LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST
LETNIK 1925
V LJUBLJANI 1925 ZALOŽIL ŠKOFIJSKI ORDINARIAT V LJUBLJANI TISKALA JUGOSLOVANSKA TISKARNA
KAZALO
k letniku 1925 Ljubljanskega Škofijskega lista. — Skupaj 10 številk.
A
Anton	Bonaventura:	Duhovnikom	...	I
Anton	Bonaventura:	Pastirski list	...	3
Anton Bonaventura: Pastirski list o cerkvenem zboru v Niceji................. 65
Anton Bonaventura: Dom za duh. vaje,
duhovnikom............................ 69
Anton	Bonaventura:	Vernikom ....	70
Arhiv,	blagoslov..................... 50
B
Birmanska knjiga............................ 37
Birmovanje, glej kanonična vizitacija.
Blagoslovljenja, nova....................... 50
Bogoslovje vzhodno, shod za proučavanje 32
C
Sv. Ciril in Metod, praznovanje ....	43
D
Denarne poštne pošiljatve................... 74
Dopolnilna prenosna taksa...................104
Dotacijske (fundacijske) ustanove ...	98
Draginjske doklade duhovnikov .14,	90
Društvo škofijsko za varstvo sirot ...	45
Družine, posvetitev......................... 35
Duhovne vaje duhovnikov, seznam za 1.
1924 .  ............................... 14
Duhovne vaje duhovnikov, seznam za 1.
1925 .................................106
Duhovne vaje za duhovnike, naznanilo	42
Duhovne vaje v „Domu“, spored ...	75
Duhovniki, vloge duhovnikov................. 48
Duhovniki, vojaki........................... 74
Duhovsko podporno društvo, račun za
1. 1924 ............................... 27
E
Električna luč v cerkvah...................103
F
Fakultete škofa............................. 17
H
Sv. Hieronima zavod v Rimu.................... 53
I
Imprimatur, dolžnostni izvod................. 51
Izpiti katehetski, komisija.................. 37
Izpiti katehetski, red izpitov............... 47
Izpiti mladih duhovnikov..................... 25
Izseljenci, statistični podatki............... 35
J
Sv. Janez Krstnik, praznovanje ....	43
K
Kateheti, izpiti za usposobljenost .	37,	47
Katehetski sestanki ......................... 13
Kanonična vizitacija in birmovanje 10, 44,	61
Kanonizacije 1. 1925 ......................... 92
Knjižnica, blagoslov.......................... 50
Konference duhovniške 1. 1925 ....	9
Konferenca škofov v Zagrebu................... 88
Kongrua, obresti obligacij................... 14
Konkurenčne obravnave, prošnje .	. .	107
Konkurzni razpisi: Ihan 28, Dob	40,
Podlipa 46, Rova 52, Sv. Križ	pri
Litiji 64, Št. Gotard.................... 76
Krščevanje na domu........................... 62
L
Liturgične zadeve	50,	62
M
Marijanska kongregacija bogoslovcev .	101
Mašne ustanove, ukinitev..................... 97
Matice, občinske.............................101
Matični izpiski, brez taks.................... 93
N
Nabirke....................... 12,	34,	51,	100
Nadzorniki cerkvenega in nadarbinskega
imetja	25,	63
Novomašniki 1. 1925 .......................... 26
o
Obveznice avstr, predvojnih dolgov, kuponi iri obrestne pole....................
Organisti, zavarovanje.....................
Organisti, oddaja služb....................
Orglarska šola.............................
P
Pastoralne konference....................9,
Pokojnina, uživanje v inozemstvu . . . Porciunkulski odpustek, prošnje . . . .
Postna zapoved.............................
Posvetitev človeškega rodu presvetemu
Srcu Jezusovemu.......................
Posvetitev družin .........................
Preinembe osebne duhovnikov, naznanila .....................................
Pristojbine, vizitacijske, arhidiakonov in dekanov ..................................
R
Razlaga kanonov c. z....................13,
Romanje, rimsko............................
S
Shod za proučavanje vzhodnega bogoslovja ................................32,
Sinoda tretja, dodatki.....................
Slovstvo 15, 28, 39, 45, 63, 74, 94, 102,
Statistični podatki, opomin................
Sveto leto, odpustki doma..................
Sveto leto, fakultete spovednikov . . .
Š
Škofijska kronika
16, 28, 40, 46, 52, 64, 76, 94, Škofijski sklad za obolele duhovnike,
račun ................................
Štolnina. računanje........................
■ u
Umrli duhovniki:
Janez Jelenec.........................
Avguštin Sever .......................
p. Placid Fabiani.....................
Janez Brezovar .......................
p. Franc Beller.......................
Leopold Podlogar......................
Jakob Kalan...........................
Anton Verbajs.........................
Simon Zupan ..........................
Matija Okorn .........................
Uradovanje, uradna pot ....................
V
Vianney, sv. Jan. Krst. Mar., kanonizacija .....................................
Vojaške zadeve, zaprisega..................
Vojni spomeniki............................
Z
Zakonske zadeve, razveljavljenje zakonov ......................................
Zakonski zadržki, prošnje za spregled .
60
34
38
38
98
105
61
7
95
35
74
43
99
38
72
32
107
46
23
29
LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST
Leto 1925. Ljubljana, 21. januarja 1925.	Štev.	1.
h-
GOSPODOM DUHOVNIKOM.
Vsem gospodom duhovnikom blagoslovljeno novo leto! Naše geslo naj bo:	Moli, delaj, trpi! Pridi k nam kraljestvo presv. Srca Jezusovega
po Mariji!«
Naj Vam podam nekaj vodilnih misli za leto 1925!
1.
Dobili ste knjižico o sinodi. Pisana je v slovenskem jeziku. Upam, da jo boste radi čitali. Ker ste pri določevanju sklepov skoraj vsi gospodje sodelovali, pa vidite v njih tudi svoje delo, boste vse sklepe radi in dosledno izpolnjevali.
Gg. dekani poskrbite, da prečitate knjigo na duhovniških sestankih od prve do zadnje strani kar zapored. Mogoče, da se nekateri k presoje-vanju in obsojevanju bolj nagnjeni gospodje rte bodo strinjali z vsemi sklepi. Toda prosim, premagujejo naj svojo zasebno sodbo, misleč, da morebiti vendarle ni najpopolnejša in se prilagcde sklepom sinode.
Boga prosim, naj nam bosta naš novi zakonik in naša lepa sinoda vir veselega, skupnega, enotnega dušnopastirskega delovanja!
2.
Sveto leto je razglašeno. V pastirskem listu, namenjenem vernikom, razlagam njegov pomen posebej za posameznike in sploh za vesoljni svet.
Vglobimo se v misli, razložene po okrožnici sv. Očeta, in jih tudi vernikom razlagajmo. Nagibajte vernike, da bi se odločili za romanje v Rim, ki se je določilo ravno za binkošti od 27. majnika do 2. junija. Pogoje sem že razglasil po Slovencu in Domoljubu; objavil jih bo tudi Bogoljub. Da jih ne boste pozabili, jih prinaša tudi današnji »Škofijski list« kot prilogo.
Kar se tiče romanja, bomo poročali po naših časopisih in skupno '.udi v Škofijskem listu. Prosim, da bi gospodje vse uvaževali in vernikom razlagali. Za zdaj prosim, da pridobivajte romarjev. Naj bi se za prekoristno romanje zglaševali tudi možje in naši mladeniči. Saj gotovo želite vsi, da bi bili v Rimu častno zastopani.
Radi posebnih vlakov in radi stanovanja v Rimu mora odbor čim prej vedeti število romarjev. Glavni odbor v Zagrebu bo kmalu sporočil rok,
do katerega naj se prijavi število moških in ženskih romarjev. Prosim, da na to pazite.
Mislim, da se boste marsikateri gospodje udeležili romanja in prevzeli vodstvo posameznih skupin. Kaj pa, ali se bo mogel sestaviti dober pevski zbor? Težavno je to delo, toda potrebno, da nam bo romanje ugodno in koristno. Gospodom, ki bodo ostali doma, bom rad dovolil binacijo. Jaz bom šel z vami in se že sedaj romanja in njegovih težav veselim.
•	*3.
Dom za duhovne vaje je hitro zrastel in je pod streho. Sedaj se pripravlja pohištvo. Jezuitje se zanj zelo prizadevajo. Trdno upamo, da ga v tekočem sv. letu dovršimo in začnemo v njem z duhovnimi vajami. Prispevkov zanj je z dežele premalo. Gospodje, za naše fante in može, za inteligente, za kmete in za delavce se pripravlja Dom; ta misel naj Vam vzbudi in razvija pogym, da prispevke organizirate. Dogovorite se na prvi konferenci. Prispevke pošiljajte ali kar naravnost našim jezuitom ali ali pa potom ordinariata.
Ali se boste prevažnega dela lotili župniki in gospodje po vseh, da, prav po vseh župnijah? Na to izpodbujam, ker iz izkušnje vem, kako radi se od mnogih preslišijo taki pozivi. Prosim torej iznova!
4.
Ne plašite se truda za naše organizacije. Razen prevažne politične SLS in razen mnogobrojnih gospodarskih organizacij imamo tri posebno važne skupine, in sicer: Marijine kongregacije, orlovsko zvezo in prosvetno zvezo. Vsaka teh ima svojega načelnika.
Po odhodu dosedanjega škof. voditelja konz. svetnika Janeza Kalana sem imenoval za škofijskega voditelja Marijinih kongregacij kanonika dr. Alojzija Merharja, ki bo s pomočjo osrednjega odbora ljubljanskih načelnikov kongregacije vodil in z gospodi ukrepal vse, kar bo koristno, ali celo potrebno, da se prelepe kongregacije primemo razvijajo.
Orlovski zvezi je načelnik g. dr. Jože Basa j, katerega pač vsi posebno cenite in spoštujete. Tudi njemu pomaga odbor idealnih inteligentov, ki zares nesebično skrbe, da se orlovstvo vedno lepše razvija in se popravljajo človeške slabosti, ki se vsled naše pokvarjene narave vanj vrivajo. Izredno vpliven je pri tej organizaciji gospod Frančišek Zabret, katerega knjigo >Orlovstvo« močno priporočam. Ali uvažujete navodila odbornikom Orla za prospeh društva?
Važna je :;Prosvetna zveza«. Na čelu ji je sedaj dr. Jakob Mohorič, tajnik pa g. kaplan Vinko Zor. Prosvetno delo se kljub dobri volji voditeljev kar ni moglo razplesti. Zdi se mi pa, da se je zadnje čase začelo lepo razvijati. Skrbite za notranjo izobrazbo in nadaljnje delo začeto v cerkvi, da leto prehitro ne zamrje. Gospodje, pomagajte! Ali Vam je znan »Vestnik prosvetne zveze«, ali so vam znana ^Predavanja za dekleta ? Oskrbite si
jih, pa boste mogli prosvetno delo enotno, premišljeno in dosledno pospeševati.
Voditelji teh treh skupin se posvetujejo, kako bi za vse tri osnovali nekak osrednji svet , pa bi vsak v svojem delokrogu z ozirom na druge mogel bolj uspešno delovati in bi se v potrebi mogle vse tri skupine hitro združiti v obrambo naših versko-narodnih idealov. Prosim, da izvolite okolnost razmišljevati in načelnikom z dobrimi, praktičnimi nasveti pomagati.
5.
To naj bo kratko poročilo za 1. 1925. Dodam, da sem zapisnike in elaborate jesenske pastoralne konference, kar sem jih dobil do Božiča, pregledal in uredil. Sploh sem prav zadovoljen. Vzgojna ideja se je močno razvila in gospodje s pravim umevanjem v vzgoji mladine postopajo. Upam, da so gg. dekani ocenjene elaborate dotičnikom že vrnili.
Pozdrav in blagoslov vsem!
V L j u b 1 j a n i, in festo Ss. Nominis Jesu, 4. januarja 1925.
f Anton Bonaventura,
__________________________ škof.
2.
ANTON BONAVENTURA
po božji in apostolske Stolice milosti škof ljubljanski
vsem vernikom za sveto leto 192 5.
Že smo v svetem letu, ki so ga sv. Oče dne 29. majnika 1924 napovedali in dne 24. decembra 1924 popoldne slovesno začeli. Ob tem času so namreč sred kardinalov in množice vernega ljudstva odprli ona vrata v ogromni cerkvi sv. Petra, ki so navadno zazidana in edino le v svetem letu odprta.
Kaj naj vam sporočim o tej priliki? Razložil vam bom glavne misli one okrožnice papeža Pija XI., v kateri so nam sveto leto napovedali. Saj vendar želite, da spoznate namen svetega leta in način praznovati ga.
1.
Življenje hitro beži. Kmalu umrješ in se preseliš v večnost. Kaj te čaka v njej? Srce tvoje koprni po večni blaženosti, duša tvoja* trepeta strahu pred večnim pogubljenjem.
Da pogubljenju odideš in blaženstvo dosežeš, moraš trdno verovati, kar je Jezus učil, kar so apostoli oznanjevali in nam sveta rimska Cerkev verovati zapoveduje. Po tej veri moraš pa tudi živeti. Izpolnjevati moraš zapovedi božje in cerkvene, izpolnjevati dolžnosti svojega stanu, ker tako hoče Bog. Ako pa zapovedi in svojih dolžnosti ne izpolnjuješ, grešiš in žališ Boga, ki bi te moral vekomaj zavreči. Zato mora vsak pameten človek skrbeti. se greha reši, da se z Bogom spravi. Kaj ne, to je jasno.
Vendar je pa mnogo ljudi, ki slabo žive, na spravo z Bogom in na poboljšanje življenja pa kar nič ne mislijo. In kaj je temu vzrok? Vzrok bi mogel biti dvojen.
Pri nekaterih je tej nespameti vzrok to, da se za katoliško vero ne zmenijo in je prav nič ne vpoštevajo, ali celo naravnost taje, kar je Jezus učil, kar so apostoli oznanjevali in nam sveta rimska Cerkev verovati zapoveduje. 0 nespameti! Ali ni nespametno ne slušati Cerkve, ki je edina prava učiteljica narodov in se v naukih še nikdar zmotila ni; ali ni nespametno, ne sprejeti nauka apostolov, po katerem se je svet iz zmot poganskih dvignil na stopnjo današnje omike in izobrazbe; ali ni nespametno ne verovati Jezusu, ki je s svojim življenjem, s svojimi nauki, s svojimi čudeži in z napovedanim vstajenjem od mrtvih dokazal, da je zares pravi Bog, ki je postal človek edino zato, da nas obvaruje večnega pogubljenja in nam pomore do večne blaženosti?
Ta nespamet je mnogim vzrok, da brez strahu greše in v nevarni nespokornosti žive. Drugim je pa nespokornosti vzrok njihova lenoba, njihova nerazumljiva brezbrižnost, da živijo, kakor da ni ne Boga, ne večnosti, akoravno vse to verujejo in svete katoliške vere niso zavrgli.
Kako naj bi se vsi ti nesrečneži rešili, kako bi se nagnili na spravo z užaljenim Bogom? Navadna sredstva ne izdajo. Pridiga, sveti zakramenti, razne verske prireditve, zgled dobrih vernikov jih kar nič ne gane, kakor da bi bili slepi in gluhi. Ker jih pa sveta Cerkev rešiti hoče, poseza po nenavadnih, izrednih sredstvih. Tem se prišteva tudi sveto leto.
Zares, pripisovati moramo božji Previdnosti, ki hoče vse pripeljati v večno blaženost, da se po raznih presledkih napoveduje in obhaja sveto leto. V tem letu se odpro vsi zakladi božjih milosti, pa se vsi milo in nujno vabijo, naj bi prišli iz teh zakladov zajemat.
Že Izraelcem je bilo vsako petdeseto leto sveto leto. V tem se je moralo vsakemu vrniti izgubljeno posestvo, zasužnjenim se je morala podeliti prostost, da so se prosti mogli vrniti v svoje družine in dolžnikom se je moral odpustiti ves dolg. Slične, toda neizmerno bolj vzvišene dobrote naj podeli sveto leto kristjanom.
Ako namreč kristjan sveto leto prav obhaja, dobi nazaj vse bogastvo, zapravljeno z grehom, dobi nazaj vse svoje poprejšnje zasluženje, ki je pri Bogu veljalo za večnost. Grešnik, suženj svojih strasti, suženj hudobnega duha, kateremu v grehu služi, se tega gnusnega suženjstva reši, okove strasti razdrobi in dobri Oče nebeški ga zopet sprejme v družino svojih ljubljenih otrok. In vse kazni, ki bi jih moral grešnik radi svojih grehov trpeti, se mu odpuste, ker je pravici božji zanje zadostil sam božji Sin s svojim življenjem, s svojim trpljenjem in s svojo smrtjo.
In te dušne koristi vzbude vernike, da delajo napovedano pokoro, da trumoma hite v sveti Rim, kjer se vse omenjene milosti prav obilno dele. Ker pa Eog v tem letu tudi obilnejše milosti daje, da se um bolj razsvetljuje in volja bolj silno k dobremu nagiba, ali ne bodo izpregledali in se svojega nevarnega stanu začeli zavedati tudi zgoraj opisani brezbožniki
in brezbrižniki? Ali ne bo splošno spokorno gibanje med vsemi narodi po vsem svetu tudi njih potegnilo za seboj na pot žive vere, na pot pokore in sprave z Bogom?
2.
Pa ne le posamezniki naj bi se spokorili in vrnili na pot krščanskega življenja, marveč preobilna nebeška pomoč naj bi celo človeško družbo dvignila iz blata hudobij k pravi, presrečni svetosti.
To poboljšanje se bo izvršilo že s tem, ako se posamezniki poboljšajo. Res, že sedaj se nekako čuti, da ljudstva po veri in njenih dobrotah kar hrepene, vendar je potrebno, da se razbrzdane in divje ljudske strasti po evangeljski postavi ukrote in da prava božja ljubezen ljudi zopet zveže in združi. Saj brez take božje ljubezni, ki jo je vojska kar zadušila, se mir med narodi ne bi megel vzpostaviti. Koliko pa more ravno sveto leto pomagati, da se med posamezniki in med državami tako zaželjeno mirno razmerje ustanovi, točno dopovedati skoraj ni mogoče.
Kaj bi moglo združevanje posameznih in narodov bolj pospeševati, kakor okolnost, da katoličani vseh krajev v velikem številu prihajajo v Rim, v to drugo njihovo domovino, da se tam s skupnim Očetom snidejo, da tam isto vero skupno izpričajo in se vsi, pristopivši k isti sveti večerji, okrepčajo s svetim Rešnjim Telesom Gospodovim, ki je vir prave večne ljubezni, edinosti in sloge, one ljubezni, ki je glavni znak krščanstva.
Tako upajo sv. Oče in izrekajo željo, da bi v svetem letu mogli v število predragih otrok sprejeti in kot dober oče objeti tudi prav mnogo onih ljudi, ki jih prežalostni razkol že stoletja od rimske Cerkve zadržuje. O da bi se prav mnogi vrnili nazaj v eno čredo Kristusovo!
3.
Da bi te preobilne in zaželjene milosti dosegli, nas sv. Oče vabijo v Rim, ki ga je sam božji Zveličar določil, naj bo središče njegove Cerkve in stalni sedež njegovega namestnika; v Rim, od koder se po vsem svetu razlivajo vode čistega nauka in gotove sprave z Bogom; v Rim, kjer so grobovi sv. apostolov Petra in Pavla, sveti ostanki slavnih mučencev, svetišča skozi toliko stoletij kraj češčenja svetega Boga in njegovih slovečih svetnikov, svetišča s tolikimi umetninami in lepotami okrašena, da jih je vedno ves svet občudoval in jih bo še občudoval do kraja dni.
Kdor te sijajne spomenike krščanske vere vidi in obišče pobožno, kakor se spodobi, in v njih moli, pa se mu vera nenavadno poživi, in volja zopet odločno k dobremu nagne, da ves prenovljen in poživljen iz Rima odhaja na svoj dom.
4.
Da bi nas sv. Oče privabili v Rim in bi mi vsega tega blagoslova deležni postali, nam podeljujejo popolne odpustke vseh časnih kazni, ki bi jih morali za svoje že odpuščene grehe pretrpeti tukaj na zemlji ali pa po smrti v večnosti. Moramo pa v dosego teh neprecenljivih dobrot in mi-
losti potovati v Rim, tam prejeti sv. zakramente in obiskati štiri stare, slavne cerkve, namreč cerkev sv. apostola Petra, cerkev sv. apostola Pavla, cerkev sv. apostola Janeza Evangelista in cerkev Marije, imenovane Marije večje. Vse te cerkve bomo morali obiskati po enkrat dnevno skozi štiri dni, ako morda števila papež še ne zmanjšajo.
Pri obisku teli cerkva bomo morali moliti po namenu sv. Očeta. Namen sv. Očeta je znan, namreč povišanje svete Cerkve, izpreobrnitev krivovercev, edinost med krščanskimi vladarji in blagostanje krščanskega ljudstva. Tem navadnim namenom so pa za sedanje sveto leto papež dodali še tri namene, za katere naj bi romarji z njimi skupno Boga prosili. In kateri so ti nameni?
Prvič prosimo Boga za pravi mir med narodi, za mir ne samo zapisan na papirju, ampak v srcih nas vseh. Oh, kako moramo po resničnem miru koprneti! Pa je še daleč od nas! Ali se ne čuje vedno o spopadih na jugu Evrope, na več krajih Afrike in Azije? Ali se ne čuje o neprestanih nemirih v posameznih državah? Ali se ne piše javno o pripravah najbolj mogočnih držav na nove, grozovite vojske na kopnem, na morju in v zraku? Oh, molimo doma, hitimo v Rim, da na ondotnih svetih krajih z Bogom spravljeni in skesanega srca kličemo, naj se nas usmili in obvaruje novih vojskinih nadlog. Če bomo tako vsi s solzami v očeh k Bogu zdihovali, ali se nas ne bo usmilil in zapovedoval, naj se umirijo valovi, ki vesoljnemu svetu groze pogin?
Drugič zapovedujejo sveti Oče, naj bi presrčno molili, da bi vsem ne-katoličanom Bog dal preveliko milost, da bi spoznali svoje zmote in se vrnili nazaj k edino zveličavni katoliški Cerkvi. Nič ne dvomim, da bomo s tako skupno molitvijo po želji sv. Očeta mnogo pripomogli v dosego onih namenov, ki jih zasledujemo v prekoristnem društvu za širjenje vere med pogani, in onih namenov, ki jih imamo pri apostolstvu sv. Cirila in Metoda za pridobitev pravoslavnih Slovanov. Premagan po naši goreči molitvi iz skesanih src bo Gospod vse zunanje prilike tako vcdil, da bo prav mogočno in nepremagljivo postalo nagibanje vseh, naj pohite v krilo sv. rimske Cerkve.
Tretjič zapovedujejo sv. Oče, naj bi prav presrčno prosili Boga, naj vse zadeve tako vodi, da se zamotane razmere v sveti deželi tako uravnajo, kakor katoličani po vsej pravici pričakujemo. Hočemo namreč, da se katoličanom vrnejo sveti kraji v Jeruzalemu, Betlehemu in drugod in bo vsem katoličanom svobodno, te svete kraje obiskovati, na njih moliti in se v veri utrjevati.
5.
Pohitimo torej v Rim! Toda ne iz gole zvedavosti, kakor hodijo v to mesto razni popotniki, ne zavoljo kakih telesnih užitkov, ampak v duhu pokore, skromni v nastopu, spodobni v obnašanju in posebno v obleki, in želeči, da bi čim več pridobili za svojo neumrjočo dušo.
V ta namen bomo morali kaj žrtvovati. Imeli bomo stroške, ki bodo znašali za III. razred skupno do 2000 Din.
Upam, da bodo mnogi to vsoto zmogli. Koj varčujte in prihranek vložite v hranilnico. Mudi se, ker konec majnika bo hitro prišel. Odpotovali bomo namreč tako, da se bomo v Rim pripeljali dne 27. majnika, iz Rima pa se odpeljali nazaj dne 2. junija zvečer.
Jaz sam pojdem z vami in nič ne dvomim, da se bo romanja udeležilo tudi dovoljno število duhovnikov in naših omikanih lajikov. Vse bomo lepo uredili po skupinah, za vsako skupino določili voditelja in točen načrt za vsak dan, pa bomo lepo v redu hodili, molili in se po opravljenih pobožnostih veselo domov vrnili.
Seveda nas bodo zadele marsikake neprilike in težave na potu in v Rimu, toda vse bomo prenesli v duhu pokore in zatajevanja, ter toliko bolj gotovo izbrisali vse dolgove, ki bi nas pri pravici božji še težili.
Kličem vsem: Pojdimo v sveti Rim po obilne milosti svetega leta! Blagoslov božji naj pride na vas vse in naj ostane nad vami.
V Ljubljani, na sv. Treh kraljev dan, dne 6. januarja 1925.
f Anton Bonaventura.
škof.
Ta list prečitajte gg. dušni pastirji ljudstvu takoj, ko list prejmete.
3.
POSTNA ZAPOVED.
Pooblaščen od sv. stolice določujem glede postne zapovedi za leto 1925. v ljubljanski škofiji:
I.
1. Zapoved o zdržnosti zahteva edinole zdržnost od mesa in mesne juhe. Torej je vse dni zdržnosti dovoljeno rabiti katerokoli živalsko maščobo.
2. Zapoved o postu dovoljuje samo enkratni obed na dan; vendar pa sme vsakdo kaj malega zaužiti tudi zjutraj in zvečer, kakor je v dotičnem kraju navada. Dovoljeno je tudi pri istem obedu uživati meso in ribe. Glavni obed se sme preložiti od opoldne na večer.
3. Zapoved o zdržnosti veže vse, ki so izpolnili sedmo
leto.
Zapoved o postu pa veže vse vernike od izpolnjenega enoindvajsetega do začetega šestdesetega leta.
II.
Katere dni v letu je zapovedana samo zdržnost, katere zdržnost iii post, katere samo post? Odgovor:
1. Zdržnost	od mesa je zapovedana vse petke celega leta.
2. Zdržnost	od mesa in post sta zapovedana:
a) na pepelnično sredo;
b) ob petkih štiridesetdnevnega posta;
c) ob kvatemih petkih;
d) v soboto pred binkoštmi, na dan pred praznikom Marijinega vnebovzetja, na dan pred praznikom vseh svetnikov (31. oktobra) in pr^d božičem (24. decembra).
3. Samo post je zapovedan vse druge dni štiridesetdnevnega posta, ob kvatemih sredah in kvaternih sobotah. Vse te dni, ob katerih	je	zapovedan samo post,	je vsem vernikom dovoljeno uživati mesne jedi	tudi	pri
večerji. Tisti pa, ki niso dolžni postiti se, smejo te dni uživati mesne jedi, vselej, kadar kaj jedo.	s
4. Zapoved o zdržnosti in postu ne veže ob nedeljah štiridesetdnevnega posta, ob zapovedanih praznikih in tudi ne ob odpravljenih praznikih, ki jih v naši škofiji še praznujemo.
Na veliko soboto preneha opoldne zapoved o zdržnosti in postu.
Tisti dan pred božičem pa zapoved o postu in zdržnosti preneha pri večerji.
5. Od zapovedi zdržnosti in posta so izvzeti:
a) verniki v tistih krajih, v katerih je semenj;
b) vse postne dni v letu, razen dneva pred božičem in velikega petka: vojaki, orožniki in finančni stražniki ter njihove družine.
Od zapovedi same zdržnosti so vse postne dni v letu, razen dneva pred božičem in velikega petka, oproščeni: delavci v rudokopih in tovarnah in njih družine; sprevodniki po železnicah in potniki, ki morajo jesti v železniških gostilnah; uslužbenci in potniki po ladjah, kadar morajo na ladjah obedovati; vsi, ki so z družino in postrežniki v zdraviščih; vsi ki so po okclnostih primorani jesti v javnih gostilnah, in oni, ki so od drugih odvisni, pa si ne morejo oskrbeti postnih jedi; oni, ki žive po kaznilnicah, namreč kaznjenci, pazniki in drugi uslužbenci.
Vse one, ki se bodo polajšav posluževali, opominjam v smislu papeževega pisma, naj bi olajšavo posta nadomestili z dobrimi deli, zlasti z miloščino za reveže.
III.
Posameznim osebam ali rodbinam more po cerkvenem pravu (kan. 1245) iz pravega vzroka tudi njih župnik podeliti izpregled od postne zapovedi. Pooblaščam pa tudi spovednike, da imajo isto pravico kakor župniki, toda samo pri spovedi.
Iz posebnih od Cerkve priznanih razlogov so od samega posta izvzeti:
a) bolniki in okrevajoči ter telesno slabotni, katere bi radi posta glava precej bolela ali bi imeli omotico;
b) matere pred porodcm in po porodu, naj so tudi telesno zdrave fn močne;
c) ubožci, ki živež beračijo ali imajo sploh nezadostno hrano;
d) delavci, ki morajo opravljati težka telesna dela, n. pr. kmetovalci, mizarji, kovači, zidarji, tkalci, kamnoseki, čevljarji itd.; vsi ti so od postne postave izvzeti, čeprav so trdnega telesnega zdravja;
e) oni, ki morajo opravljati naporno dušno delo, n. pr. učitelji na osnovnih šolah; profesorji, če se morajo za predavanja naporno pripravljati, ali če morajo po štiri in več ur na dan učiti; dijaki, ki so večji del dneva v šoli in se resno bavijo z učenjem; misijonarji ob času misijonov.
Upam, da bomo tako olajšano zapoved vsi prav radi in vestno izpolnjevali. Molimo in delajmo pokoro, da se nas Eog usmili in ne postopa z nami, kakor bi s svojimi mnogimi grehi zaslužili.
V Ljubljani, dne 6. januarja 1925.
f Anton Bonaventura,
 	škof.
4.
KONFERENCE V L. 1925.
I.	Konference Sodalitatis Ss. Cordis Jesu.
Te konference naj se vrše, kakor je v pravilih sodali tete določeno. Mnogo morejo pripomoči za pravo duhovniško življenje in pastirovanje, kakor tudi za gojitev medsebojne ljubezni in zaupanja med duhovniki.
II.	Konferenca dekanov.
Ali se bo letos vršila konferenca dekagov, naj ostane za zdaj neodločeno. Ako dobim od gospodov dekanov predlogov, kaj naj bi se obravnavalo, bom sklical konferenco jeseni.
III.	Pastoralne konference.
Za pomladno konferenco določam sledeči vprašanji:
1. 0 volji in vzgoji volje.
2. Casus moralis:
Sempronius iudex diebus dominicis libenter excursiones in montana peragit et quidem, prout ipse ait ad nervos relaxandos, cum laboribus per totam hebdomadam occupatus defatigatum se sentiat. Quo tamen fit, ut saepius Missam negligat, cum summo mane urbem relinquat.
Lites ipsi propositas oscitanter et lente pertractat; quodsi pecuniam a parte litigante accipit, cito sententiam profert, quae tamen semper concordat cum legibus. In quodam casu particulari reum poena plectit, quamvis privata scientia cptime sciat, eum esse innocentem. Alio in casu, Civili
matrimonio iunctos iussit cohabitare, quia nullum sufficiens argumentum pro separatione aderat. A sacerdote amice propterea obiurgatus respondit se tantum declaravisse, quid lex statuat circa tale matrimonium, quin pro sua persona tali legi faveat. Quaeritur:
1. Quae rationes adduci possunt pro sanctificatione festorum?
2. Quaenam causae a Missa audienda excusent?
3. Quae sint obligationes iudicis?
4. An possit munera accipere pro iusta sententia ferenda?
5. An liceat ei damnare innocentem?
6. Quid valeat sententia secundum legem iniustam lata?
7. Quid de Sempronio dicendum?
Za jesensko konferenco:
1. Dušno pastirovanje izobražencev.
2. Casus moralis:
Titus, homo satis dives, optime novit methodum divitias augendi, quin contra proximum peccet. Etenim varias merces vectigali obnoxias in urbem importat tempore nocturno, quod ei semper fauste succedit. — Fructus divitiarum tam apte abscondit, ut irrisorium fere tributum solvat, dictitat vero se in fatendis reditibus numquam mentiri, sed sola restrictione mentali uti.
Quaeritur:
1. Quid sint tributa, quomodo dividantur?
2. Quaenam obligatio solvendi tributa?
3. Quid sit mendacium et quid restrictio mentalis?
4. An liceat uti restrictione mentali?
5. Quid de Tito?
P r i p o m n j a. Pri prvem vprašanju tako pomladne kakor jesenske konference naj gg. referenti pri elaboratih navedejo vire (slovstvo), ki jim bodo služili v pripomoček za izdelavo vprašanj.
V Ljubljani, 10. januarja 1925.
f Anton Bonaventura.
škof.
5.
BIRMA IN KANONIČNA VIZITACIJA V L. 1925.
Vse se bo vršilo kakor po navadi. Pripeljal se bom s svojim vozom okoli 16 ih. Za prtljago naj bi gospodje preskrbeli poseben preprost voz na moje stroške.
Po prihodu, sprejemu in blagoslovu pojdemo naravnost v šolo, kjer naj bodo vsi šolski otroci zbrani vsak v svojem razredu. Na mizi naj bo zapisnik vzete tvarine. Otroci naj se izprašujejo kar po vrsti, kakor sede. Katehet naj pokaže ves način poučevanja: kako razlaga, kako izprašuje, kako odgovore izpopolnjuje, kako vzgojno deluje.
Po šoli bcm pregledal cerkev, pokopališče in pisarno. Spisi in knjige naj bodo na navadnem prostoru. V moji sobi naj bo na mizi promemorija. Skromna večerja naj bo okoli 19 tih.
V spovednico bom šel vselej zjutraj takoj ob štirih. Zvečer bom spovedoval le ob sobotah in ob dneh pred prazniki do devetih zvečer. Sv. opravilo se začne kakor je že navada, namreč ob devetih.
Red za potovanje bo naslednji:
I.	Dekanija Moravče.
1. Brdo na belo nedeljo 19. aprila.
2. Št. Vid v ponedeljek 20. aprila.
3. Ihan v torek 21. aprila.
4. Dol v sredo 22. aprila.
5. Sv. Helena v četrtek 23. aprila.
6. Vače v petek 24. aprila.
7. Sv. Gora v soboto 25 aprila.
S.	Moravče v nedeljo 7. junija.
9. Peče v ponedeljek 8. junija.
10. Kolovrat v torek 9. junija.
11. Krašnja v nedeljo 14. junija.
12. Zlato polje v ponedeljek 15. junija.
13. Češnjice v torek 16. junija.
14. Blagovica v sredo 17. junija.
15. Št. Ožbalt v četrtek 18. junija.
16. Št. Gotard v petek 19. junija.
17. Čemšenik v soboto 20. junija.
18. Št. Jurij v nedeljo 21. junija.
II.	Dekanija Loka.
19. Stara Loka v torek 28. aprila.
20. Reteče v sredo 29. aprila.
21. Žabnica v.četrtek 30. aprila.
22. Sv. Lenart v petek 1. majnika.
23. Škofja Loka v nedeljo 3. majnika.
24. Poljane v ponedeljek 4. majnika.
25. Javorje v torek 5. majnika.
26. Trata v sredo 6. majnika.
27. Lučine v četrtek 7. majnika.
28. Stara Oselica v petek 8. majnika.
29. Nova Oseiica v soboto 9. majnika.
30. Žiri v nedeljo 10. majnika.
31. Leskovica v ponedeljek 11. majnika.
32. Selca v sredo 13. majnika.
33. Zalilog v četrtek '14. majnika.
34. Sorica v soboto 16. majnika.
35. Železniki v nedeljo 17. majnika.
36. Dražgoše v ponedeljek 18. majnika.
37. Bukovšica v torek 19. majnika.
38. Davča v nedeljo 5. julija.
111.	Dekanija Žužemberk.
39. Žužemberk v nedeljo 20. septembra.
40. Ajdovec v ponedeljek 21. septembra.
41. Šmihel v torek 22. septembra.
42. Sela v sredo 23. septembra.
43. Zagradec v četrtek 24. septembra.
44. Krka v petek 25. septembra.
45. Ambrus v soboto 26. septembra.
46. Hinje v nedeljo 27. septembra.
V Ljubljani, na novega leta dan 1925.
f Anton Bonaventura,
škof.
 T 6.
BIRMO VANJE V LJUBLJANSKI STOLNICI L. 1925.
Zavoljo romanja v Rim, ki bo za nas Jugoslovane ravno o binkoštih in se ga bom z ostalimi škofi udeležil tudi jaz, moram birmovanje v stolnici opraviti drugi čas, in sicer se bo birmovanje v Ljubljani vršilo v četrtek
21.	majnika in festo Ascensionis Christi dopoldne in popoldne ter v nedeljo 24. majnika samo dopoldne.
V Ljubljani, na novega leta dan 1925.
f Anton Bonaventura,
škof.
7.
RAZPIS NABIRKE ZA POGORELCE NA SINJEM VRHU PRI VINICI.
Dne 3. januarja 1925 okrog desetih predpoldne je nastal na Sinjem vrhu ogenj, ki je, pospešen po silnem vetru, v eni uri upepelil glavni del vasi. Desetim posestnikom je pogorelo skoro vse. Živino so k sreči rešili. Do 25 poslopij je uničenih. Nekateri hišarji še zavarovani niso bili. Škofijski ordinariat zato določa, naj se za siromašne pogorelce izvrši v škofiji cerkvena nabirka. Dotični zneski naj se pošljejo takoj po izvršeni nabirki škofijskemu ordinariatu.
8-
KATEHETSKI IN PODOBNI SESTANKI ZA POVZDIGO VERSKEGA POUKA V ŠOLAH.
A. A. S. 1924 str. 431.
Sv. kongregacija koncila je izdala v tej zadevi sledeči dekret:
Ad aptiores rationes comparandas atque evulgandas, quibus Christi fideles universi, praesertim vero pueri atque adolescentes, christianarn doctrinam melius ac facilius edoceantur, coetus catechisticos aliosque pro scholis de religione conventus, conferre plurimum nemo est qui non videat.
Quapropter praeclare faciunt atque peropportune, qui in eos coetus legitime parandos ac celebrandos incumbunt, eo spectantes, ut, collatis peritorum virorum consiliis, actio catechistica universa efficienter promoveatur.
Cum vero de re agatur, quae summam Ecclesiae requirat vigilantiam et curam, cumque ad haec praestanda peculiare Officium apud hanc S. Congregationem sit institutum, Emi Patres eiusdem S. Congregationis, in plenariis comitiis diei 12 aprilis currentis anni, haec, quae sequuntur, servanda esse decreverunt:
1. Costus (atechistici aliique pro scholis de Religione conventus, tum nationales, tum provinciales, posthac ne habeantur, quin antea, una cum nuntio uniuscuiusque coetus, disceptandarum in eo rerum libellus seu exemplar huic S. Congregationi tempestive exhibeatur.
2. Decet quam maxime ac sane optandum, ut cilam in ccetibus dioe-cesanis convocandis, eadem norma, quae supra dicta est, servetur.
Haec omnia, in audientia diei 16 eiusdem mensis infrascripto Secretario concessa, Ssmus D. N. Pius PP. XI dignatus est approbare, eadem-que per hoc decretum publici iuris fieri mandavit.
D. CARD. SBARRETTI, Praefectus.
L. S.
t Iulius, Ep. tit. Lampsacen., Secretarium.
9.
RAZLAGA KANONOV CERKVENEGA ZAKONIKA.
A. A. S. 1924 str. 114 in 115.
Ve licentia assistendi matrimoniis (can. 1093, coll. cum cann. 465, 472-476).
1. Utrum vicarius oeconomus legitime constitutus in paroecia vacante, ad normam cann. 472 et 473, possit licentiam assistendi matrimonio dare sacerdoti determinato ad matrimonium determinatum.
2. Utrum id possit vicarius substitutus, de quo in can. 465, § 4, post Ordinarii approbationem, si nullam limitationem Ordinarius apposuerit.
3. Utrum vicarius parochi religiosi id possit post Ordinarii approbationem, sed ante approbationem Superioris religiosi.
4. Utrum vicarius, seu sacerdos supplens, de quo in cit. can. 465, § 5, id possit ante Ordinarii approbationem.
5. Utrum id possit vicarius adiutor parochi imparis suis muniis rite obeundis, legitime constitutus ad normam can. 475. § 1.
6.	Utrum id possit vicarius cooperator, de quo in can. 476, inscio parocho.
Resp.:
Ad 1U1U	Affirmative.
Ad 2um	Affirmative.
Ad 3um	Affii-mative.
Ad 4U1" Affirmative, quoadusque Ordinarius, cui significata fuit designatio sacerdotis supplentis, aliter non statuerit.
Ad 5um	provisum in	cit.	can.	475,	§	2.
Ad 6um	provisum in	cit.	can.	476,	§	6.
VI
Circa assistentiam matrimoniis (can. 1096, § 1).
Utrum, ad normam can. 1096, § 1, sacerdos sit determinatus, si parochus Superiori monasterii in casu particulari declaret, se ad matrimonium proxima Dominica in ecclesia filiali celebrandum delegare aliquem sacerdotem religiosum, qui a Superiore sequentibus diebus ad Missam die Dominica ibi celebrandum deputabitur.
Resp.: Negative.
10.
RAZNE OBJAVE.
Obresti predvojnih obligacij, dopolnilo prikrajšane kcngrue. Po dopisu velikega županstva v Ljubljani, oddelek za vere, z dne 3. januarja 1925, št. 31.010/24, se bo v smislu odloka ministrstva ver z dne 24. septembra 1924, V. K. št. 3691, izplačevalo dopolnilo radi izpada obresti predvojnih obligacij, kolikor te niso zastavljene, vsem dušnim pastirjem do kongrualne višine, in sicer od 1. prila 1924 dalje, ko bo ministrstvo ver doseglo potrebni kredit, pa tudi še za'nazaj.
Draginjske doklade, izjemna dovolitev. Po razpisu ministrstva ver z dne 4. novembra 1924, V. K. št. 4395, pristoja duhovnikom, katerim se je v smislu člena 9. uredbe o duhovniških draginjskih dokladah z dne 5. januarja 1923, M. S. št. 17, izjemoma dovolila draginjska doklada, ta doklada od dne, ko se je prošnja rešila, ako v odloku ni drugače odrejeno.
Consignatio de festis suppressis 1. 1925 je tej številki pridejana.
Škofijski list. Naročnina za »Škofijski list« in prilogo »Voditelj Marijinih družb .. za 1. 1925 ostane ista kakor 1. 1924. V poravnavo naročnine je pridejana tej številki položnica.
11.
DUHOVNE VAJE
so napravili v 1. 1924: Aljaž Jakob, Ambrožič Franc. — Belec Franc, Bernik Franc, Bleiweis Franc, Bonač Franc, Brajec Jožef, Breceljnik Alojzij, Brence Janez, dr. Breznik Anton. — Čepon Anton, Čerin Karel, Črnugelj Anton, Čuk Karel. — Dr. Debevec Jožef, Dobnikar Janez, Dolinar Anton (Repnje), Dostal Jožef. — f Erker Jožef, Erker Jožef (Mo-
zelj). — Fatur Jakob, Frančič Janez, Funtek Feliks. — Golf Anton, Gostiša Vincencij, Govekar Leopold, Grča Biaž. — Hafner Jernej, Hybašek Adalbert. — Jager Matija, dr. Jaklič Franc, Jemec Anton, dr. Jere Franc, Jereb Janez, dr. Jerše Jožef, Jerše Valentin. — Kajdiž Valentin, Kanduč Franc, Kastelic Jožef, Kepec Janez, Klemenčič Jožef, dr. Knific Janez, Kokel Franc, Kos Jožef, Koželj Franc, Krajec Andrej, Kralj Franc, Kraljič Janez, Kramar Janez, Kres Jožef, Krumpestar Franc. — Lavrič Vincencij, dr. Levičnik Alfonz, — Marčič Valentin, Markež Franc, Matkovič Karel, Miglič Jakob, Mikš Janez, Moder Anton, Mrkun Anton. — Omerza Franc, Orehek Andrej. — Pavlič Anton, Pavlin Jemej, Pečarič Martin, dr. Pečjak Gregorij, Pengov Franc, Perčič Mihael, Perko Janez, Perko Pavel, Pfajfar Janez, Podlipnik Jožef, Pogačnik Anton, Poje Jožef, Porenta Gašper, dr. Potočnik Ciril, Premrl Stanislav, Primar- Janez. — Remškar . Valentin, dr. Rožman Gregorij, Rupnik Karel. — Dr. Samsa Janez, Selan Matija, Slak Matija, f Soukup Janez, Sparhakl Karel, Sta-zinski Nikolaj, Strupi Alojzij, Stupica Jožef, Sušnik Franc, — Šaselj Janez, Šavli Andrej, Škerbec Matej, Štritof Anton. — Tavčar Matej, Tomelj Anton, dr. Trdan Franc. — Dr. Ušeničnik Aleš. — Vadnjal Anton» Verče Franc, Vilfan Matej, Vrankar Jožef, Vrečar Janez. — Watzl i rane. — Zajc Franc. '/a je Karel, Zevnik Mihael, Zupanc Andrej. — Žagar-Sanaval Janez, Žerjav Janez, Žitnik Franc, žužek Karel.
Ob III. škof. sinodi: knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. — Barle Janez, Bernik Valentin, Bertoncelj Valentin, Bizjan Janez, Blažič Franc. — Čadež Anton, p. Čebulj Regalat, dr. Čekal Ferdinand. — Dolinar Janez, Drolc Martin. — Eppich Jožef, Erjavec Janez, Erker Ferdinand. — Fatur Jakob, Finžgar Franc, Flajnik Peter. — Gnidovec Karel, Gogala Janez. — Juvanec Jožef. — Kalan Andrej, Kete Janez, dr. Kimovec Franc, dr. Klinar Tomaž, Koblar Anton, p. Kocjan Oton, Kolenec Franc, Koritnik Anton, Kos Lavrencij, p. Kastelec Avguštin, Kurent Alojzij.
— Lavrenčič Janez, Lesjak Anton. — Martinčič Andrej, dr. Merhar Alojzij, Mrak Matija. — Nadrah Ignacij, Nastran Franc, Novak Matija. — Oblak Anton, dr. Opeka Mihael, Osolnik Franc, Oven Jožef. — Pavlovčič Jakob, Peček Alojzij, dr. Pečjak Gregorij, Perko Viktor, Pešec Franc, Petrič Janez, Plantarič Jožef, Platiša Janez. — Ramovš Jakob, p. Rant Gvidon, Raztresen Janez, Rihar Matej, Rihtaršič Janez. — Skubic Anton, Stroj Alojzij. — Šimenc Jožef, Šmid Leopold, Šmidovnik Anton, Štular Martin
— Texter Konrad, Tomazin Matej, p. Tomc Franc, p. Tominec Angelik,
— P. Učak Valerijan, dr. Ujčič Jožef, dr. Ušeničnik Franc. — Dr. Volčič Franc. — Wester Alojzij. — Zabret Valentin, Zabukovec Janez. — Žavbi Janez, Žlogar Anton.
12.
SLOVSTVO.
Mrkun Anton, Božje kraljestvo na zemlji. Prva knjiga. Poganski misijoni. — 8°, 156 strani, Ljubljana 1924. Samozaložba. Natisk dovolil škof. ordinariat v Ljubljani. (Cena: broš. 50 Din, vez. 60 Din.) Vsebina: I. Misijonski pojem. II. Utemeljitev misijona. III. Misijonsko vodstvo in misijonarji. IV. Misijonsko delo. V. Misijonski namen. VI. Sredstva. — Pregled katoliških misijonov. — Priložnostni misijonski pouk navezan na katekizem, sv. pismo, zgodovino in zemljepis misijonov. Tretji del knjige obravnava tvarino o pomoči misijonov in misijonski organizaciji. — Knjiga bodi priporočena gg. duhovnikom.
13.
ŠKOFIJSKA KRONIKA.
Premeščena sta bila kaplan Anton Zalokar iz Št. Jurija pod Kumom kot župni upravitelj v Toplo Reber in kaplan Matija Jager iz Sv. Križa pri Kostanjevici k Sv. Jakobu v Ljubljano.
Začasni pokoj je dovoljen Antonu Omanu, bivšemu kaplanu v Metliki.
Ordinacije. Dne 6. januarja 1925 je delil prevzvišeni gospod knezoškof v semeniški kapeli bogoslovcem tonzuro in nižje redove.
Prejeli so prvo tonzuro naslednji bogoslovci ljubljanske škofije: Viktor Demšar (Žiri), Anton Dodič (Ljubljana), Peter Eržen (Škofja Loka), Josip Ferkulj (Struge), Janez Javh (Predoslje), Josip Kambič (Semič), Josip Kapu:. (Lesce), Franc Klopčič (Moravče), Josip Mikelj (Kamna gorica), Karel Papež (Hinje), Anton Pipa (Brdo), Stanislav Škerbe (Žužemberk), Alojzij Žitko (Gorica).
Red ostiariata in lektorata so prejeli sledeči bogoslovci ljubljanske škofije: Anton Bergant (Reteče), Franc Cerkovnik (Št. Rupert), Erik Erker (Črmošnjice), Josip Florijančič (Trebelno), Franc Fröhlich (Sorica), Janez Hladnik (Rovte), Anton Hren (Vrhnika), Alfonz Jarc (Ajdovec), Ciril Jerina (Vrhnika), Alojzij Kambič (Semič), Anton Miklavčič (Krka), Bogumil Remec (Kranj), Anton Ronko (Cerknica), Josip Ro/.man (Mirna peč), Hieronim Šavli (Kobarid), Viktor Zakrajšek (Trebnje).
Red eksorcistata in akolitata so prejeli sledeči bogoslovci ljublianske škofije: Janez Bergant (Komenda). Viljem Fajdiga (Radovljica), Stanislav Grims (Škofja Loka), Gregorij Mali (Sela pri Kamniku), Franc Mozetič (Vič), Franc Nachtigal (Žužemberk), Alojzij Odar (Bohinjska Srednja vas).
Tcnzurc zo dalje prejeli trije redovni kleriki: prva	dva nižja	redova
dva	bogoslovca drugih škofij in štirje redovni kleriki,	druga dva	nižja
redova pa štirje bogoslovci drugih škofij in trije redovni	kleriki.
Škofijski ordinariat v Ljubljani, 21. januarja	1925.
Vsebina: 1. Gospodom duhovnikom. — 2. Pastirski list za I. 1925. — 3. Postna zapovei.
— 4. Konference v 1. 1925. — ?. Birma in kanonična vizitacija v 1. 1925. — 6. Birmovanje v ljubljanski stolnici I. 1,925. — 7. Razpis nabirke za pogorelce na Sinjem vrhu pri Vinici. — 8. Katehetski sestanki. — 9. Razlaga kanonov cerkvenega zakonika. — 10. Razne objave. — 11. Duhovne vaje. — 12. Slovstvo.
— 13. Škofijska kvonika.
Izdajatelj šk. ordinariat. — Odg. urednik Josip Dostal. — Natisnila Jugosl. tiskarna.
PRILOGA ŠKOF. LISTU, 1925, ŠT. I.
Romanje v Rim.
0 tem romanju se gotovo že povsod razgovarjate. 0 času in potovanju so že naši časopisi poročali. Naj Vam tudi Škofijski list poda potrebna navodila.
I.
Potovali bomo skupno vsi Slovenci in Hrvatje naše kraljevine. Odpeljali se bomo tako, da se pripeljemo v Rim dne 27. majnika, kjer bo za nas že vse pripravljeno. Skoraj gotovo se tja grede pomudimo v Benetkah in v Padovi. Iz Rima se odpeljemo dne 2. junija zvečer po isti najkrajši poti. V Rimu se bomo razdelili v skupine in si začrtali za vsako skupino in za vsak dan točen razpored.
II.
Za romanje si	moramo pripraviti tele listine:
1. Potni list od	naših uradov. Odbor za romanje	bo	poskusil dobiti
od vlade razne polajšaje.
2. Laška država ne bo zahtevala nobene posebne dovolitve. Le imena vseh romarjev se bodo napisala na listino, ki jo bo podpisal romarski voditelj in na katero bo pritisnil pečat škofijski ordinariat.
3. Vsak romar bo moral imeti dve izkaznici (legitimaciji). Ena bo potrebna: da bomo dobili od Postojne do Rima in nazaj polovične karte in bomo v Rimu mogli obiskati prekrasno misijonsko razstavo; druga nam bo	dala pravico, da	dobimo romarski znak, papeževo	medaljo in	dostop
k papeževim svetim	opravilom. Prvo izkaznico nam	bo	v Rimu	glavni
odbor potrdil, ker le po tej potrditvi bomo dobili polovične cene na železnici. Te izkaznice nam bo izposloval pripravljalni zagrebški odbor.
4. V Postojni bomo kupili vozne karte do Rima in nazaj. Plačali bomo v Postojni celo vsoto, ki sicer velja do Rima, za nas bo pa veljala tudi za nazaj. Da bomo pa to ugodnost dobili, bomo v Rimu na postaji dotično karto dali potrditi.
5. Kdaj pojdemo od doma, kako se bomo vozili do Postojne in bomo li tudi od naše države dobili popust, bo naš odbor vse pravočasno uredil.
III.
Kakšni pa bodo stroški? Ker pojde velika večina v tretjem razredu, naj Vam jih povem za tretji razred:
1. Vozni list od Postojne do Rima in nazaj bo stal 111 laških lir in 10 centezimov.
2. Za prenočevanje bodo a) skupne sobe za več romarjev, in sicer s posteljami; za vsako noč bo treba plačati po 10 lir, torej za 6 noči 60 lir;
b)	bodo se pa dobile sobe tudi za vsakogar posebej; v teh bo treba za vsako noč plačati od 14 do 30 lir, kakor bo soba, lepša ali slabša.
3. Hrana bo takale: zajutrek; kosilo: juha, meso s prikuho, kruh, sadje in četrt litra vina; večerja ravno tako. Za tako hrano bomo plačali dnevno po 25 lir, torej v sedmih dneh 175 lir.
4. Za zgoraj omenjeni dve izkaznici bomo plačali 30 lir.
Ta trošek je (točno preračunjen. Ako seštejemo vsote od 1—4 dobimo: lir 111 c. 10 + 60+ 175 + 30 = lir 376; ako liro računamo po 3-50 Din, dobimo za pot 1316 Din.
5. Tej vsoti morate še dodati trošek na železnici do Postojne, trošek za živež na potu do Rima in nazaj, trošek za vozove v Rimu in trošek za razne spominke prijateljem. Če to upoštevamo, moramo že računati, da bomo potrošili najmanj 2000 Din.
IV.
Da bo odbor v Rimu mogel pripraviti stan, prenočišča in hrano, mora v pravem času vedeti za število romarjev in za njihove želje glede prenočevanja. Zagrebški glavni odbor za našo kraljevino je določil, da naj se romarji priglase do 15. februarja.
V ta namen določujem, naj vsak župnik v svoji župniji poskrbi, da se mu romarji priglase tako, da bo mogel o tem ljubljanskemu ordinariatu poročati do 13. februarja. Na prijavi naj točno zapiše ime romarja, naj pove železniški razred in željo glede prenočevanja, da li v skupnih spalnicah ali v posebni sobi. Razume se, da bodo skupne spalnice posebej za moške in posebej za ženske. Duhovniki bodo imeli sami zase sobe.
Zagrebški glavni odbor nam bo poskrbel legitimacije, pa mora dati tudi poroštvo za stanovanja. Zato naj vsak priglašen romar skupaj s pri-glasom pošlje še 500 dinarjev. Kar preostane bo odbor koj ob početku romanja posameznikom točno vrnil. Ljubljanski ordinariat bo priglase in denar poslal v Zagreb do 15. februarja.
V.
Sporočil sem Vam glavna navodila. Duhovnike prosim, da jih ljudem naznanite. Naročil sem tudi Slovencu in Bogoljubu, da jih ponatisneta. Upam, da se romarjev, tudi moških, priglasi dosti veliko število. Bo li mogoče sestaviti pevski zbor?
Naj dodam, da bodo romarji v drugem razredu približno 600—700 dinarjev več potrebovali.
Moje poročilo velja za skupno potovanje v Rim in nazaj in za slučaj, da nas bo vsaj 400 romarjev.
V L j u b 1 j a n i, 16. januarja 1925.
f Anton Bonaventura,
škof.
•JUfoalovanska tiskarna v Ljubljani« 181	25