ANNALES 7/' 95 

strokovno delo UDK 598.9(497.12 Sečovlje) 
PRVO OPAZOVANJE BELOREPCA HALIAETUS ALBICILLA 
NA SLOVENSKI OBALI 

Borut RUBINIČ 
ornitolog, DOPPS, 61000 Ljubljana, Žibertova 1, SL O orniiologo, Societa per I'osservazione e io studio degli uccelii delia Slovenia, 61000 Ljubljana, Žibertova 1, SL O 
IZVLEČEK 
Sedemnajstega decembra 1994 sem na Sečoveljskih solinah opazoval prvoletnega ali drugoletnega belorepca. Ptič je najprej sedel na nasipu solinskega bazena, nato pa je, ker sem se mu preveč približal, odletel proti hrvaški Istri. Gre za prvi podatek o pojavljanju belorepca na slovenski obali, osebek pa je najverjetneje izviral iz znanih hrvaških gnezdišč v Slavoniji in Posavini. 
Kijučne besede: Orel belorepec, Haliaetus albicilla, pojavljanje, slovenska obala 
Key words: White-tailed Eagle, Haliaetus albicilla, occurrence, Slovenian Coast 

UVO D 

Belorepec je evrazijska vrsta orla, ki poseljuje mno­žico zelo različnih biotopov na ozemlju med Nemčijo in Kamčatko na zahodu in vzhodu ter Grenlandijo in Kitajsko na severu in jugu, V Evropi se je številčnost populacije te ranljive ujede od konca 19. stoletja pa do sredine 20. stoletja drastično zmanjšala, predvsem zara­di posegov v njeno naravno okolje, pretirane uporabe rodenticidov, zaradi pretiranega lova in celo načrtnega zastrupljanja. Številčnost populacije je, predvsem v manj razvitih državah vzhodne Evrope, še dandanes močno ogrožena; v nekaterih državah belorepcu grozi skorajšnja izginitev (Giutz von Blotzheim & Bauer, 1993; Cramp & Simmons, 1980, Grimmet & jones, 1991). 
Evropska populacija belorepca iz konca sedemde­setih let, ko se je upad številčnosti populacij vsaj v ve­čini evropskih dežel ustavil, je štela približno 800 parov. Večina populacije je omejena na obalne dele Skan­dinavije, severni del bivše Vzhodne Nemčije in na delto reke Volge. Preostali, manjši del evropske populacije je skrčen na nekaj vzhodnoevropskih dežel, kot so Hrvaš­ka, Vojvodina, Madžarska, Grčija in Bolgarija (Giutz von Blotzheim ef al., 1971; Grimmet & jones, 1991). 
V Sloveniji gnezdi orel belorepec ie na Kočevskem (Geister, 1995), sicer pa je reden zimski gost v severo­vzhodni Sloveniji in celoletni gost v Notranjskem regij­skem parku (Sovine, 1994; Rubinič, neobjavljeno). 
Ornitofavna Sečoveljskih solin je relativno dobro po­znana, saj segajo prvi avifavnistični zapisi v 19. stoletje, ko je to območje raziskoval Bernardo Schiavuzzi (1878, 1883, 1888). Številnim favntsttčnim pregledom navzlic (Gregori, 1976; Geister & Šere, 1977; Šmuc, 1980; Škor­nik et al., 1990) pa nisem zasledil nobenega podatka o pojavljanju te vrste na slovenski obali. Tudi Lipej in Gjerkeš (1994), ki sta preučevala ujede in sove Slo­venske istre, v svojem pregledu ne navajata nobenih zgodovinskih ali sedanjih podatkov o pojavljanju te vrste v slovenskem delu Istre. Zato sem se odločil, da s tem prispevkom dopolnim njun pregled s podatkom o opazovanju te vrste v Sečoveljskih solinah. 
OPAZOVANJE 

17.1,1994 sem opazoval ptice na Sečoveljskih soli­nah. Pri terenskem popisu pobrežnikov in galebov na opuščenem delu soiin (Fontanigge) sem na gnezdišču rumenonogega galeba opazil veliko ujedo. Na podlagi izkušenj s Cerkniškega jezera, Ormoških lagun in mad­žarskega Hortobagyija sem ptico nemudoma določil za belorepca. Po obarvanosti perja sem presodil, da je ptica prvoletna, torej izvaljena istega leta, ali pa kvečjemu drugoletna, torej izvatjena leto prej. V želji, da bi belorep­ca fotografiral sem se mu po nasipu odplazil bliže in ga z 
107 
ANNALES 7/' 95 

Borut RUBINiČ: PRVO OPAZOVANJE SE LORE PC A JAETUS ALBICILLA NA SLOVENSKI 06AU , 107-108 
Slika 1: Belorepec (Haliaetus albicilla) (risba: S. Polak). Figure 1: White-tailed Eagle (Haliaetus albicilla) (Draw­ing: S. Polak). 
razdalje približno sto petdesetih metrov fotografiral. Po-tem ko sem se mu le preveč približal, se je vzdignil v zrak in v lahkotnem letu zaplaval proti hrvaški Istri. 


DISKUSIJA IN ZAKLJUČKI 
Belorepec je vrsta, ki se v Sloveniji redno pojavlja predvsem na mestih, bogatih z ribami, njegovo glavno hrano, in obkroženih z ustreznimi habitati, kot so nižin­ski poplavni gozd ali celinski mešani gozd. V takem biotopu, ki ga v Sloveniji najdemo na Cerkniškem jezeru in v okolici Ormoških lagun, je belorepec reden celo­letni gost in celo možen gnezdilec {Geister, 1995). Z izjemo naštetih krajev velja v preostalih delih Slovenije belorepec za izjemno redko in naključno pojavljajočo se vrsto. Prisotnost mladostnega osebka belorepca na Sečoveljskih solinah 17.12.1994 si je moč razlagati s klateštvom spolno nezrelih osebkov, ki je posebno izra­zito pozimi, ko take ptice priganjajo na pot pomanj­kanje hrane in ostre vremenske razmere na območjih običajnega gnezdenja. Menim, da je belorepec na Sečo­veljske soline zašel povsem naključno in da to območje, kljub veliki količini potencialnega plena, ni območje rednega pojavljanja te vrste pri nas. Najverjetneje je primerek izviral iz hrvaških gnezdišč, ki so najbližje območje rednega gnezdenja te vrste. 

RIASSUNTO 
II 17 dicembre del 1994 ho avvistato nelle saline di Sicciole un'aquila di mare dell'etá (di uno o due anni). !I volatile era posato dapprima sull'argine delle saline, poi, visto che mi ero avvicinato troppo, ha spiccato !I volo verso l'lstria croata. Si tratta della prima comparsa di un'aquila di mare sulla costa slovena, molto probabilmente originaría delle note aree di nidificazione della Slavonia e della Posavina. 
LITERATURA 
Cramp, S. & K.E.L. Simmons, 1980. The Birds of 
Western Palearctic, vol. 2. Oxford Univ. Press. 
Geister, I., 1995. Ornitološki atlas gnezdilk Slovenije. 
DZS. 
Geister, I. & D. Šere, 1977. Prispevek k poznavanju 
ornitofavne Sečoveljskih solin. Varstvo narave 10: 63­
73. 
Gregori, J., 1976. Okvirni ekološki in favnistični pregled 
ptičev Sečoveljskih solin in bližnje okolice. Varstvo 
narave 9: 81-102. 

Glutz von Biotzheim, N., K. M. Bauer & E. Bezzel, 1971. Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Falconi­formes. Vol. IV. Akad. Verlagsgeseli. Frankfurt am Main. Grimmet, R. F. A. & T. A. Jones., 1991. Important Bird Areas of Europe. Page Bros. Ltd. Norfolk. UK. 2nd. reprint. 
Lipej, L, & M. Gjerkeš, 1994. Ujede (Falconiformes) in sove (Strigiformes) Slovenske istre. Annaies 4: 54-62. Schiavuzzi, B., 1878. Elenco degii ucceili viventi nell'istria ed in especialita nelfagro piranese. Boli. Soc, Civ. S t nat. Trieste, 4: 53-76. Schiavuzzi, B., 1883. Materiali per un'avifauna del territorio di Trieste fino a Monfalcone e deli' istria. Boli. Soc. Adr. Sci. Nat. Trieste, 8: 3-78. Schiavuzzi, Bv 1888. Materiali per tjn'avifauna del Litorale austroungarico. Boli. Soc. Adr. Sci. Nat. Trieste, 
10: 154-183. 
Sovine, A., 1994. Zimski ornitološki atlas Slovenije. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. Škornik, I,, T. Makovec & M. Miklavec, 1990. Fav­
nistični pregled ptic Slovenske obale. Varstvo narave 16: 
49-99. 
Šmuc, A., 1980. Ptice Sečoveljskih in Ulcinjskih solin. 
Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani. 


108