloma srečal s takšno kakovostjo, ampak še vedno se mi pozna, da sem z igranjem odbojke začel pozneje od sovrstnikov. Pred mano je še veliko dela, če želim postati vrhunski igralec. Vsekakor je to moj cilj in greh bi bil, če s to višino v odbojki česa ne naredim,« je svoje ambicije predstavil 19-letni odbojkar. V ligi prvakinj še brez niza Na drugem mestu so v domačem prvenstvu tudi od-bojkarice Calcita Ljubljane, ki so na derbiju z Novo KBM Branikom ostale praznih rok, boljše od njih so bile v domačem prvenstvu tudi odbojkarice GEN-I Volleyja. Zato pa so se varovanke Gašperja Ribiča zanesljivo uvrstile na zaključni turnir pokala Slovenije, v ligi prva- kinj pa nabirajo izkušnje proti najboljšim evropskim ekipam. Za zdaj jim še ni uspelo osvojiti niza, priložnost za to bodo imele po novem letu, ko jih čakata še dve tekmi, prvi vrhunec sezone pa bo 8. in 9. januarja na zaključnem slovenskem pokalnem tekmovanju. Spodbudno v drugi ligi Obe drugi kamniški članski ekipi v letošnji sezoni igrata v 2. DOL. Za zdaj dokaj uspešno, saj sta na sredini prvenstvene lestvice. Moška ekipa je letos novinec v tem tekmovanju, ženska igra svojo drugo sezono, pomembno pa je, da se mlade igralke in igralci kalijo v močnejši konkurenci. Iz tega razloga so v klubu na začetku sezone v 3. DOL prijavili še svojo tretjo moško ekipo. V znamenju Calcit Bike Teama Dom kulture Kamnik je sredi novembra gostil zaključno prireditev Odbora za gorsko kolesarstvo, ki je podelil nagrade najboljšim v olimpijskem krosu, spustu in BMX-u v Pokalu Slovenije in Pokalu mladih. Kristijan Erjavec Kamnik - Lahko rečemo, da je bil večer v znamenju Cal-cit Bike Teama, ki je dobil nagrado za najboljši klub v olimpijskem krosu, članski prvi mesti sta osvojila Luka Tavčar in Tina Perše, med mlajšimi člani je bil najboljši Gregor Krajnc, med mladimi so bili prvi še Meta Ja-nežič, Žan Pahor, Hana Kranjec in Nika Dečman. Calcit Bike Team je v pokalu Slovenije zbral 1559 točk in za 32 točk premagal domžalsko Energijateam.com. V pokalu mladih je bil kamniški klub bolj prepričljiv, drugi so bili znova Dom-žalčani. Kamničani so najboljši slovenski klub v krosu že od leta 2009. V konkurenci moški elite je prvo mesto šlo v roke Luke Tavčarja, ki je slavil že v prvi sezoni za Calcit Bike Team. Drugi je bil na koncu Mitja Tancik, tretji pa Matjaž Budin. Tina Perše je bila prva v ženski konkurenci, Tanja Žakelj na drugem in Blaža Klemenčič na tretjem mestu pa se vseh dirk za pokal Slovenije nista udeležili. V konkurenci mlajših članov je prvo mesto osvojil Gregor Krajnc. Drugi je bil Rok Naglič, član KK Ravne, ki bo v prihodnji sezoni vozil za Calcit Bike Team. Tretje mesto je osvojil Gregor Dimic. Uroš Mikelj je med veterani 1 osvojil tretje mesto, Bojan Kemperl je bil prav tako tretji, vendar med veterani 3, prvo mesto med veterankami pa je šlo Miri Kranjec. V pokalu mladih so člani Calcit Bike Teama med prvimi tremi končali v osmih kategorijah. Tajda Šoštarko je bila druga med deklicami do 7 let, Žan Lopatič je bil prav tako drugi med dečki do 9 let, med deklicami U9 je zmagala Meta Janežič. Med dečki do 11 let so Calci- tovci pobrali vsa tri prva mesta, prvi je bil Žan Pahor, drugi Ambrož Vovk, tretji pa Jan Boltar. Med dečki do 11 let je zmagala Hana Kranjec Žagar. V U13 je bil Luka Janežič drugi, med dečki do 15 let je Matic Kranjec Žagar osvojil drugo, Jaka Starman pa tretje mesto, med deklicami do 15 let je prva Nika Dečman končala pred Ano Janežič. Katja Kranjec je med mladinkami osvojila tretje mesto. Ob tem so podelili še nagrade najboljšim v pokalu Slovenije v spustu in BMX-u. Calcitovci v teh disciplinah ne nastopajo. Lan odličen peti Lan Balantič peti na mednarodnem tekmovanju v judu Koroška OPEN, ki se je odvijalo 14. novembra v Slovenj Gradcu. Tekmovalo je 610 tekmovalcev iz 93 klubov iz 26 držav. Janja Lamut Kamnik - Zasedba tekmovalcev je bila res močna, številna in raznolika po državah v vseh kategorijah. Malokateri Slovenec se je uspel prebiti v boje za odlič-ja, to pa je uspelo Lanu (JK Kamnik) med starejšimi dečki U14. V drugem krogu je prvo borbo dobro začel proti češkemu judoistu, nad katerim je imel Lan vseskozi pobudo in dobre akcije, a ga je Čeh Ivanka le uspel vreči in zadržati v končnem prijemu. V repasažu je Lan po nekaj začetnih sekundah boja proti Ravenčanu Topli-njaku suvereno prišel do garda in meta, iz katerega ga je zadržal v končnem prijemu do ippona in s tem pridobil vstopnico za boj za bronasto odličje. V zadnji borbi za bron se proti staremu znancu iz prejšnjih tekmovanj Andražu Kacu (JK Ravne), ki ga Lan še ni premagal, ni uspel zbrati in boj kaj hitro zaključil pod Andraževim končnim prijemom in sanj o kolajni je bilo konec. Lan vsekakor dokazuje, da se razvija v tekmovalca, ki se lahko odlično bori tudi na večjih mednarodnih tekmovanjih in se celo vmeša v boj za kolajne. Je en redkih ju-doistov te starosti, ki se s tako kratkim stažem tako kosa s svojo konkurenco, trenira namreč šele dve leti, njegovi konkurenti pa že od pet do sedem let, kar je v judu, ki je v Sloveniji tako razvit in razširjen šport, prava redkost! Lan Balantič / Foto: Judo klub Kamnik Matej Prezelj mednarodni prvak Šesto Mednarodno prvenstvo občine Kamnik v namiznem tenisu, ki je potekalo v OŠ Marije Vere v nedeljo, 22. novembra, so zaznamovali kamniški igralci. Tjaša Žibert Duplica - V šestih kategorijah so se vrhunski igralci iz Slovenije, Srbije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine srčno in kvalitetno borili za prestižne nagrade. Začelo se je s prijateljsko tekmo reprezentanc Slovenije in Srbije, ki so jo z izidom 3 : 1 dobili domači. V posameznem delu je mladi Kamničan Matej Pre-zelj z vrhunsko igro v najmočnejši kategoriji premagal vse nasprotnike. Osvojil je veliki pokal in postal prvi domači zmagovalec od leta 2010, ko smo začeli z mednarodnim tekmovanjem. V drugih kategorijah so kolajne osvojili naši: Ivo Zelič, Milan Močnik in Srečo Ber-lic iz Tuhinja, Grega Svetec iz Šmarce ter Miroljub Božič z Bakovnika. Nehvaležna četrta mesta so dosegli: Darja Grom, Damjan Durič in Jure Juteršek. V kategoriji dvojic sta Tone Starc in Grega Svetec klonila šele v polfi-nalu. Prepolna telovadnica OŠ Marije Vere, nasmejani obrazi in pohvale vseh za odlično organizacijo so potrditev, da so člani Namiznote-niškega kluba Kamnik dobro opravili svoje delo. Naslednji namiznoteniški dogodek bo občinska ekipna liga. Začela se bo 6. januarja v mali telovadnici OŠ Marije Vere ob 18. uri in bo potekala do konca februarja. ÎO Kamniški OBČAN, petek, 11. novembra 2015 Zanimivosti Noč med begunci »Te noči ne bom mogla nikdar izbrisati iz spomina,« o svoji prostovoljski izkušnji med begunci pravi Marta Zabret, profesorica matematike na kamniški gimnaziji. Prenekateri bralec slovenskega časopisja jo pozna po njenih esejih o poučevanju in mladini. Planinski Bojan Pollak Yosemite 2015 V oktobru (od 2. do 29. 10.) so se v ZDA, v Kaliforniji v narodnem parku Yosemite mudili Blaž Gladek, Marko Gradišnik, Žiga Oražem in Alen Voljkar. V družbi plezalcev z raznih koncev sveta so za trening preplezali nekaj zahtevnih balvanov, nato pa še veliko dobrih smeri višine od 500 do 880 m in ocene 5.9 do 5.nd (ja), med njimi tudi znameniti Nos v E1 Capitanu (VI, 5.8, C2 -Marko Gradišnik in Žiga Oražem). Rolvaling 2015 Odprava štirih alpinistov, dveh iz AAO (Blaž Kramer in Luka Stražar) in dveh iz AO Kamnik (Ambrož Bajde in Matej Mučič) oktobra v nepalsko Himalajo, območje Rolvaling, je potekala po načrtu. Zaradi enostavnejše logistike so si za bazo izbrali kar vasico Na (Na Gaon) 4.200 m nad morjem in iz nje hodili plezat v okoliške stene. Najprej so se za akli-matizacijo povzpeli na 5.940 m visok vrh po novi smeri in zelo verjetno je bil to tudi prvi pristop na ta vrh. Sledil je poskus vzpona po novih smereh na Čukjima Go (6.259 m)- Naveza Baj-de-Kramer je zaradi sneženja in pršnih plazov obrnila, naveza Mučič-Stražar pa je vztrajala, bivakirala 20 m pod vrhom, ki ga je dosegla naslednji dan v lepem vremenu. Po počitku sta Bajde in Kramar ponovno poskusila v Čukjimi, a jima ni uspelo. Mučič in Stražar pa sta Jasna Paladin Kamnik - Bojana Klemene vas v soboto, 26. decembra, ob 16.30 uri znova vabi na Pozdrav zimi z Gong koncertom ob zimskem solstici-ju, da skupaj z zvočnimi vibracijami gongov, tibetanskih skled, kristalnih posod ter drugih inštrumentov do-živite posebno energijo svetih dni ob koncu leta. Kot kotiček se odločila za vzpon na Dragnag (Dragnag Ri), a sta zaradi visokih temperatur in kopnih razmer obrnila. Kištvar 2015 Mednarodna odprava v indijski del Kašmirja, področje Kištvar j a, je gotovo ena najuspešnejših letos. Odraža tudi najsodobnejši pogled na alpinizem, ki ni samo plezanje, ampak tudi pustolovščina. Tako se alpinizem vrača k svojim osnovam, ki poleg športne komponente vsebujejo tudi raziskovalno, avanturistično, kulturno ... Področje, kamor se je podala odprava pod vodstvom Urbana Novaka (AO Kamnik) - v njej so še Hayden Kennedy iz ZDA, Manu Pel-lissier iz Francije in Marko Prezelj (AO Kamnik) - je (bilo) še precej neraziskano in je zato postavljalo izzive, ki so jim kos samo najboljši. Da so takšni, so udeleženci tudi dokazali. Najprej so se Kennedy, Novak in Prezelj po novi smeri po južnem grebenu (D+, 1400 m, drugi pristop na vrh) povzpeli na Čomočior (6.278 m, po drugih podatkih 6.322 m). Po počitku, med katerim je zapadlo nekaj snega, pa tudi deževalo je, da bi jim skoraj poplavilo šotore, če ne bi vestno kopali odvodnih jarkov, je sledil vzpon vseh štirih po novi smeri čez vzhodno steno Cero Kištvarja, (6.173 m) na vrh (tretji pristop). Sestopili so predvsem s spusti po ozebniku v levem delu stene. Novo smer so poimenovali Luč pred modrostjo (Light before wisdom, ED+, 1200 m, 5.11, WI6, M6, A2). pravi Bojana, gongi pozitivno vplivajo na telo in duha, to pa bo z zvočno kopeljo dokazala Gaja Klas. Zanimivo druženje bo potekalo v veliki telovadnici Ciriusa, vstopnina pa je pet evrov. S seboj nujno prinesite vadbeno podlogo (ležalko), stekleničko vode in odejo. Koncert bo trajal do 17.30. Več informacij na telefonu 041 834 319. Aleš Senožetnik Kamnik - Med jesenskimi počitnicami je skupaj s še dvema profesoricama s kamniške gimnazije, sinom in njegovim prijateljem obiskala begunski center v Brežicah. Dogajanje je popisala v eseju Ne glejmo jim v oči, ki je takoj po objavi v Dnev-nikovem Objektivu, zakrožil po družabnih omrežjih in sprožil mnogo odzivov tudi pri njenih dijakih. Razmere so daleč od normalnih »Med begunci je ogromno družin z majhnimi otroki. Nekaterih že več dni niso previli, imeli so vnetja, vročino. Z otroki je že v urejenem domu težko, še zlasti če so bolni. Tam pa so razmere daleč od normalnih,« stanje v centru opisuje Zab-retova, ki je v svoji nočni izmeni ob meji opravljala običajne stvari, ki jih delajo prostovoljci - čiščenje prostorov, razdeljevanje hrane ter druge opravke. Pravi, da veliko očitkov po krivici leti na policiste in vojake, pa tudi na organizatorje: »To so ljudje, ki delajo že kdove katero izmeno v težavnih razmerah in so gotovo na smrt utrujeni. Vendar pa med njimi nisem zaznala nikakršne nestrpnosti, le veliko mero potrpežljivosti.« Še precej več očitkov pa leti na begunce, ki naj bi za seboj puščali umazanijo, odmetavali hrano in obleke. Izdelovanje adventnih venčkov v Trobentici Kamnik - V četrtek, 26. novembra, smo v Zasebnem vrtcu Sonček v okviru programa Vrtec za starše organizirali delavnico Izdelovanje adventnih venčkov pod vodstvom Petra Ribiča. V enoti Trobentica je v sproščenem vzdušju potekalo ustvarjanje čudovitih venčkov. Ob koncu so družine venčke odnesle domov in si tako polepšale prihajajoče praznike. Tanja Holcar Marta Zabret / Foto: Aleš Senožetnik »Ljudje, ki so toliko časa od doma, ki toliko pretrpijo, ki se toliko časa ne umijejo in ki so oropani osnovnega človeškega dostojanstva, ne morejo paziti še na to, kam odvržejo uporabljeno pleničko, konzervo. Ti očitki so zelo grdi,« pravi Zabretova in dodaja: »Nekateri ljudje iščejo zgolj izgovore, da lahko zagovarjajo svoja primitivna stališča. Ob šanku zna vsak vladati in reševati svetovne probleme.« Begunska problematika zanima tudi dijake Tako kot v celotni Sloveniji je begunska problematika vroča tema tudi med kamniškimi dijaki. Mnenja med njimi so različna. Pogovori o begunski problematiki kaj hitro lahko vodijo do nestrpnih izjav, ki koga prizadenejo. »Tudi nekateri naši dijaki so tujci, zato vsaka nestrpna beseda prizadene tudi njih. Vendar mislim, da Aleš Senožetnik Zgornje Stranje - Mladi pevci OŠ Stranje in Podružnične šole Gozd so nastopili pod vodstvom Martine Boh-te, večer pa so popestrili tudi recitatorji. Številna zborovska zasedba potrjuje dejstvo, da je petje med osnovnošolci izredno priljubljeno. »Med dekleti je petje celo na prvem mestu po priljubljenosti med izvenšolskimi dejavnostmi. Pri fantih ga prekaša nogomet in udejstvova-nje v prostovoljnih gasilskih društvih, a vseeno zavzema visoko mesto,« je povedal ravnatelj šole Boris Jemec. Petje pa ni priljubljeno le med mladimi, ampak tudi med starejšimi. Učenci so združili moči z MePZ DU izražanje odklonilnih, celo primitivnih stališč, velikokrat ni izraz pomanjkanja sočutja, temveč predstavlja nek obrambni zid, s katerim se posameznik obvaruje pred zunanjim svetom. Vendarle so dijaki zelo bistri mladi ljudje, ki si šele ustvarjajo svoje stališče o svetu. Marsikdaj preizkušajo meje, včasih pa morda zgolj provocirajo. Kljub temu da jih moram usmerjati, pa jim je treba pustiti svobodo, da si ustvarijo svoje mnenje, tudi če se razlikuje od mojega,« pravi Zabretova, ki v svojih dijakih sicer vidi precej več dobrega kot slabega. »Imam rajsko službo med rajskimi ljudmi, ki imajo toliko dobrega v sebi,« pove o učencih. Sodeč po sproščenem, a delovnem vzdušju v učilnici - Zabretovo smo zmotili ravno ob zaključku pozne popoldanske ure matematike - imajo tudi dijaki dobro mnenje o svoji učite- Kamnik in ustvarili prijetno vzdušje, hkrati pa pravi medgeneracijski dogodek, na katerem so povezali več generacij. »Lepo je, da se družimo z mladimi,« nam je povedala Valentina Gali-čič, članica MePZ DU Kamnik, »hkrati pa počnemo to, kar radi delamo - pojemo!« ljici. »Sproščenost je ključna za to, da dijaki lahko razmišljajo in se učijo,« zagovarja svoj pristop k poučevanju. Izkušnje ji pomagajo na pravi način pristopiti k tako občutljivim temam, kot je begunska problematika. Ob tem upošteva tudi nasvete očeta, Janeza Majcenoviča, dolgoletnega učitelja na kamniški srednji šoli, ki je letos prejel naziv častnega občana: »Oče mi je razkril enega izmed aksiomov o mladih. Da so vedno boljši od družbe, v kateri živijo.« Tudi v odzivih na njen esej, v katerem je opisala svoje izkušnje in občutja iz Brežic, se je izkazalo, da je v tem veliko resnice. Pravi, da je precej dijakov pristopilo do nje in ji povedalo, kako se jih je dotaknil. Med njimi je tudi Ingrid Bartol, ki dokazuje, da mnogi mladi razmišljajo o svetu, v katerem živijo, in jih ne zanima zgolj lastna realnost. Svoji profesorici je v odziv na njen esej med drugim napisala: »Resnici si pogosto, zlasti zaradi bornega strahu, ne upamo pogledati v oči. Kdaj in kako smo postali tako nevajeni realnosti?« Z njenimi besedami se strinja tudi Zabretova: »Strah je od vekomaj temeljno gonilo vsega negativnega. Strah pred neznanim. Strah pred seboj. Strah pred tujci - karkoli že razumemo pod tem pojmom.« To je tudi sporočilo, ki ga Marta Zabret želi predati mladim. Premagovanje strahu vodi do boljšega človeka in boljše družbe. Po koncertu pa so se obiskovalci sprehodili še po razstavi prazničnih izdelkov, ki so jo pripravili ustvarjalni učenci. V zameno za dona-cijo za šolski sklad so izbrali kakšnega izmed številnih izdelkov. Izbirali so lahko med okraski, svečami, prazničnimi voščilnicami in še mnogimi drugimi izdelki. Pozdrav zimi z Gong koncertom Koncert v Stranjah Prejšnji četrtek je na OŠ Stranje potekal praznični medgeneracijski koncert. Na njem so zapeli učenci in člani MePZ Društva upokojencev Kamnik. V Stranjah so osnovnošolci zapeli skupaj z upokojenci. ÎO Kamniški OBČAN, petek, 11. novembra 2015 Prireditve Folklorni večer Letni koncert Folklorne skupine Kamnik so letos popestrile tudi plesne skupine od drugod. Plesalci FS Kamnik so s svojim koncertom znova navdušili. Bojana Klemenc Kamnik - Lepo je plesati in peti, še lepše se je opraviti v nošo in jo s plesom predstaviti kamniškim meščanom, pravijo člani F S Kamnik, ki so s svojo prireditvijo Ples in glasba izpod Kamniških planin v soboto, 28. novembra, navdušili polno dvorano Doma kulture Kamnik. F S Vrtca Antona Medveda iz enote Pestrna. Poleg kamniških folkloristov so na odru zaplesali še člani F S Bistrica pri Dravi, zagodla pa Ansambel Viharniki in Ansambel Trobentica. Kamniški folklorniki so letos v goste povabili tudi tri skupine iz dežel bivše Jugoslavije. Živopisne noše in temperamentni ritem folklornih sku- Člani FS Kamnik v svoje vrste vabijo nove člane. Vabljeni vsi, ki ste željni plesa in petja, in tudi glasbeniki. Sprejem se bo začel 13. januarja v prostorih skupine v Domu kulture Kamnik in bo trajal do konca januarja - vsako sredo ob 19. uri. Dodatne informacije: 041 615 610. Plesalke in plesalci F S Kamnik so zvesti ohranjanju kulturne dediščine, kar so pokazali tudi na kamniškem odru. Kar 41 članov se je uvodoma predstavilo s Po-vorko, ki so se ji pridružile povabljene skupine. Prvine ljudskega izročila prenašajo na najmlajše in vse zbrane je navdušila ljubka in prisrčna pin KUD Paklenica, KUD Stijene in KUD Petofi San-dor so živahno popestrile zanimiv plesni večer. F S Kamnik je letos izvedla več kot trideset nastopov in se udeležila mednarodnega folklornega festivala v Bosni in Hercegovini. Polni načrtov in volje se že ozirajo v novo plesno sezono. Srečanje klap Gostiteljica že enajstega srečanja, Klapa Mali grad /foto a Alenka Brun Kamnik - Tokat so klape nastopile v dvorani Osnovne šole Toma Brejca Kamnik. Gostiteljica je bila ponovno Klapa Mali grad iz Kamnika, nastopile pa so še: Spalatos iz Splita, Kamik iz Kostrene, Galešnik iz Hvara, Kvarner iz Bakarja, Žrnovnica iz istoimenske Žrnovnice (Split) in ženska klapa Žurnada iz Bribira. Ene so na srečanju nastopile prvič, med njimi pa najdemo tudi take, ki so v preteklosti že prepevale na kamniškem odru ali pa se srečanja udeležijo vsako leto. Klapa Kvarner je ena tistih, ki se je srečanja tako udeležila že enajstič. Kot vedno pa je bilo tudi enajsto srečanje oziroma koncerti -ranje klap v Kamniku dobro obiskano. Prireditve v decembru Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 jo, tic@kamnik-tourism.si Kamni Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko Kam v decembru? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.kamnik-tourism.si. zavod za turizem in šport v občini kamnik Petek, 18. decembra, ob 18. uri, Frančiškanski trg Odprtje drsališča na prostem Uradno odprtje kamniškega drsališča na prostem z županom Občine Kamnik Marjanom Šarcem Sobota, 19. decembra, od 8. do 13. ure, Glavni trg Praznična tržnica Okusi Kamnika - Podeželje in Eko Nedelja, 20. decembra, od 14. do 17. ure, Glavni trg Mini Planica s Francijem Petkom Mobilna skakalnica namenjena otrokom med 6. in 10. letom, kjer se lahko preizkusijo v svojih prvih smučarskih skokih. Torek, 22. decembra, od 16.30 do 18. ure, Glavni trg Novoletni bazar z vrtcem Antona Medveda Kamnik Tema letošnjega bazarja je Lepo mi je, ko .... Poleg vrtčevskega programa nas bosta obiskala tudi Damjana Golavšek in Dedek Mraz. kulturno-umetniško društvo kufr Sobota, 19. decembra, od 15. do 20. ure, Trg Svobode Božično sejmarjenje Božični sejem ročnih izdelkov Diversity in Kufr s pestrim razvedrilnim programom, glasbenimi nastopi, prihodom Božička in obdarovanjem otrok. Prijave na kud.kufr@gmail.com turistično društvo kamn k Nedelja, 13. december, ob 15. uri, Budnarjeva domačija Pravljično in pripovedovalsko popoldne za otroke in odrasle Pripovedujejo Breda Podbrežnik, Ivanka Učakar, Irena Cerar, vzgojiteljice iz Zasebnega vrtca Zarja. Vstop je prost. turistično društvo tuhinjska dolina Nedelja, 20. decembra, ob 17. uri, Bizjakove doline pri Termah Snovik Božična zgodba z živimi jaslicami Tradicionalna družinska prireditev na prostem, nastopajo Prifarski muzikanti. Vstopnina: odrasli 8 evrov/otroci 4 evre (v predprodaji odrasli 6 evrov/otroci 3 evri). V ceno je vključena dobrodošlica in topel čaj. terme snovik Sreda, 30. decembra, ob 20. uri Pohod z baklami Brezplačen nočni pohod z baklami do izvira termalne vode turistično društvo kamniška bistrica Četrtek, 24. decembra, ob polnoči Polnočnica v kapeli Lurške Matere Božje v Kamniški Bistrici KAMNIŠKI SKAVTI - MAMUTOV STEC Četrtek, 24. decembra, ob 19.30 in petek, 25. decembra, ob l.oo, skavtski vrt pri frančiškanskem samostanu Razstava ročno izdelanih jaslic Različne starostne skupine kamniških skavtov tradicionalno pripravljajo razstavo ročno izdelanih jaslic, ki so vsako leto tudi tematsko obarvane. Vstop je prost. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Sobota, 12. decembra, od 10. do 12. ure, Galerija Miha Maleš Delavnica z Nino Koželj Izdelava grafike v tehniki »gumitiska« Cena delavnice 5 evrov. Prosimo vas, da svojo udeležbo predhodno sporočite na tel. 01 8397 504. Sreda, 16. decembra, ob 17. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Vodstvo po razstavi Mož besede in duha z ogledom filma Vodila bo soavtorica razstave Alenka Juvan. Vstop prost. KRAJEVNA SKUPNOST MEKINJE Petek, 11. decembra, ob 18. uri, Kulturni dom Mekinje Prireditev ob prazniku Krajevne skupnosti Mekinje Praznik KS Mekinje, na katerem bodo sodelovali učenci PŠ Mekinje in OŠ Frana Albrehta, krožek Drug z drugim in ponjavarji. KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Petek, 11. decembra, ob 19. uri Brati gore - ob mednarodnem dnevu gora Kako brati gore in kako gore preberejo nas, se bosta pogovarjala domačina Vladimir Habjan, publicist, urednik in novinar, ter Mojca Vol-kar Trobevšek, kulturna ustvarjalka, scenaristka in učiteljica. Na klavirju bo njun pogovor spremljal avtorski glasbenik Simon Skalar. VELIKA PLANINA Četrtek, 24. decembra, ob polnoči, kapela Marije Snežne naVeliki planini Pohod z baklami k polnočnici na Veliko planino Zbor v Kamniški Bistrici pri spodnji postaji nihalke, vožnja z nihalko, nadaljevanje peš ali s sedežnico do vrha Velike planine in pešačenje do kapele Marije Snežne. Pot bo osvetljena, na voljo bodo tudi posebni popusti. DOM KULTURE KAMNIK Sobota, 12. decembra, ob 18. uri, Dom kulture Kamnik Koncert KPZ Mysterium Kranj in UPZ Slovenije Emil Adamič Koncert vrhunskih pevskih zborov pod vodstvom zborovodkinje Urške Štampe. Večer bo povezoval Milan Mandeljc. Vstopnina: 5 evrov v predprodaji ter dijaki in študenti / 8 evrov na dan koncerta Nedelja, 13. decembra, ob 20. uri, Dom kulture Kamnik KUOD Bayani: Hamsa, pet elementov orientalskega plesa Zadnja ponovitev orientalske plesne predstave Hamsa v letu 2016. Vstopnina: 8 evrov Torek, 15. decembra, ob 20. uri, Dom kulture Kamnik Decembrski filmski večer Večer kratkih filmov bodo popestrili filmi mladih in tudi uveljavljenih filmskih avtorjev iz Kamnika in Ljubljane. Vstop je prost. Četrtek, 17. decembra, ob 19.30, Dom kulture Kamnik Mestno gledališče ljubljansko - Sedem let skomin Komedija s Sebastjanom Cavazzo in Ajdo Smrekar v glavnih vlogah. Maistrov abonma in za izven. Vstopnina: 15 evrov / 12 evrov Petek, 18. decembra, ob 20. uri, Dom kulture Kamnik Koncert Nikki Louder - predstavitev nove plošče Vstopnina: 5 evrov s CD-jem / 5 evrov brez CD-ja Sobota, 19. decembra, ob 19. uri, Dom kulture Kamnik Praznični koncert Mestne godbe Kamnik Vstopnina: 10 evrov Nedelja, 20. decembra, ob 17. in 19.30 uri, Dom kulture Kamnik Plesni klub Šinšin - Božično-novoletna produkcija Vstopnina: 5 evrov / otroci 3 evrov Torek, 22. decembra, ob 19.30, Dom kulture Kamnik 45. Novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik Vstopnina: 10 evrov / 8 evrov otroci, dijaki in študentje kikštarter Četrtek, 10. decembra, ob 16. uri Mentorski KIK IN 1:! 30-minutna mentorska srečanja za zagonske podjetniške skupine. Prijave na: kik-starter@kotlovnica.si. Torek, 15. decembra, ob 18. uri KIK IN - Davčne blagajne od A do Ž Predavanje o novi zakonodaje v zvezi z davčnimi blagajnami. Vstop prost. Sreda, 16. decembra, ob 16. uri Podjetniško svetovanje ob kavici Namenjeno vsem začetnikom v podjetništvu. Soorganizator: Tehnološki park Ljubljana. mladinski center kotlovnica kamnik Petek, 11. decembra, ob 21. uri Koncert - 30 stopinj v senci, Le Serpentine, Fuck the çth Večer ročka in grungea Sreda, 16. decembra, ob 18. uri Delavnica izdelovanja lovilcev sanj ÎO Kamniški OBČAN, petek, 11. novembra 2015 Zahvale Hrtji svet na potepu v Kamniku V nedeljo, 22. novembra, so ulice Kamnika zavzeli posvojeni hrti iz Španije in Irske, ki so svoj dom našli pri družinah v Sloveniji. Tjaša Božič Kamnik - Prostovoljci v društvu Hrtji svet Slovenije smo s svojo dušo in srcem osredotočeni na problematiko galgov in podencov v Španiji, medtem ko na Irskem zaradi človeškega pohlepa trpijo lurcherji in greyhoundi. Osnovni namen društva je iskanje odgovornih domov za španske hrte, podence, lurcherje in greyhounde, kjer bodo končno lahko zaživeli življenje, kot si ga zaslužijo - v varnem objemu svoje družine. Ker je problematika odsluženih hrtov mnogim še neznana, skušamo s promocijskimi sprehodi predstaviti delovanje našega društva. Tako nas je pot zanesla tudi v Kamnik, kjer smo se s svojimi posvojenci ponosno sprehodili. Med potjo so naši hrti delili tudi hrtje tačke za srečo, ki so mnogim Kamničanom prinesle nasmeh na obraz. V Kamniku je dom pri članici društva Hrtji svet Tjaši Božič našla tudi galgina Angola, s katero se vsak dan sprehajata po ulicah Kamnika. Če vas kaj zanima, ju lahko brez skrbi ustavite, da spoznate posvojenko Angolo in ju vprašate o društvu, o možnostih posvojitve in o tem, kako je sploh videti življenje s posvojenim hrtom. Več informacij pa lahko najdete tudi na naši spletni strani: www.hrtjisvet.org. Posvet o keramiki Jasna Paladin Kamnik - Člani KUD Hiša keramike, zakaj pa ne ma-jolka so v četrtek, 26. novembra, v Kamniku gostili celodnevno interdisciplinarno delovno srečanje z naslovom Raziskava kamniške keramike in kamniške ma-jolike, ki se ga je udeležilo petnajst keramikov in drugih udeležencev (tudi iz občine Kamnik, Srca Slovenije in Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik), posvetili pa so ga letošnji i6o-obletnici beloprstene keramike v Kamniku. Udeleženci so si najprej ogledali razstavo Kam so šle vse fabrike v Medobčinskem muzeju Kamnik na Zapri-cah, nato so si v Hiši keramike ogledali Iredo Radej in njen prikaz poslikav, sledil pa je še strokovni posvet v prostorih Šole idej na Šutni. »Srečanje lahko ocenimo kot zelo uspešno. Ugotovili smo, kakšno je stanje na tem področju in kaj vse je še potrebno pri raziskavi kamniške keramike in majolike narediti. Strinjali smo se, da si kamniška keramika zasluži poglobljeno zgodovinsko in umetnostnozgodovinsko raziskavo in umestitev, zato smo imenovali delovno skupino in koordinatorja, ki bodo to v prihodnje tudi uresničili, tudi s pomočjo evropskega denarja in sponzorjev. Predvsem pa je pomembno, da ne izhajamo zgolj iz dediščine. Naša raziskava ne bo končala zgolj kot knjiga na polici, ampak jo nameravamo nadgraditi v smislu turističnih produktov, izobraževanja in oblikovanja novih izdelkov,« nam je povedala predsednica KUD Hiša keramike, zakaj pa ne majolka Tatjana Hlačer. ZAHVALA Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala, in večno lep spomin na te. V 86. letu je mirno zaspala naša draga mami, babica, prababica in teta Ivanka Urh iz Zg. Stranj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na zadnji poti. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Žalujoči: hčere Greta, Barbara in Jana z družinami Nagrajenci križanke Znani so nagrajenci križanke, ki je bila objavljena v zadnjem Kamniškem občanu. Geslo je bilo Izvirno obdarovanje, nagrado pa prejmejo: Fani Jančar, Stahovica, Gabrijela Jerič, Laze v Tuhinju, Breda Martinčič, Mengeš. Čestitke nagrajencem, vsem bralcem pa želimo kar se da prijeten veseli december. ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin je vedno ostal. V 76. letu nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra, teta in nečakinja Marija Dolinšek Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje, svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pevcem, pogrebcem in župniku Luku Demšarju za opravlje- no sveto maso. Vsi njeni Kamnik, november 2015 ZAHVALA Bolezen in trpljenje si prestala, ^ zdaj boš v miru spala, nam pa spomin nate v srcu bo ostal. V 90. letu je odšla mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta Rozalija Hribar roj. Sušnik, iz Zg. Stranj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, sveče, maše in ostale darove ter za spremstvo na zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku Antonu Prijatelju za lepo opravljen pogreb in za vse obiske v času njene bolezni, prav tako pevcem in trobentaču. Zahvala tudi dr. Pfeiferjevi in pa-tronažni sestri Cvetki. Žalujoči vsi njeni Stranje, Brnik, Vir ZAHVALA Bolečina se da skriti, tudi solze ni težko zatajiti. Le ljube, skrbne mame nihče nam ne more več vrniti. Mnogo prezgodaj nas je v 53. letu zapustila naša draga hči, žena, mami, sestra in teta Sonja Mali - Verbič iz Zg. Jarš pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo sosedom iz Jarš in Rožičnega, sorodnikom, prijateljem, sošolcem za vso pomoč, izrečena sožalja, sveče, darovane maše in cvetje. Posebej pa se zahvaljujemo g. župniku za lep obred, pogrebni službi Vrbančič in Kvartetu Krt za lepe pesmi. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Za vedno bo ostala v naših srcih. Žalujoči vsi njeni GG osmrtnice, zahvale e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 42 47 www.gorenjskiglas.s(^ ZAHVALA Mnogo si ustvaril, ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala, in večno lep spomin na te. V 82. letu je svojo življenjsko pot sklenil naš dragi mož, oče, ata, tast, brat in stric Jožef Hribar iz Srednje vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem in sodelavcem za vso pomoč, izrečena sožalja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Hvala dr. Šecer Dolenčevi in medicinski sestri Jani ter patronažni službi ZD Kamnik, posebej g. Romanu, ki ste nam, ko smo vas potrebovali, vedno pomagali. Hvala tudi molivcem, g. župniku Danijelu Kaštrunu za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem Tunjiškega okteta za zapete pesmi in petje med sveto mašo. Zahvala vsem praporščakom in gasilcem gasilskih društev občine Kamnik. Posebna zahvala PGD Srednja vas za organizacijo ter vodenje gasilskega pogreba, g. Slavku Bučevcu za govor ter vsem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, ga imeli radi in ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, nate spomin bo večno ostal. V 87. letu je po težki bolezni tiho in za vedno odSel naS dragi ati, tast, dedek, pradedek, brat in stric Frančišek Hace z Duplice pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje, svete maSe in darove, namenjene namesto sveč in cvetja Zvezi prijateljev mladine. Posebna zahvala tudi ge. Ančki Miklavčič. Iskrena hvala osebju Doma starejših občanov Črnomelj za nego in pomoč v času bivanja v domu. Hvala Pogrebni službi KPK, pevcem Quartet Ultima-Zu-pan za ganljive pesmi in gospodu župniku Janezu Gerčar-ju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi November 2015 ZAHVALA Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot Zvezda na nebu ... (T. Pavček) V 89. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta Marija Pistotnik roj. Zabavnik, p.d. Blažkovčeva mama iz Špitaliča Iskrena hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem, društvu upokojencev in znancem za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi za podarjeno cvetje, sveče, svete maše in za darove cerkvi. Hvala zdravstvenemu osebju, ki ste v času bolezni pomagali, še posebej dr. Plešnar Cvirn in patronažni sestri Lojzki Lipovšek. Hvala gospodu župniku mag. Miranu Klavi-šarju za lepo opravljen obred, pevcem in sosedi Mariji za besede slovesa. Za vedno bo ostala v naših srcih. Vsi njeni! ÎO Kamniški OBČAN, petek, 11. novembra 2015 Zahvale www.pogrebnik.si ZAHVALA Zdaj ne trpiš več, dragi ata. Zdaj počivaš. Kajne, zdaj te nič več ne boli, a svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. Svojo življenjsko pot je 81. letu starosti sklenil naš dragi ati, tast, stari ata in praded Vinico Šuštar p. d. Hribarjev ata iz Velike Lasne Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in osebju ZD Kamnik za ustna in pisna sožalja, sveče, sv. maše in darove za cerkev. Duhovniku Štefanu Ste-letu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem Šen-turškega okteta in domačim pevcem ter za zaigrano Tišino. Hvala pa tudi Tonetu Šuštarju za lepe poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani ter pospremili našega ata v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. November 2015 "4 t V 78. letu nas je zapustila žena, mama, babica, prababica, tašča, svakinja in teta Terezija Zadrgal roj. Štebe, Malnškova mama iz Komende ZAHVALA Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovane svete maše, cvetje in sveče. Še posebej se iskreno zahvaljujemo dr. Majdi Ambrož - Mihelčič za nesebično pomoč in lajšanje bolečin v času njene bolezni. Gospodu župniku Zdravku Žagarju se zahvaljujemo za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu Jožetu Romšaku za besede slovesa, praporščakom, Čebelarskim društvom Komenda, Kamnik, Mengeš in Cerklje, Društvu upokojencev Komenda, izbranemu pevskemu zboru in pogrebni službi Jerič. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA V življenju nimamo ničesar, kar bi bilo naša last, vse nam je samo dano za določen čas, tudi ljudje, kijih imamo radi. (Metka Klevišar) Svojo življenjsko pot je v 88. letu starosti sklenila naša draga mami, stara mama, prababica, sestra, teta, svakinja in tašča Leopoldina Hočevar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjene sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo njenima sestrama Tinki in Miki, nečakinjama Nadi in Dušanki za denarno pomoč. Iskrena zahvala sosedoma Mariji in Mileni za pomoč v času njenega življenja. Hvala g. župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen pogreb, pevcem za sočutno zapete pesmi in trobentaču Timoteju. Draga mami, za vedno boš ostala v naših srcih. Žalujoči vsi njeni Mekinje, Kamnik, Oševek ZAHVALA V nebesih sem doma, tam Jezus krono da, tam je moj pravi dom, tam večno srečna bom. Tiho se je poslovila od nas botr ca in mama Rozalija Verovšeic 18. 8.1917-8.11. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti v cerkev. Iz srca hvala župnikom Antonu Prijatelju, Janezu Juhantu, Tonetu Berčanu in patru Lav-renciju za lepo opravljen obred in prijazne besede, pevcem za odpete pesmi. Hvala sosedom iz Kregarjevega za nesebično pomoč, osebju Doma starejših občanov za prijaznost in nego v vseh teh letih. Hvala vsem... Vsi njeni November 2015 ZAHVALA Nisi se izgubila kot zven v tihoto, nisi odšla v nič in pozabo: po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček) V 86. letu starosti je odšla naša Ivanka Potočnik učiteljica iz Mekinj Iskrena hvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na zadnji poti. Hvala za svete maše, sveče, cvetje, izražena ustna in pisna sožalja. Žalujoči: Mija in Matej z družino November 2015 ZAHVALA Odšla si. Z barvami jeseni. S porumenelimi praprotmi. S sklonjenimi travami. Za vedno. V mirnem jesenskem večeru je v devetdesetem letu odšla naša teti Ljudmila Dolenc Kamnik, Fužine 3 Draga teti, pogrešali bomo ljubeznivost, s katero si nas vedno sprejela, iskrivost in vedrino tvojega duha. Imeli smo te radi, zato boš za vedno ostala z nami. Vsi tvoji Kamnik, Šmarca, Vrhpolje, november 2015 f\ ZAHVALA V 69. letu se je poslovil mož, oče, brat, stric «p» * Marjan Kosirniic upokojeni obrtnik, iz Most pri Komendi Zahvaljujemo se medicinskemu osebju - posebej Tatjani in Špeli, pogrebni službi Jerič, gospodu župniku Zdravku Žagarju za opravljen obred, gasilcem PGD Moste in darovalcem za dobrodelni namen. Žalujoči: žena Jelka, sinova Grega in Roman z Jano ter vnuki Marcel, Margit, Patrik in Bine Moste, november 2015 V SPOMIN Neverjetno, kako čas beži, skoraj ne zavedamo se tega mi. Kar zapisano globoko v srcu je, pa živ spomin na njega je. Nepričakovano je v decembru pred desetimi leti svojo zemeljsko pot zaključil naš predragi Anton Kadunc Kožlakarjev ata iz Zg. Tuhinja Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Zakonska sopotnica Mihela ter sinova Tone in Štefan z družinama V SPOMIN 31. decembra 2015 bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati, ata, brat, stric in bratranec Franci Arnež p. d. Mešetov Franci iz Zg. Stranj 33 Odšel si tiho od nas, a v srcu nosimo tvoj glas, ostala je praznina in bolečina. Zelo te pogrešamo. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke na njegovem grobu. Vsi tvoji ZAHVALA Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam večno bo živel. V 95. letu nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama, prababica in praprababica Marija Matjan roj. Hribar, po domače Matjanova Micka iz Mekinj Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za sočustvovanje, izrečene besede tolažbe, za podarjeno cvetje, sveče in darovane maše. Hvala g. župniku Piberniku za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Dobrota, pridne roke in pošteno srce tvoje bile so vrline. Srce je omagalo in tiho si zaspal. Počivaj, težko tvoje je bilo življenje. V srcih naših imaš svoj prostor in spomin nate bo za vedno ostal. Dragi oče, še enkrat hvala ti za vse, kar si nam dal. V 84. letu starosti je prenehalo biti srce ljubega očeta Martina Obolnarja 1931-2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše ter vsem, ki ste našega očeta tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, dr. Dolenc za dolgotrajno skrb pri zdravljenju, Francetu, Dunji, Majdi in Janezu pa za vso pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Pogrešamo te: žena Pepca, sin Zvone z družino in sin Janko ÎO Kamniški OBČAN, petek, 11. novembra 2015 Kamniški OBČAN Sej mar j en je v Štacjonu V začetku decembra so uporabniki Dnevnega centra Štacjon pripravili hišni sejem, na katerem so v zameno za simbolično donacijo ponujali številne izdelke, ki so jih izdelovali v letošnjem letu. Aleš Senožetnik Kamnik - Kot nam je povedala vodja centra Anja Koželj, bodo zbrane prispevke namenili za delovanje programa. V centru namreč celo leto izvajajo različne delavnice. »Letos smo uporabnike učili plesti in šivati, nabirali smo zelišča za čaje, izdelovali nakit, pekli smo jabolčni zavitek, vlagali in še marsikaj drugega,« je naštevala Lidija Kos, socialna delavka v centru. Nič čudnega torej, da je bila soba, v kateri so pripravili sejem, kar premajhna za vse izdelke, ki so jih pripravili. Obiskovalci so imeli na izbiro pestro ponudbo marmelad, sirupov, volnenih izdelkov, prazničnih voščilnic, nakita ter še marsičesa drugega. Sproščeno druženje med uporabniki pa so pope- Uporabnike in delavce v centru sta obiskala tudi župan Marjan Šareč ter podžupan Igor Žavbi. / Foto: Aleš Senožetnik strili še glasbeni napevi Daniela Artička, enega izmed uporabnikov, ki je izdal celo svojo zgoščenko. Štacjon, ki je namenjen ljudem, ki se soočajo s težjimi duševnimi motnjami, sicer obiskuje med štirideset in petdeset uporabnikov, od teh jih približno dvajset center obiskuje vsakodnevno, drugi pa nekajkrat tedensko ali mesečno. Božična zgodba s Prifarskimi muzikanti S novi k - Člani Turističnega društva Tuhinjska dolina se te dni intenzivno pripravljajo na svojo zadnjo letošnjo prireditev, žive jaslice, ki bodo že desete po vrsti, zato bodo letos v goste povabili še bolj prepoznavne in priljubljene glasbenike - Prifarske muzikante. Ti so znani po vižah, ki ohranjajo bogato slovensko ljudsko izročilo, v zadnjih letih pa so svoj glasbeni nabor še razširili. Pojejo zimzelene melodije, pesmi dalmatinskih klap, domače in tuje popevke in ljudske pesmi drugih narodov. Odlikujejo jih tradicionalna glasbila in tudi štiriglasno petje, glasbeni kritiki pa jih uvrščajo med najboljše etno skupine na Slovenskem. Božična zgodba s Prifarskimi muzikanti se bo odvila v nedeljo, 20. decembra, ob 17. uri na tradicionalnem prizorišču v Bizjakovih dolinah pri Termah Snovik. Del denarja, zbranega s prodajo vstopnic, bodo tudi letos namenili v dobrodelne namene. J. P. Otroški veseli december s Timom Sloge Kamnik - Prostovoljke iz Tima Sloge - otroške hiše slavja, kreativnosti in učenja vrednot, ki jo sestavlja tudi nekaj Kamničank, decembra pripravljajo pestro dogajanje za najmlajše in njihove starše, in sicer v prostorih Gostilne Ma-jolka na Maistrovi ulici. Ustvarjalne delavnice potekajo vsako soboto med 10. in 12. uro. Minulo soboto so že ustvarjali Miklavževe angelčke, jutri, 12. decembra, bodo izdelovali božično-novoletne voščilnice, v soboto, 19. decembra, bo čas za izdelovanje okraskov za božična drevesca, zadnjo soboto v letu, 26. decembra, pa bodo pripravili novoletno predstavo in slavje za otroke. Kot sporočajo, je druženje primerno za otroke vseh starosti, delavnice so brezplačne, izdelke pa boste po končanem ustvarjanju lahko odnesli domov. Informacije in prijave: info@timsloge.si ali 040 481 210. J. P. Ognjena Veronika Na prvo adventno nedeljo v Parku Evropa Ognjena Veronika ni prižgala le ene sveče, temveč je zažarel v pravljičnem soju stotine sveč. Žarki svetlobe so park spremenili v čarobno deželo Bojana Klemenc Kamnik - Adventni čas že tradicionalno ponazarja čas pričakovanja, upanja in luči. Svetloba do zimskega solsti-cija ugaša in že tretje leto zapored nas je Ognjena Veronika s sodelavci MC Kotlovnica povabila, da napolnimo zgodnji mrak z ognjenim ambientom. Z ognjenimi instalacijami je začela Ana Plemenita Kamniška na pobočju Malega gradu, lansko leto nadaljevala Ognjena Veronika v Keršmančevem parku in letos v Parku Evropa. Tu se je tudi tokrat na umirjenem sprehodu med domiselno oblikovanimi svečniki in svetlobnimi laternami trlo obiskovalcev. Med dve uri trajajočo instalacijo so organizatorji pripravili pevske in pripovedovalske vložke, otrokom je bila namenjena kratka igrica. Prisotni so se lahko pozabavali tudi z lutkami in igro senc, romantičen sprehod pa zaključili s ponujenimi toplimi napitki. Žarki svetlobe so Park Evropa res za kratek trenutek spremenili v čarobno deželo, a treba je pripomniti, da je med obiskovalci prevladalo mnenje, da letošnja izbira lokacije ni bila najbolj posrečena in ni nudila tiste posebne pravljičnosti decembrskih praznikov in romantičnosti starega mestnega jedra, kot smo je bili vajeni zadnji dve leti. Adventni venček kot simbol večnosti Tudi letos je delavnica adventnih venčkov privabila številne obiskovalce v Budnar CO. / Foto: Bojana Klemenc Bojana Klemenc Zgornje Palovče - Delavnica izdelovanja adventnih venčkov je ena od najbolj priljubljenih na Budnarjevi domačiji. Tudi letos se je na prvo zasneženo nedeljo pred začetkom adventnega časa zbrala polna hiša obiskovalcev, ki so pod budnim očesom in strokovnim nasvetom Kamničana Petra Ribiča in dr. Sabine Šegula iz Biotehničnega centra Naklo izdelovali lične adventne venčke. Zadnje čase je po besedah Petra Ribiča za adventne venčke moderno in priljubljeno vse, kar lahko najdemo v naravi, pomembno pa je, da tudi domišljiji pustimo svojo pot. Razveseljivo je, da se znova več ljudi zaveda pomembnosti ohranjanja božične tradicije, ročnega dela in lastnega truda, zato je bilo v Budnar ci v nedeljo, 22. novembra, moč začutiti že pravo toplo božično vzdušje in veselje ter ponos udeležencev delavnice ob pogledu na svoje izdelane venčke, ki lepšajo domove štiri adventne nedelje.