fZ Izhaja vsak dan raaen sobot, nedelj in praznikov. daifcr ezoept Saturdajs, Sundajs and Holidajrs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Uredniiki in upravniikl prostori: 2007 South Lawndale A ve. Offlc« of Puhlication: 2007 South Lawndale A ve. Telephone. Rockwell 4004 LETO—YEAR XXXVL Cona lista je $0.00 IfSSS.'"SCS^STC ^'ciSglS* S CM1CAOO 23. ILU PETEK. 14. JANUARJA (J ANU ARY 14). 1044 Subacriptlon $0.00 Yearly STEV-NUMBER 10 Acceptanoe for mailing at apeclal rate of poatage provided for in aectlon 1103, Act of Oct. 3. 1017, authoritrd on June 4. 1010. ■ ' 1 ■ == Američani zmagovalci v največji bitki v zraku Sovjetske armade začele novo ofenzivo proti nemški oboroženi sili v Beli Rusiji na 19 milj dolgi fronti in okupirale čez 30 vasi in naselbin. Cez pet tisoč Nemcev padlo v bitkah z Husi na tej fronti.—Nacijsko poveljstvo pri znalo izgubo Cervare, trdnjavske vasi na ita lijansld fronti. Ameriški bombniki bombardirali železniške naprave pri Falconeri in Fabrianu.—Ameriški pomorščaki preprečili izkrcanje japonskih čet na obali Borgenske-ga zaliva London. 13. jan.—Največja bit-J Mitchell so metali bombe na že-v zraku v vsej zgodovini, Jti lezniike naprave pri Falconari, je v torek divjala nad Nemčijo severovzhodno od Rima, in Fa-in v kateri so Američani odnesli brianu, centralna Italija. Drugi zmago, je bila komaj začetek, sama poskušnja za bodoče letalske bitke, ki pridejo nad Nemčijo, ko zavezniške armade invadi-rajo Evropo z Vseh strani. V torkovi bitki je bilo udeleženih okrog 2400 letal, 1400 ameriških in 1000 nemških. Napad je bU zvršen na tri nemška mesta, v aterih so tovsrne ze bojna le- roji ameriških bombnikov so bombardirali jeklarske tovarne v Plombinu, 40 milj južno od Leghorna. V spopadih v zraku so sestrelili 21 nemških bojnih letal, sami pa so izgubili šest letal. London. 13. jan.—Ameriška letalska sila najmanj 1400 bombnikov je izvojevala veliko zma- la Kljub silni obrambi, v ka- go v bitkah z nemškimi letalci, rl so Nemci prvič nspadli v se glasi naznanilo. Te so se vr snih formacijah in v samomo- *ile v ozračju nad severozapad lnih kolizijah, je bil ameriški no Nemčijo. \Roosevelt predlaga I gradnjo cest Načrt predvideva ogromne stroške Waahlngion. D. C.. 13. jan.— I Predsednik Roosevelt je predlagal kongresu odobritev načrta glede konstrukcije cestnega sistema 34,000 milj, ki naj bi služil bodoči ekonomski blaginji in | obrambi dežele. Sodi se, da bodo stroški, če bo | kongres odobril načrt, znašali povprečno $750,000,000 letno v dobi več let. Načrt uključuje priporočila posebnega federalnega odbora, katerega je Roosevelt | imenoval v aprilu 1. 1941. Roosevelt je izjavil, da je I gradnja novega cestnega sisteme, ki poveže Vse ameriške države, zaželjiva in potrebna v povojni dobi. Pri gradnji cest bo I direktno in indlrektno uposlenlh najmanj dva milijona delavcev. napad uspešen na vsej črti. Nsznanllo pravi, da so Ame-i *> • • • • . ričani sestrelili čez sto nemških A(|$RI llSt London. 13. jan.—Sovjetske, bojnih ietal, sami pa so izgubili j---------Z—----— ete so začele riovo ofenzivo pro- 59 b^bnikov. Nemci so zsgna- - J -„ •L/i'l #i4 nemški sili v Beli Rusiji m U gkoro vs0 razpoložljivo leUl-1 OflffO VAT/fl RTttlKOfll rodrle so v zadnjih dneh deset j gko fllo v gpopad. Naznanilo do-1 milj daleč preko pripetskegaI gtavjjtt da se pogreša 595 ame-močvirja na 1® milj dolgi fronti ri4kih ^talcev, zaeno pa izraža v smeri Mozyra, železniškega | upanje> da so se mnogi rešili, centra, 80 milj južnozapadno od Zevepniška basa na Nori Gvi-omela. Novo ofenzivo je Mos- ^^ 113 jan.—Topniške enote razkrila nekaj ur po Stali- ^Jfiških pomorščakov w ___________It.. J« nr. ... . . . . • rt Nadaljnje obravnave proti vojnim i, zločincem ovem naznanilu, da so čete pr- preprcčiie izkrcanje japonskih e ruske armade zasedle Samy, £et na 0baii zaliva Borgena pri trjeno železniško križišče, 35 Cape Gloucesterju, Nova Brita- zmaga. angle-k1h levičarjev udarec koaliciji Voditelji nove »trafike za podriavljenje industrij LIST TIMES SVARI KONSERVATIVCE ilj znotraj stare Poljske, z na-okom. Poveljnik ruske armade, ki je čela ofenzivo v Beli Rusiji, je eneral Konstantin K. Rokoso^-i. Uradni komunike pravi, da Rusi okupirali 30 vasi in na-lbin v ofenzivi. Med temi je manoviči, 15 milj severno od likoviča, križišča železnic Go-el-Pinsk in Žlobin-Berdičev. Čez pet tisoč Nemcev je pad-v bitki z Rusi in slednji so zbili, poškodovali in zaplenili „ nemških tankov. Sovjetske Ione so prebile nemške bojne ns severozapadni strani Vika v Beli Rusiji ln so zdaj akciji v ozadju nemške fronte. Moskva je naznanila, da so ke oklopne kolone Izvršile lnaskoke na pozicije ruske ie, kateri poveljuje general atutln, v sektorju na južnoza-dni strani Novotfrad-Vollnska, a bile vržene nazaj z veliki-izgubami. Ta armada je v iranju proti Sepetovki oku-čez 50 neselbin, med temi iv, 17 milj zepedno od No-rad-Volinska. s zapadnl ln severozapadni ni Kirovograda Je v akciji sovražniku druga ruska ai> pod poveljstvom generala S. Koneva. Zaaedla je več ličnih pozicij po ljutlh bit-z Nemci. Rusi so ubili čec sovražnikov ln razbili 36 ikih tankov m v Alžlru. 13 .—Nemško poveljstvo je pri to izgubo Cervare, utrjene po 1 juti bitki s četami pe-ameriške armade. Za vezni poveljstvo poroča, da amerl čete prodirajo proti Caaslnl ■njavl v nemški bojni črti odpira pot proti Rimu Prej objavljeno poročilo se je silo, da ao Američani okupi U strategične višine ne dveh I Caaalne in da je bitka posest gore Caprare v teku Situacija na fronti ob Jedran-morju, kjer ao zbrane čete brltake armade, se ni spre-ila V bojevanju je nastal it odmor. Ameriški bombniki modela nija. Topniški izstrelki so potopili dva vojaška transporta, štiri druge pa poškodovali. Avstralske čete prodirajo na->rej na Huonskem polotoku Nove Gvineje v smeri Saidosa, kjer ie zbrana močna japonska voja-ika posadka. Prve čete so dospele do točke, ki je oddaljena samo šest milj od Saidosa. Poarl Hsrbor. Havaji. 13. jan. Ameriški bombniki so ponovno metali bombe na japonske baze na otokih Marshallove grupe, poroča glavni stan poveljstva ameriške mornarice. Bombe so >adale na otoke Mili, Kwajalen, Taroa in Maloelap. Švedska podpisala pogodbo z Nemčijo Stockholm, Švedska, 13. jan — Švedska in Nemčija sta podpl sall pogodbo, ki predvideva znl« žanje izmenjave blaga med njima v tem letu. Švedska bo poslala Nemčiji 7,000,000 ton želez ne rude, tri milijone ton manj nego v preteklem letu. Nemčija pa manj premoga Švedakl, da se trgovina med njima Izenači Nemčija bo preklicala blokado Švedake in švedski parnlkl bodo spet odhajali Iz domačih luk v Južno Ameriko. Uradniki Anaconda Co. obtoieni Providence, R. I., 13. Jan — Federalna veleporota je obtožila Anaconda Wlre & Cable Co. in štiri urednike zarote z namenom oeleparjenja vlade, kateri prodajali pokvarjeno žico ln ka ble Obtoženi uradniki so Wll liam H. Morley, Jacob in liem Eagleson ln Lowell K Mor-row, WWkva.~T3. jan.—Publikacljs Vojna in delavski razred, glasi lo ruskih unij, je odgovorila zu nanjim kritikom obravnave proti vojnim zločincem v Harkovu in naglasila, da je bila ta le uvod onim, ki se bodo vršile v bodočnosti. Trije nemški vojaški častniki ln eden ruski izdajalec so bili obsojeni v smrt in obešeni v Harkovu zaradi storjenih zločinov v času nemške okupacije tega mesta. Uvodnik v ruski publikaciji Izraža presenečenje, ker so neka-terl zunsnjl listi sugerirsli odložitev prosekuclje nscijsklh vojnih zločincev. Med temi ome-njs sngleškl list Yorkshlre Post. "Zunsnjl komentatorji bi morali vedeti, da bi bilo zavlačevanje prosekuclje vojnih zloČlpcev zabloda," pravi uvodnik. ^Hitlerjevi divjaki morajo dobiti zasluženo kazen, kar je v soglasju z načeli mednarodnega prava. Sovjetski zakoni določalo tako postopanje." Publikacija priznava, da pogodba, sprejeta na konvenciji v Haagu, predvideva humanitarno postopanje napram vojnim ujetnikom. toda to na pomeni, da se lahko oni, ki so izvršili ostudne zločine, izognejo obrsvnsvl. Pogodba jim ne daje amnestije jm vse krutosti, ki so jih Izvršili, preden so bili ujeti. Publikacija opozarjš zunanje kritike ns odredbo vrhovnega ruskega sveta, izdano v aprilu preteklega leta. ki določa takojšnjo akcijo proti vojnim zločincem. ' 19. jan.—Nepričakovani poraz vladnega kandidata pri nadomeetnib volitvah v Yorkshiru, trdnjavi konservativne stranke, je povzročil zaskrbljenost med krogi, ki so za vzdrževanje koalicijske vlade v Angliji. Zmagal Je H. C. Law-rence, kandidat nedavno ustali novljene stranke, ki se Imenuje Commonwealth. Vodja nove stranke, ki se je izrekla za podržavljanje industrij in razdelitev velepoaestev, je Rlchard Aeland. On je izjavil, da bo stranka igrala veliko vlogo v bodočnosti. Da demonstrira, da veruje V program strsn-ke, JI Je izročil svoje veliko posestvo. "Oddaljeni smo milje od delavske strsnke in nsŠ prostor je ns levici, a kljub temu smo za sodelovanje s progresivnimi elementi te stranke," je rekel Ac-d. "Vodili bomb boj proti to-injih parlamentarnih volitvah zlasti v središčih, kjer so bili konservativci izvoljeni t veliko večino pred devetimi leti. Potegovali se ne bomo za sedež v okrajih, kier so dobri kandldatje delavske stranke, temveč jih bomo podpl r*U in kooperlrf ll z njimi." Vodilni londonski list Times piše,- da so podporniki sedanje koalicijske vlade dobili dober nauk Iz volilnega Izida v York-shlru/. Bilo bf zmotno, če bi mu ne pripisovali velike važnosti. "Nova stranka jejla v volilno kampanjo z detajllranlm programom, nanašajoč se na vaa glavna vprašanja notranje rekonstrukcije," pravi Times. "Konservativci sploh niso Imeli progrsms in nsglašall so le potrebo nerodne enotnosti zs zma-go v vojni. Obstsnek koalicijske vlade bo zavisel od akcij, ki morsjo vliti volilcem predvsem zsupsnje, ds bo lshko reševsls socialne in ekonomske potežko-če ter probleme v vojni ln po-vojiil dobi. Semo klepeUnje o dobrih nsmenlh ne zadostuje." Domače vesti Oblaki ln poadrav! Chicago.—Frank Hribar Iz De-troita, Mich., kjer je član društva Young Americans SNPJ in ki sjuži strica Sama v Ft. Baker ju, Calif., je 12. t. m. obiskal gl. urad SNPJ ln uredništvo Prosvete. Is Pennsylvanlje Bessemer, Pa.—Dne 7. januarja je tukaj umrla Julija Bajt, stara 7& let ln rojena v Dolnji Straži na Dolenjskem, Članica društva 187 SNPJ. Njeno* dekliško Ime je bilo Šetlna in v Ameriki je bila nad 50 let. Zapušča tri sinove (eden pri vojakih) ln tri hčere. Akcija proti francoskim izdajalcem Člani skupščine zaključili debato Alšlr, Alšerlja, 13 jan,—Na seji členov posvetovalne skupščine odbors zs osvoboditev Frenclje, ksteremu načeluje general Charles de Geulle, je bil pred zaključenjem sprejet predlog za takojšnje kSznovanje francoskih lzdsjslcev ln sodelo-valcev s naclji ter Lavalovo vlado v Vichyju. Člani odbors so zsgotovill skupščino, da bo člstks temeljita. Vsi lzdsjslcl bodo postev-ljenl pred posebni vojaški tribu-nal, ki bo Izrekel obsodbe. Francois de Methon, Justlčnl minister v odboru, je lzjsvll, da ffe bodo člani vojaškega tribu- nals sestsli prihodnji teden. Predstavniki francoskih* jx>dtal-nih grup, ki vodijo odpor proti nemški okupacijski stil, so zahtevali takojšnjo akcijo proti izdajalcem. Poljska vlada se -obrača do Amerike Vprašanje sporazuma z Rusijo London. 13. jan.—člani poljske u bežne vlade so se ponovno sestali na svoji seji ln razpravljali o začrtan ju nove meje v smislu moskovske deklaracije. Ta naj bi bila Curzonova linija, katero je zavezniški vrhovni svet odobril po ssključenju prve svetovne vojne. Dozneva se, ds se je poljska vlada obrnila do Amerike s apelom, naj JI dovoli rastegnitev meje na nemške pokrajine v zameno za izgubljeno ozemlje na vzhodu, ki ga je Rusija anekti-rala. Ona se boji, da Amerika ln Velika Britanija ne boata pozneje dovolili anekslje nemških pokrajin, če sklene sporszum s sovjetsko Rusijo. To vprsšanje bo predmet razgovorov v Washlngtonu, ko pride tja predsednik poljske vlsde Stanislav MlkolsJczyk prihodnji mesec. Vlada doslej še nI odgovorila Rusiji glede zadeve za-Črtanja nove meje med Poljsku ln Rusijo. Izglede, ds se bo uklonlls ln sprejela rusko ponudbo v upanju, da bo s tem, uglsdlls pot obnovi dlplomstlč-nlh odnošsjev z Moskvo. BankaChase v Neto Vorka obtožena — so Polotaj v Indiji »e izboljšal London, 13. jen.-Urad za ln formacije poroča, da se je živil ska situacija v Indijskih provtn ceh. v katerih je v zadnjih me-aecih umrlo več tisoč ljudi za lakoto. izboljšala. Obeta se rekordni pridelek riže, ki bo mor de znašal 2«300.000 ton. Ciano je jokal pred ekeekucijo Bern, Švica, L3. jan —Sem dospele poročite ae glase, da se je grof Galeazzo Ciano, Muaaolinl-j«v zet ln bivši Italijenaki zunanji minister, jokal, preden je bil postavljen ob zid zunaj Verone in ustreljen. Krogle, ki ao končale njegovo žlvljehje, je oddalo dvanjaat fašističnih miličnikov. Poleg Ciana so bili uatreljeni maršal Emilio de Bono, Car to Pereacht, G tovarni! Marinelti ln Lucieno GotUrdi Vsi ao bili spoznam ze krive izdajstva na obravnavi prod poerbnim fašističnim tribunalom v Ver oni. Kanadski stavkarji zavrnili premir je Bolnišnice in klinike prizadete Monlreal. Kanada« 13 Jan.-Prvo nasilje v sUvkl mestnih uslužbencev ln delavcev se Je dogodilo, ko sts dva stevkarjs napadla delavce, ki ao popravljali telefonske naprave v mest-nI hiši. Dasi Incidentu ne pripisujejo velike važnosti, je nssta-la bojazen pred neellstvl, ki lahko slede, če ne bo konflikt kmalu izravnan. Mestni uslužbenci, ki stevlpjo že tri tedne, so ns masnem (hodu zsvrnill predlog zs sklenitev premirje. IzJevlll so, de bodo vztrejell v stsvkl, dokler ne is-vojujejo zahtev za zvišanje pleče, Policaji, ki so pred nekaj tedni tudi zastavkali, podpirajo zahteve uslužbencev. Mesni shod Je bil sklican po pogajanjih med voditelji stav kerjev, mestnimi ln provtnčni mi avtoritetami glade izravna ve konflikta. Vodltaljl so izje yjli, da nlao pogsjenjs prinesla poaebnega rezultata Nekatere bolnišnice ln klinike ao prizadete zaradi stavke. Več klinik je moralo zapreti vrata Mestni svet je imanovaI posebni odbor sa pogajanja s voditelji stavke. Zavarovalne druibe se upirajo kontroli Chlcago, 13, jan.—Ns konferenci direktorjev zevsrovslnih družb, ki se je vršile v hotelu Ssllu, so govorniki pobijali načrte glede federelne kontrole n nadzorstva poslovsnjs teh družb. Ambrose P. Kelly, rev-nstelj Amerlcen Mutual Insurance Co., je poudarjal, da so se družbe razvijale pod kontrolo administracij držav, v katerih »oslujejo in da mors sedsnjl sistem ostati. " Brazilske čete «f udeleie invazije Evrope RioNde Janelro, Brazilije, 13. Jan — Brazilska vojaška odprava »o zajmstila deželo prihodnji mesec ln se udeležila Invazije za-padne Evrope, je izjavil vojni minister Kurico O. Dutra. Knota brazilskih letelcev se že nshsja nekje v Afriki. Minister je rsr-kril; da se brazilski letalci vež-bajo v Združenih državah Načelnik ed!*ra direktorjev ogorčen N«w Yesk 13. jsn—Fedursl- ns veleporote je obtožile eftase Nstlonsl banko, največjo finsn čno ustanovo na svetu, kršenja zakona, ki prepoveduje poslov ne stike s sovražnikom. Obtož niča uključuje sedem slučsjov kršenja tega zakona. Federalni Justlčnl tsjnlk Fran cls Hiddle je dejsl, ds je obtožni ca prva svoje vrste. Banka je obtožena tudi zarote z namenom pomoči osišČu. Banka Je pod kontrolo Rockefellerjevth Interesov. VVlnthrop W. Aldrlch, načelnik odbora direktorjev ln svak Joh na D. Rookefellerja, je dejsl, da je obtožba navadna zloraba. Kockefeller nI član odbors dl rektorjev. Llonard J. A. Smlt, holsndskl begunec ln trgovec s demantl, Je omenjen v drugi obtožnici fe deralne veleporote. Obtožen je kršenja zakona za kontrolo Iz vozne trgovine, ker je prodajal demante trgovcem v sovražnih državah. , Chase Nstlonsl bsnka ims po družnice v Londonu, Hsvsni, Kan Juanu, Panami, Crlatobalu ln Bul bos ju Vloge ln drugI vir banke predstavljajo premoženje v vrednosti M.fl7U,tt7:i,WM green. murray konferirala z rooseveltom ADF in CIO proti kon-»kripciji delavcev ODSEK NAZNANIL , ZASLIŠANJE Waahlngton, D. C~ 13. Jan.— Wllliam Green, predsednik Ameriške delavske federscije, in Philip Murray, predsednik Kon-g resa Industrijskih organlsacij, sts- konferlrsla s predsednikom Rooseveltcm v Beli hiši eno uro n 45 minut o vprašanju splošne (onskrlpclje vseh sposobnih moških ln šensk za dela v vojnih ndustrljah ln bistveni civilni službi. Roosevelt je v svoji po-slsnlcl kongresu o stenju Unije n pozneje v govoru po rsdiu . predlagal konskrlpcljo in s tem zsval močno opozicijo s strani voditeljev unij ADF in CIO. Green ln Murray nista hotela rszkrltl detajlov razgovora s Rooaeveltom, dala sta pa rasu-metl, da Izjavi, ki sta ju podala sred konferenco, de sta proti (onskripciji, še dršlta. Green ie dejal, ds Izkušnje v Veliki Britaniji v letu 1042 niso preprečile stsvk in ds je bilo v Veliki Britsnlj! v letu 1042 več stavk nego v Ameriki, Problem delovne sile v Ameriki ne bo rešen," če bo kongres sprejel sakon glede splošne konskrlpclje, temveč bi le zsvrgel temeljne pojme de-mokrecljo." Murrsy je osnsčil Rooseveltov predlog se "mesaško zdrsvllo," zakrivajoče hibe In pomsttjklji- vosti agentur Rooaeveltove administracije. Dosnsvs se, da sta oba, Murrsy in Grsen, protestirala proti načrtu konskripolje ln da jima Je Roosevelt naprs-vll dolgo pridigo. V kongresu sta nastsls dvs nasprotujoča si tabora, sa ln proti konskrlpcljl.. Izgleda, da bo to vprašanje provoclrslo ostro kon-troverzo v kongresu. - Senatni odsek ss vojsŠke zadev« je nsznsnll zaslišanje o načrtu splošne konskrlpclje. Avtorja tega načrta sts senetor Austln, republikanec Is Vermon-ta, ln kongresnlk Wsdsworth, republikanec is New Vorka. Austin Je dejsl, ds nsčrt ne vsebuje provizije glede prepovedi stavk, Izrszll ps Je upenje, da bo, če ga kongres sprejme, odprevlt vzroke stsvk. Nemci drle SO holandekik talcev London. 13. jen^—Nemške sv-torlUrte v okupirani Holandijt so aretirale 50 oeeb ln Jih pridr4*le kot talre, ae gtesl vest Med temi *> trije profesorji univerz« v Ii*ydenu. Aretacije »o sledil«' obetrelltvi nekega holandskega naelja. Nemški par ni k plul pod argentinsko zastavo Rlo de Janelro, Brazilija, 13 jsn.—List O G togo poročs, da je nemški perritk ki ja bil zadnji Nemci prebili partizansko črto London, 13. jsn.^Jugoalovan ski pertisenl so prlznsll, ds so nemške kolone prebile njihovo obrsmbno črto pri Jsjcu v Bosni, dočtm so ostščnl viri nszns nlll okupacijo tegs mesU, glav nega stana j>artlzanske provizo-rične vlade. Radio Budimp^l« trdi, da ao nemške oklopne kolone pod jMiveljstvom feldrnaršala Masimiliana von VVetchsa zavzele Jajce po tridnevni ljuti bitki. _________ Argentinske nacionalistične grupe razpuščene Buenos A lres, Argentine, 13 jen —Vlada predeedntka Rami-reza je odredila rezpust nacionalističnih orgsniiirij na podlagi istih dekretov, s katerimi je razpustila politične stranke. Sedem r _ nacionalistu nih grup, mad temi teden pot«>pljen v Južnem delu Allanza de le Juventud Necto-Atlantika. plul pod argentinsko na I tata. mlliUritna pronecljaka rasteve Med členi prjaadke mt, m protisaveznlška mladlnaka or-bili tudi argentinaki državljani.'ganizaclja. Je prizedatlh. Nemške vojaike rezerve izčrpane Nacijska vojna mašina se drobi pod udarci London. 13. jan —Brigadir Z. C. Anatey, vojaški dopisnik Usta Times, prsvj, da feldmaršal Frltz von Msnnstelft potrebuje nove vojsške rezerve sa ustevt-tev prodiranja zmagovitih sovjetskih armad proti sapedu, a jih ne more dobiti, ker so Izčrpane. ^ "Zdi se, de se bo pod ruskim prltukom zrušil nemški obrsmb-nl sistem," prsvl Anetey. "8o-vjeUka oborožena sila Je Izvojevala velike image, kar je zaslu- * ga njih poveljnikov, ki so v akcijah demonstrirali svojo sposobnost In presenetiti Nemce. Oni vihte najučinkovitejše vojno orožja, orožje presenečenje." Anstey sodi, de Nemci ne bodo zamašili vrteli, katere so Rusi naredili v nacijskih bojnih čr-tahv Nemške Izgube v Rusiji v zadnjih tednih so tako velike, da jih ni mogoče nadomestiti s novimi rezervami. Očitno je, da nacijska oborošena sita razpade pod strahovitimi ruskimi udarci. Glasovi iz naselbin Glas • farme 1 Poft Anyelea. Wash,—Ko smo se zadnjo pomlad pogovarjali v Prosveti o "vrtovih zmage," sem vam obljubil, da enkrat proti jeseni opišem, kako ohraniti vrtne pridelke, da ostanejo sveži do pomladi. Žal pa mi ni čas do-puščil, da bi bil izpolnil to obljubo. Bom pa sedaj malo opisal, kako se godi nam farmarjem na zap^du. Mestni ljudje vedno pravijo, da se nam farmarjem dobro godi, da imamo vsega dovolj, vsakovrstnih pridelkov, kakor tudi jajc, masla, mleka in mesa, ne do bi rabili polnte kot jih mora«, jo po mestih. Farmarji ao pa ravno nasprotnega mišljenja. Oni pa pravijo, da imajo mestni ljudje boljše ugodnosti, ker imajo viaoke plače in krajše delovne ure, obenem si pa tudi lahko pridelajo razne zelenjave in sočivja po vrtovih, samo če hočejo. Kar se tiče vrtov, je resnica, da si tudi nekateri farmarji ne-čejo pridelati vsega, kar potrebujejo in kar bi lahko, dasi imajo boljše prilike kot delavci po mestih. In tako tudi oni rabijo pointe, ker tudi oni kupujejo, kar potrebujejo. ' Tako se sliši vedno samo jam-ranje od te ali druge strani, kakor da hi res že vsega primanjkovalo. V resnici je pa še vsega dovolj in vsako jamranje o pomanjkanju je brez podlage. Če bi imeli od vojne prizadeti narodi v Evropi to, kar se tukaj proč vrže ali pa segnije, bi imeli precej priboljška. Samo koliko sadja je šlo v nič, segnilo po vrtovih, posebno pa jabolk*; ki pri nas nimajo nobene cene. Lanski pridelek jabolk je bil pri nas različen. Po nekaterih vrtovih so bile jablane tako obložene, da so se kar veje lomile, po nekaterih pa je bilo prav mat lo sadja. Češenj ni bilo skoraj nič. Na našem vrtu jih je bilo še prilično dosti in sem jih z lahkoto prodal. Imele so tudi visoko osno—14c funt. Tudi češplje so imele visoko ceno, ali pridelek je bil jako slab. Poletje smo imeli tudi zelo suho, ali kljub temu so bili vrtni in tudi poljski pridelki še precej dobri. Izjema je bilo seno, katerega smo tukaj pridelali veliko manj kot prejšnje leto. Je tudi jako drago in se ga težko kupi; marsikdo bo moral krmiti živino s slamo. Kar se tiče žita, je bilo precej dobro. Ampak zadnje čase se ga v tem kraju zelo malo prideluje. Glavni pridelek je grah, ki se ga pridela veliko in tudi vsake vrste. Razume se, da ima tudi grah različno ceno; najvišja cena je bila $105 za tono, najnižja pa $85. In daai je bila vi-aoka cena, farmarji niso bili dosti na boljem, ker so bile tUdI delavske plače visoke—dolar na uro. In z grahom je tudi dosti stroškov, ker je treba dosti delavcev, tako da od Izkupička ne ostane dosti. .Tako tudi farmarji niamo dosti ns boljem ali pa sploh nič kot so delavci, ki tudi težko delajo. Razlika je v tem, da je delavec vedno pod nadzorstvom bossa. kateri ga vedno priganja •—včasih ga priganjajo- tudi trije ali štirje. Tako ao mene pri- ganjali v jeklarni v Pueblu. Enkrat jih je bilo celo sedem nad menoj. Pa sem jim figo pokazal in rekel,^taj gredo v pekel, če hoče. Vrgel sem proč lopato in šel domov. Delavec je tudi vedno% izpostavljen izgubi dela; dostikrat se tudi zgodi, da ne more drugega dobiti. S farmarjem je pa vse drugače. Je sam svoj,go- ria in ga nihče ne priganja, je priden in delaven, vedno napreduje; Če je len in delo zanemarja, pa vedno nazaduje. Ima tudi več priložnosti kot mestni delavec. Tu sem vedno na svežem zraku. Kakšen zrak smo imeli po tovarnah ali po premogorovih, kjer bi me kmalu večkrat zadušilo in dostikrat sem bil v nevarnosti. Prav ta nevarni strup me je pognal sem na farmo, kjer sem bolj zadovoljen in se bolje počutim. Pa še prihodnjič kaj več. Frank Mllavec. Odgovor bratu Choku Clevelend*—Nimam časa, da bi bolj pogosto pisal in odgovarjal mojim kritikom—zakaj, bom povedal ^proti koncu—vendar pa moram odgovoriti bratu M. Choku iz Cantona. On je od 15. dec. napisal že več dopisov, tikajočih se moje osebe. Sicer me ni imenoval z imenom, ampak indi-rektno. V Prosveti z dne 15. dec. piše pod naslovom: "Domišljavim dopisnikom". Pravi, da je "domišljavost nekaterih dopisnikov dosegla višek, posebno pa 'Odgovor na odgovor' (ta dopis sem pisal jaz). Pravi, da zahtevam, da se "zaključki 12. redne konvencije vržejo v koš." Kij še! Tudi drugi dopisniki tega menda ne zahtevajo, samo bolj simpatično pisanje napram Rusiji in partizanom, ne pa takih člankov kot so bili uredniški pred več meseci. Miha, poglej enkrat z očali! Ako bi bU urednik vsaj nevtralen, fci ne bilo nobenih pritožb in thdi ne takega nezadovoljstva kot ga je izzval med številnimi naročniki Prosvete. Koliko tisoč članov je na tvoji ali moji strani, ne ve nihče do pike. Prej bi vedel zastopnik, ki občuje z , naročniki vsak dan. Kdor pa misli, da to občevanje z naročniki nft ne pomeni, naj le še nadalje misli, da ve on in njegovi pristaši, kje je veČina. Uredniku sem ze enkrat pismeno priporočal, naj pride v Cleveland in gre z mano okrog naročnikov vsaj en teden, zdaj pa povabim tudi brata Choka in še druge neverne Tomaže. Če bi sklicali v Cfcvelandu ali kakem drugem .večjem mestu članski shod glede tega spornega vprašanja, pa bi videli, kje je večina. Dalje pravi brat Chok v tistem dopisu, da sem pokazal, da niaem prav nič v Ameriki in da je "čudno, da je (sem) komaj pred kratkim postal ameriški državljan," vendar pa "hoče diktirati uredniku Prosvete." Pravi tudi, da tako slabih lojalistov Rusija noče, niti partizani. Mislil sem, brat Chok, da si bolj Inteligenten kot si se pokazal v tem dopisu. Kaj ima ta polemika opraviti z mojim poznim državljanstvom sli lojalnostjo? Jaz ae v tej polemiki ne vtikam v osebne ali družinske razmer« ampak se držim predmeta! Torej kaj jt narobe z mojim dr-1 žavljanstvom? Dobil sem ga res bolj pozno, toda sem bil nanj pripravljen že leta 1017. Vsa U leta, ko še nisem bil državljan, sem bil na vsej črti agilen za delavske m socialistične kandidate; in čeprav nisem it.iel volilne pravice, sem pa storil več kot pet ali šest državljanov-mrtvecev. Ves čas sem bil tudi lojalen Ameriki, kakor tudi vsa moja družioa. Državljanstvo sem prejel z odliko, kar lahko potrdita moji priči—Joseph Ter-bižan in Jože Durn, oba vipavske korenine. Dalje pravi moj kritik: "Rečem le to, da ti ljudje (menda misli nas, ki simpatiziramo z Rusijo in partizani in ki smo pozno dobili državljanstvo) so jako plehki državljani" in da se "otroci teh staršev ne morejo naučiti spoštovanja do ameriških svobodščin, če bi se ne naučili tega v šoli." Kaj imajo otroci "takih staršev" (ki simpatizi-rajo z Rusijo in partizani in so "pozno" dobili državljanstvo) opraviti v tej polemiki, je tudi zagonetka. Brat Chok, zakaj nisi šel še na pokopališče in od-kopal še kakšnega našega deda ali pradeda in ga postavil proti "nam"? No, kar se tiče mojih otrok, imam dva fanta, ki sva jih s Cilko, mojo ženo, res težko vzgojila v dplgi depresiji. Pa vendar sva jih, in tudi pošteno in lojalno do Amerike. (Kaj njiju briga naša 6tarokrajska politika!) Z zadovoljstvom lahko rečem, da z rfjima policija ni imela še nobenega opravka, kakor tudi ne z nama z ženo. Tudi drugim ljudem nista de\ala škode. In to je v prvi vrsti vpliv staršev, domača vzgoja, ki pomeni več kot vsaka šola. Starejši sin Stanko, star 21 let, služi pošteno in lojalno Strica Sama že eno leto. Poslan je bil preko morja, ne da bi ga od vpoklica Še enkrat videli, kajti ni dobil niti en dan dopusta. Je vedno vesel in korajžen fant. To je razvidno iz njegovih pogostih pisem—zadnje čase so Odnehala, kar pomeni, da so nekam odrinili. Dokler ni šel k vojakom, je delal v tovarni za vojne priprave in radi so ga imeli, a : Drugi sin Edward je še doma. Je pošten, priden in lojalen fant in tudi on dela koristno delo v obrambni tovarni, dokler ga ne pokličejo v armado, kamor sam sili. Torej, Miha, kaj je vendar na robe z otroci "takih staršev", ka kor namiguješ? Poznam še mnogo drugih "takih staršev", ki simpatizirajo z Rusijo ln fiarti zani, toda njih otroci so pošteni in lojalni, kakor tudi dobri ČJa-ni SNPJ. Tega bi gotovo ne pisal, ako bi ne bil izzvan. Kdor hoče debatirati ali polemizirati, naj se drži predmeta, ne pa se spuščati v osebnosti, ki nimajo nič opra viti s stvarjo. Sedaj pa želim navesti moje aktivnosti v zadnjih štirih mesecih prošlega leta. V tem času sem nabral okrog $280 naročnine in oglasov za Proaveto, za približno $300 trgovskih oglasov za Ameriški družinski koledar za 1944 in za $54 osebnih oglasov ali čestitk po dolarju. Obenem sem nabral okrog $50 podpore Proletarcu (tiskovni sklad) in mu dobil okrog deset novih naročnikov. V tem času sem se udeležil 38 sej, sestankov in računov, napisal 26 doplaov za Pro-sveto, Proletarča in Enakopravnost, kakor tudi pet ali šest zs- Fllmske Igralke Judy Clark. JoycO Korne ln Marllyn Hare. pisnikov. V decembru sem tudi prodal okrog 60 izvodov Adamičeve knjige "My Native Land", bil aktiven pri zadrugi in marsikje drugje. Vse to sem storil poleg mojega 48-urnega dela na teden za švdj vsakdanji kruh. Prodal sem tudi nad 130 vstopnic za razne priredbe in nabral še precej dolarjev za pomožno akcijo, za Sans, Rdeči križ, ruski relif in drugo. Zdaj v januarju in februarju pa moram poleg običajnega opravila razprodati okrog 300 Družinskih koledarjev, sko-lektati oglase in vsakemu oglaševalcu nesti koledar, kakor tudi raznesti stenske koledarje SNPJ. To omenjam iz razloga, ker nekateri zagrizenci čvekajo, da "Jankovich ni aktiven nikjer", ali pa prav malo. Ti pač merijo hlače pft sebi. Anton Jankovich. 147, zastopnik. *f se pJell Jugoslovanski partlaaai na poU» ujetnlško taborišče. t(C - _ Shod Je dobro uspel West Allis. Wls.—Da izpolnim obljubo, poročam, da je jugoslovanski shod 9. jan. vsestransko sijajno uspel. Udeležba sicer ni bila tako velika kot smo pričakovali, kajti sneg in zima sta zdržala tega ali onega; ven dar pa je bila dvorana z 1100 sedeži napolnjena in .nekaj ljudi je moralo tudi stati. Govorniki so se vrstili in pre 'kašaH- drufr drugega. Ker je bi la vstopnina prosta, je predsednik N. Lokaš apeliral na navzoče za prostovoljne prispevke m bil je uslišan. Za pobiralke so bile organizfrane mladenke, od vsake narodnosti pet in vse v narodni noši, kar je seveda povzročilo splošno pozornost in napravilo pestro sliko. Ko so pričeli prihajati prispevki po $50, $30, $25, je bil predsednik Lukas tako zaposlfen, da je moral dobiti pomočnike. Potem so pričeli prihajati na oder desetaki in petaki, da je vsota znašala blizu $1600. Ker pa so nekateri hoteli, da mora biti okrogla vsota, so v naglici nabrali še toliko, da so napravili celih šestnajst stotakov. Ker mogoče pozneje bolj obširno poročam o pripravah in poteku tega shoda, naj zdaj le na kratko omenim, da ta priredba ni bila lahka stvar. Naj na tem mestu izrečem zahvalo Vincentu Cainkarju za njegova pojasnila in navodila, ki so mi dobro služila, kakor tudi ostalemu odboru. Bratje in sestre in ostali rojaki, temelj skupnosti je položen. Vsi. ki ste zdravi in zmožni, pri-mite za delo in delujte naprej. Meni je žal, ker ne morem in ne smem z vami korakati, kajti za neko dobo moram počivati pp navodilih zdravnika. Ne ozirajte se na nasprotnike, če vam mečejo polena pod noge. Tudi oni bodo prišli do spoznanja. Hvala vsem darovalcem in de-i lavcem za to dgfero, pošteno in | potrebno stvar Joseph Radelj. Prošnja Is Argentine Strabane. Pa«—Rada č i t a m | Proaveto. Tako se ml je priljubila. ds bi jo težko pogrešila. Rada čitam tudi dopise; če se mi ; kateri ne dopade, ga pustim, i Onim, ki so toliko za Rusijo in | partizane, bi svetovala, naj Vzamejo metlo ln pomagajo Hitlerja natepsti. Tako delajo naši si-i novi. ki tudi dajejo svoja življenje. Dokler je bila depresija, so bili brež dela in niso imeli kaj v usta djati. Ko je nastala voj. na, so bili pa takoj poklicani r armado. Tako je bilo z mojimi tremi sinovi, od katerih enegi že ni več med živimi. In tako je na tisoče in tisoče drugih. Ampak danes nimam namena o tem pisati. Dobila sem pismo iz Argentine, v katerem me prosijo, da bi dala v Prosveto tole: Peter Janke, domaSz Doblič, sedaj živec v Argentini, prosi svojega brati (ime ni navedeno) ali pa sorodnike družine Stojnic, da bi st zglasili in mu pomagali, če jt mogoče, z nekimi medicinami On je bolan in zdravniki pravi-jo, da ni zanj pomoči. Mislijo, di bi mu pomagala medicina, ki se imenuje' "penicilin". Prosijo, di bi mu jo poslali z zračno pošta Podpisana sta Slavko Stojnic ii Marija Sojnič, njegova sestra, doma iz občine Dolj ob Kolpi pri Črnomlju. rt— Prizadete tudi jaz prav lepo prosim, naj se nemudoma zgla* sijo. Če jih pozna kateri rojak, ki bo to čital, naj jih opozori Čt hočejo, lahko meni pišejo in jim bom poslala pismo. Medicino lahko pošljejo na naslov: Anto-nio Stepan, Cale Colon 2905 Cordoba> Rep. Argentina. S tegi naslova sem jaz dobila pismo. Anna Sterle, Box 176, Strabane, Pa. Igra italljanaldh ln drugih Imperlallstov Llbrary, Pa.—Bom nekolik opisal italijansko zahrbtnost. Italija je bila zaveznica Avstrije Nemčije, vendar pa se ni do Je ta 1915 mogla odločiti, na kateri stran bi se pridružila. Barant* la je z obema, končno pa se J pridružila zaveznikom, ker so v tajni londonski pogodbi v« obljubili kot ji je mogla di Avstrija. In v tej pogodbi so Anglija, Francija in Rusija ljubile vso slovensko Primorski precejšen kos Tirolske in w otokov. Tako je Italija izdak svoji prejšnji zaveznici in šl>« roparsko vojno. Kaj je I talila po okupaoj Primorja delala s Slovenci Hrvati, je nam vsem znano. čiti jih je hotela v čim kraji« času z brutalno raznarodoval* politiko, rlcinovim oljem. cijami, streljanjem v hrbet pošiljanjem slovenskih rodolj* bov v ječe in na Liparske ot<* z uničevanjem njih kulturnih' gospodarskih ustanov in ljevanjem Italijanov v slo«* ske kraje. Enako politiko * stične brutalnosti je uganjali' Tirolskem. Enako vlogo je igrala tš' sedanji vojni. Ko je bila f* cija že skoraj na tleh, se fi? družila Hitlerju In Fran*** zabodla nož v hrbet. Prej P J napadla in okupirala Albsnir barbarsko napadla tadi Kaj je delala v Abesini.u. J«r di vsem znano, kakor tudi * Mussolinijevega fašisti« ne«« žima v španski civilni voj* Zavezniki govore, k«1*® kaznovali vojne zločince n* jane ao že dobili v4»ke. p. njjenim visokim vojnim d*1 cem ni še nič hudega Kralja in Badoglia l' r _ — fašistično bando še celo p*** tirajo. Je vse aknpaj stične Igra. Prav tako bodo i rili tudi z Nemci. Kakšnsj^ rtjakega zločinca bod" *** kaznovali, druge bod« P9 (Dalje na 1 st*an<) Datum v oklepaju na primer jamčila zu mir, tedaj so vse strategične meje brez pomene. Ostane še etnično ln kulturno vpiašanje, glavno vprašanje pa je < kononuko in socialno; brez vsaj delne rešitve zadnjega ne bo mi- lu med narodi. S teuu htališcu spadajo skuf>ui Ukrajinci na Poljskem in v Ku-mji in prav tako llelorusi ter dtuiesedlce Včasi je veljalo ia ves krščanakl svet: Roma locuta. časa finita! (Rim je govoril, zadeva je končana.) Danes p« velja za v«*s *»potntškl svet: Moskva Je govorila tn zadeva Je /aftjučena Ne more pa to veljati za demokratični svet, ki ne potna dogem in nezmotljivih papežev.-«!. M. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT - \ GLASILO IM LASTNIKA SLOVENSKE KAKODKE PODPOKNE JEDNOTE Or«ao of «nd publlsh«d bf 81o?w» Kational BenefU SocWty Naročnina sa Zdrušana dr lava l Uran Chlcaga) la Kanade HM nm lato. S3UM ta pol leto. 11.60 sa čalrt lata; sa Chica»o la okolico Cook Co. »7.50 sa celo lato. $3.7» sa pol leto; sa tnosetriStvo SS40. Subacrtpflon ralaa: ior tha Unlled Stola« (excapf Ckicago) and Danada tt.00 par Chicago and Cook Counlf S7J0 par r«ar. foraign counlria« 19.00 par faar. , Cene o?lasov po dogovoru.—Rokopisi doplaoV la ■en*ro^*nlh H«nkov sa na vračajo. Rokopisi literarna vsebine (črHes. poveati. irsme pasmi Ud.) sa vrnejo pošiljatelju to v slučaju, če Je prltošll poitnino. Advertisin« ratos on •gr.vmeni,—Manuserlpls ol oommualcattofis •nd unsolidlad artietos will not ba raturned. Othez manuacripts. •u h as stortos. plar«. poama. ate. wiil be ratumad to aender onJy w)tea aecompanlad by seli addrasaed and stomped envelope. ■MHaaeae Naslov na vsa. kar ima stik s llatomi PROSVETA 2657-59 So. Lswndsle Ave* Chicego 33. Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS ma Cankarja zdravje, bolezen in smrt 25-letnici Cankarjeve smrti.) Lojz Kraigher (Se nadaljuje.) V "peti noči" opisuje strah, ki je prevzel, ko je mislil, da iu je Nina pobegnila. "Ko sem »1 po ulicah, med ljudmi, se mi zdelo (in še zdaj vem, da je ia resnica), da ao se ozirali na-s pomilujočim pogledom; to-hiteli so mimo, kakor pomi- In dalje: "Zasanjala sta prihodnost in sta sanjala brez vere; vstajenje sta praznovala in nista verovala v vstajenje!"— "Strahovito se vleče čas in jaz mislim, da si nalašč doliva življenje v tisti prazni kozarec."— "Tam na polici, čisto zadaj skrita, je namreč drobna steklenica in v steklenici je bel prah, ki se mi ne zdi krščanski — Ne bila bi človek, na tej zemlji rojen, če ije človek gobavca in beži pred bi ne imela tistega praška na po-Popolnoma je bil prepri- lici."—"Varala sva drug druge-da mu bo Nina pobegnila, < ga na tale znameniti način: po-)T je pobegnila Olga in ka-j kazal sem ji mesec, klavrn Ščip je pobegnila lepa Vida iz' in sem jo vprašal: ali vidiš soln- irtvašnice.—Nato obnavlja spo-line iz onega dne, ko je odve-»1 Nino na svoj dom, na za njo ipravljeni dom. Takrat je tlevala, ko je hušknil mimo zvodnik, njegov "od nizkot-i greha oskrunjeni obraz." -"Glej, Sel je mimo in jaz mo- im za njim---tam doli je ioj dom, tja pojdem; tajn umr-sm, kakor je Bog hotel . . ."— ie le šla s pesnikom—in sta ibiodila iz'mesta ... Ko pa je ila končno v njegovem domu je ležala na poatelji, mu je snil strah srce in se mu je >, da stoji ob njenem mrtva-»m odru . . . "Saj sem hotel kaznovati vstajenje ... vse sem že pripravil ... in nato tiste inje—ki niso bile v programu . Kakšne ao bile tiste sanje?" 'Upanje, pričakovanje veliko-:nega jutra—to so bile sanje!" f-Vstajenje od mrtvih—vstaje-iz mrtvašnice v življenje^ idar: "Usoda nama je zapisa-trpljepje in ponižanje; njena Nina, je plakat v pu-lji!"—"In vse, zdi se mi, kar sanjal in upal lepega, so bi-blodne sanje siromaka, ki upa raj, ker mu zemlja ni dodeljen—Hrepenenje iz mrtvaške mu je zapisano. Življenje zemlji sami mu ni zapisano; »lnitev hrepenenja, spozna- mu ni zapisano. ___ "Šesti noči" riše v groteskni ilni sliki življenje, kakor bi lahko razvilo med njim in Ni-ie jetičen in zloben, je življenja željna, zdrava, rlačugarska in tudi zlobna. On |e iz njenega kozarca iz same loželjnosti, ker bi ji privoščil tiko. Ona pa si naroči drug ko-rec in &ud in zloba sta v nje-pogledu. "Zdravnik je pre-redal, da bi pila iz njegovega irca."—In on jo za toži: "Ta ki sedi zdaj med nama, vlačuga--Komaj ležem, taj zatisnem oči, že izgine, [o potihoma, narahlo kakor tat Tako je, gospod, moja žeje vlačuga!"-—Srečali so črn za krsto je šla "ženska »lepim pajčolanom, ki je se- do Ul." Tedaj je rekla ona: bi že jaz doživela tako lep [reb, da bi že jaz nosila tako pajčolan!" On pa se je stre-tihem smehu: "Jaz bom no-5rn trak na klobuku ... Z ve-;m ga bom nosil!" pesnik reče Nini: "Vidim jo >r tebe; in čudno se mi zdi, je bila takrat tako podob-Tudi ona je bila napol otrok idi njene sanje, iz prezrele-Ivljenje porojene, so bile či ike." tudi Nina bi lahko govorila ona: "Rekel Je, da sem a in resnico je govoril, uro — — vsak večer — »gnem na ulico--Zme- iščem človeka, ki sem ga pred davnim časom; te-in grob je bil njegov obraz »r je bil pijan, Je ovil mo-okoli roke in me je vrge iščem ga in tako hrepe-njem in ga ne najdem ce, dušica?—Vidim!—je odgovorita in ie pokazala na skedenj ob poti: Ali vidiš najin grad, pri-atelj?—Vidim ga;—sem odgovoril modro in zelo lepo je bilo, dokler sva verjela drug drugemu. Ampak mesec je mesec in skedenj je skedenj; zmota je bila ta, da sva se preveč zanesla na svojo lahkovernost . . ." In v "zadnji noči" je hotela Nina—morda pa je pesnik samo sanjal—zares oditi, kakor je pobegnila Olga in lepa Vida in kakor je uhajala ona druga svojec mu jetičniku.-^Odpri okno!" je zaječala Nina. "Odpri okno! Tam stoji že tako dolgo in me čaka in me kliče. Odpri!"— "Ostani pri meni — — O, Nina, hvaležen sem ti za smehljaj in hotel sem te nekoč vso — to tvoje telp in ves tvoj pdgled in vse tvoje misli!"—"Ce je čas, da se izpolni usoda, naj se izpolni in pogledal ji bom naravnost v lice; nisem bojazljivec, da bfbežal pred poslednjim trpljenjem; dovolj sem že nosil, zadel bom še to butaro."—"Uštvarjenima za temo, nama ni bilo usojeno, da bi gledala solnce. Za trpljenje ustvarjenima, iz trpljenja porojenima, nama ni bilo dodeljeno, da bi uživala čisto radost, o ka teri sva sanjala za hip vnespa metnem, predrznem upanju."— "Nina! Tako mrzla so tvoja lica; do mene puhti njih 'mraz!" —"Kdo umira v tej izbi, ženska, da kleče ljudje na pragu? Komu prinaša duhovnik aveto popotnico? Zaprite duri!" Nina je mrtva. V "epilogu" je šel pesnik "iz mesta ob zgodnji spomladi" in je srečal "siroten par", starca ob palici in starko. Pa je bilo živ ljenje, živo življenje v njih in starec je zagotavljal: "Letos Tončka, pojdeva v hribe!"— "Prišlo je mimo dvoje moških, črno oblečenih; eden je nosil pod pazduho drobno belo rakev --za njima je ihtela mlada ženska."—"In starec je »tal in se je čudil; starka je stresla z glavo. "Tako mladi . . . umirajo!" —"Tako mladi!"--Ob izkopani jami sta se igrala dva mlada delavca, iz objestnosti sta se ruvala in se zrušila v jamo. "Iz jame, iz groba vesel krohot, prikaže se dvoje veselih obrazov, dvoje prstenih teles—vzrasla sta iz žive zemlje."--Fant in dekle, obadva še napol otroka, sta ae ruvala na pokopališču. Fantu pa ni šlo zares. "Zakaj nisi la-sal?"—"Nočem!" se je smejal — — In ko se je smejal, Je Izpustila, potisnila mu je lica v dlani, tudi on jo je objel okoli vratu in poljubila sta se na ustnice." — — Troje življenjskih prizorov ob pogrebu ln na pokopališču. Kakšno nasprotje hrepenenju iz mrtvašnice v sedmih nočeh! Pesnik pa je šel mimo: "Sel sem, nisem maral življenja in tudi o|o samo ar ni brigalo zame ln me ni videlo, ko sem šel mimo; obadva. jaz in življenje, sva vedela, kje je moja družba . . ." IV. "Boj. večen boj" .. Potrebno je bilo, da sem "Nino" nekolika obširneje obdelal, ker je do sedaj še menda nihče ni pravilno razčlenil ln tudi ne razumel. In vendar je "Nina" generalna izpoved Ivana Cankarja. Kdor ima ključ do "Nine", ima tudi ključ do Cankarv ja. V "Nini" je jasno izpovedal, da se je odpovedal zdravju, da se je odrekel življenju, mladosti in ljubezni in da je njegova pot zgolj v hrepenenju, v hrepenenju brez izpolnitve in spozhanja. In vsa njegova življenjska dejavnost je v umetnosti in v boju za lepoto, pravico in reanico, njegovo orožje pa so čim popolnejše umetniške stvaritve. Ko je tiskal "Nino", je prav gotovo mislil, da jo bomo razumeli in da bomo končno vendar vedeli, kako je z rijim. Pa je nismo razumeli in nismo iz nje prav nič izvedeli. In morda je podvomil nad svojo lastno izpovedjo—nad svojo nebogljenostjo—in je še enkrat buknil plamen upanja iz njega. Če njegove življenjske nesposobnosti nihče ne vidi, se morda moti—in je ni. V "Nini" se je obsodil, da sme svojo življenjsko usodo na vezati samo na bolno, jetično, zavrženo pocestnico. A tudi z njo bi mu "zemlja" ne bila dodeljena. Upanje v raj, hrepenenje iz mrtvašnice—to je njegova usoda. „ V resnici pa se je prav tedaj in še leto dni pozneje ženil lepo, mlado in nedolžno iz vol j en-ko srca— z Loefflerjevo Štefko. A zelo verjetno je, da je bilo vse to ženitovanje samo zunanja kretnja, s katero je varal sebe in vso okolico. Zakaj—po dol gem izmikanju in zavlačevanju je nazadnje le pobegnil svoji iz-voljenki, pobegnil z Dunaja ln se vrnil v domovino, da se je izognil nemogoči—zanj nemogoči—zvezi z zdravim, neizkušenim dekletom. In ni popolnoma izključeno, da ni bila v resnici ona Izvoljenka njegovega srca— morda je bil le on—Ivan Cankar —njen izvoljenec. Kako zelo je bila Štefka nanj navezana, ml je priča božič 1. 1010, ko je bil Ivan pri meni v Slovenskih goricah in mu je poslala z Dunaja za praznike kot božično darilce celo majčkeno, okrašeno bošično drevesce. Takšne nežne, ljubez nive kretnje še po letih so men da vedno porojene samo iz ljubezenskih razmerij, ki so bila samo hrepenenje. Ivan Cankar sam pa je že pet mesecev nato— komaj se je vrnil iz Štajerske na Rožnik—vse to svoje ženito-vanje osmešil v svojem potovanju "Iz Ottakringa v Oberholla-brunn". (Dalje prihodnjič.) V februar ju bo popis vseh bolničark \ Posledice bombardiranja Berlina Stockholm, 13. Jan. (ONA).— Ogromno nemško koncentracij« sko taborišče v Oranienburgu, ki leži nedaleč od Berlina, bc v kratkem spremenjeno v ležišče za one delavce iz Berlina, ki so radi angleških zračnih napadov Izgubili svoje domove. Iz norveških virov prihaja poročilo, da nameravajo Nemci prevesti ujetnike drugsm in jih porazdeliti po drugih koncentracijskih taborih. ILOVElffKA NARODNA PODPORNA JEDNOT/. tsdafa troje publikacije la še no lisi Prosveia sa koristi ter pe Irstrne agitacijo ■vojlh društev ia tlaastea ta sa propatsadc svojih Ido). Nikakor pa ea sa prigfsalt drugih podpornih organlsarff. Vsa-ks orgaalsadfa Ima ebksjno svoje glasilo. Torej agitator!*«! dopisi la nasaaaUa drugih padporalh orgaai sad) »n njih društev na) se ae pa« Hajsf listu Paul V. McNutt, predsednik vojne komisije za ljudsko moč, je naznanil popiB vseh izUčenih bolničark. To je važen korak glede mobilizacije ameriških bolničark za vojne potrebe. Popisovanje se bo vršilo v tednu 7. februarja. Komisar McNutt apelira na vse izuČene bolničarke v tej deželi. Staroet, kraj bivanja ali dolgost časa, v katerem so bile brez prakse, niso nobena omeji tev za popis. V drujjem tednu meseca februarja naj se vsaka bolničarka prijavi v mestni bol nišnici ali zdravilni postaji bil zu svojega doma, Je naprosil komisar. t Bolničarke so zelo potrebne. Njih število ni dovoljno niti doma, niti na bojnih poljih. To Je privedlo do reanih težav; ako se kmalu kaj ne atori, tedaj bi nji hovo pomanjkanje škodilo vojnemu naporu. Računa se, da je v tej deželi okrog 400,000 izuče-nlh bolničark, toda samo polovica teh je sedaj aktivno upo-slenih: 40,000 jih je v armadi in 170,000 v civilu. Ostalih 200, 000 se smatra, da ao odstopile od svojega poklica radi drugačne upoalltve ali radi* poroke. Toda one Še vedno imajo svoje znanje, ki je sedaj tako pelo potrebno Po novem načinu »treženja ranjencem, se Število potrebnih bolničark rta bojnih frontah vedno veča in z neprestanim Urjenjem vojne jih bo treba vedno več. Ker je treba okrog dve ln pol leti, dokler se bolničarka ne izuči za samostojno delovanje zato ni mogoče pričakovati ta kojšnje pomoči pd mladih in neizuČenih bolničark. Vzdrževanje zdravja in bol nišnic doma je ravno tako važno za vojne napore. Vojni delavci in drugi se ravno tako morajo obdržati pri dobrem zdravju, da bo njihovo važno delo doma ostslo na lati višini. Prenapolnjena mests, dolge ure dela ln pomanjkanje zabave—prilike, v katerih sedaj Živi na stotisoče delavcev—seveda ne pomagajo izboljšati zdravja. Prave sanitarne priprave ln zdravniška pomoč sta pa potrebni, ako se hoče vzdržati njihovo zdravje. Rs-dl tega je potrebno veliko število bolničark. One, ki so bile poklicane v armado, morajo sedaj biti zamenjane z onimi, ki se do sedaj niso udejstvovale. Komisar McNutt je posebno podčrtal vatnoet uposlitve onih profesionalnih bolničark, ki do sedaj niso delovsle. Rekel je, da bodo vse one, ki se bodo sedaj v februarju prijavile, mnogo pomagale zmagi po vojni. Tudi upa, da bo vsaka bolničarka v tej deželi uvidela, kako zelo po-trebno je njeno znanje ter da ga bo prostovoljno ponudila za vojne ln domače potrebe. Popis bo vršil urad vojne komisije za ljudsko moč; 2A.000 ženskih pomočnic Amerlškegs zdravniškega društva se je prostovoljno prijavilo, da opravijo delo popisa in Inventarja. Cemmen Counctl—FLIt Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj* s 1. straai.) tektirali. To je sama politika. Trpel bo le narod. Saj so zavezniki sami pomagali oborože-vati Hitlerja, zdaj pa imata Anglija in Amerika dosti opraviti z njim. Le Čl se bo ljudstvo uprlo kapitalistom, šele potem bo drugače. Ameriški general Eiscnhower je dejal, da bo letos vojna končana v Evropi. Bomo videli, če res kaj vedo. V začetku te vojne sta si Anglijs in Amerika prizadevali na vse načine, da bi Mussolinija odtrgali od Hitlerja, ga pridobili na svojo stran, ali pa vsaj toliko, da bi Italija ostala nevtranla. Če bi se jim bila ta Igra poarečila, bi bil Musso— "okey". Ampak se ni, ker je on* pričakoval večjo nagrado od roparja Hitlerja. Taka je ta imperialistična igra. Tudi velesrbska vlada bi zopet rada prišla nazaj na krmilo. Ampak mislim, da jugoslovanska ljudstva tega ne bodo dovolila. Sploh je Tito že povedal kralju, da se ne sme več vrniti v Jugoslavijo. Ljudstvo naj dobi tako vlado, kakršno saino želi ln ki bo delala za ljudske Interese, ne pa sa kraljevske Krvosese in druge izkoriščevalce. Kaj je treba kralja, da bi samo milijone vlekel lz državne blagajno, ljudstvo bi pa stradata. Grški kralj je bolj juimetno ukrenil, ko ie naznanlCda se ne bo več vrnil, rasen če ga ljud stvo zahteva. Ampak upajmo, da ljudstvo ne bo tako bedasto. Jakob Zupančič. 386. Ruski topni« ar JI v kraja ob reki DnJeper. Nacisti postavijo marionetno vlado v Črni gori VVaahington (OWI).-*-Sven*ka Dag bledet poroča dne 20. de cembra, 'da so nacistične okupa ctjske oblast* vzpostavile direk torij 0 oseb v novi marionetni državici Mf gori m temu di rektorlju poverili ' nalogo, da vzdržuje red ln mir. Kvizlinškl načelnik tega novega ravnatelistvs, Vuk Send vtČ, Je baje izjavil na podlagi u ga čaaopisnega poročile, da »*> ena prvih nalog po nacistih kon trollranlh okrajev Cetinja in Podgorlce—ki so si nadel) sdaj fme "Republika Črna gora"—da al pr »zadevajo doseči Izboljšanje sodelovanja med Črno goflB In marionetnimi vladami Hrvaški IA Srbije. Balkanski sateliti Bern, 7. januarja (ONA).— Vedno več je znamenj, da si vsi nemški sateliti na Balkanu prizadevajo, da odnesejo svoje pete iz nemške koalicije. Tudi ljud ski odpor napram Nemcem in njihovim hlapcem narašča. Na Hrvaškem so Nemci našli da je potrebno vtisniti žig za identifikacijo vsem vojaškim ob vezaneem. V teku druge .polovice meseca decembra so vžgal vsem hrvaškim četam posebne znake v kožo na laket. Ogrom no ogorčenje radi tega neverjet nega ukrepa je silno povečalo sabotažo. Minister za notrsnje zsdeve je dal aretirati vse ose be, ki nosijo Ime Broz—rodbin sko ime maršala Broza, Madžarsks postaja čedalje bol nervozna, čim bolj se približuje rdeča armada madžarskim mejam. Budimpešta je začela inozemskih prestolnicah netiti propagando, ki naj bi pokazala Madžarsko bolj kot nekakšno Žrtev Nemčije, ne pa kot enega izmed sokrivcev nacizma. Madžarska propaganda si pri zadeva spraviti v svetovno časo plsje nsslednje argumente: "Prvič je Madžarska bila pah njena v vojno po prejšnjem zu nsnjem ministru Bardoasyju Drugič Madžarska zdaj takoj no more iz vojne, ker bi jo sicer Nemci popolnoma zasedli, kar bi sprsvilo v največjo nevarnost četrt-milijona Židov in na tisoče ?)IJskih in francoskih beguncev. retjlč hoče Madžarska ns vsak način ohraniti svojo Industrijo ln svoje poljedelstvo, ker bo oboje potrebno za rekonstrukcijo po vojni." Prsv posebno v strahu pa je Kumunlja. Govorice se pojavljajo o uporu vojakov na vzhod-ni fronti In velikanske množice beguncev, ki se vale z vzhoda, iz zasedenih dežel, povečuje nemir. Rumunsklh Židov ne preganjsjo več tako hudo kot prej. Njihove deleže živil to povečali in za dekret, ki določa, da morajo no-alti posebne znake, ae nikdo ne briga več. Vojni minister je celo dovolil Židom, ki služIjo .v delavskih oddelkih in ao bili čast-nifltt, rta nosijo svo|e častniške uniforme Na Bolgarskem Je bilo objavljeno, da bodo bedni JMdle do bivali brezplačno postrežbo v državnih bolnišnicah. Slovenska Narodna Podporna Jednota ISS7-5I Bo. Lawndsl* Avo. Chlcago t) Ullools A GLAVNI ODBOR Isvrtal o4Mk predsednik MIT So Lavmdale Avt, mit a*. i^wnd«i« a v« MIT So Lavmdale Avt MIT Bo. Lavmdale Avt LAWRZNCB ORADlBttBK. tajnih bel odd MIT So Lavmdale Avt M1CHAEL VItMOVNIK, dir. h t m Ud oddal. MIT Bo Lawndala Avo PHU.1I* OOOtNA. upravitelj glasila...............JMT So Lawndale Avo JOKN MOl.CK, urednik glaalta....................MIT Bo Lswndale Av. VINCENT CAINKAH. «1 r. A VIDER. fl. tajnik ANTON TROJAN, fi. pomotttl tajnik MIRKO O. KUHEL, |1. blagajnik .... MM Chlcago M. III. CMrago M. 1U. Chlrago M. III. Chleago M. tU. Chlcago M. III. Chlcago M. III Chlcago M. tli Chlcago O, Ul. MICHAEL R. RVMER. prvi podpredsednik . CAMILUS ZAHN1CK. drugI podpredsednik .............Bos M. Univorssl. Pa. MtT W. MIh st, davaland I. Ohio joa CUUCAR, prvo okrotls............ JAMES MAUUCH. drugo okroijs RAVMOND TRAVNIK, tretja oSrotje. JOHN aeiLLKK. ta trto okroijs URŠULA AMaitOZlCH. peto okretjo . EDWARD TOMSIC, testo okro&ja.......... 4IT Woodland A ve. Johnatotrn, Pa. ............a D. No. I. Oakdale. Pa. __VtM Mlddlepolnte. Dearborti. M teh ........MTt Ran da II St., St. Louta V. Mo ................«11 Plarce St. Eveteth. Mlnn __SM W. Tih at.. Walaenburg. Celo. OeapadavaM MATH PITROVICH. V IN CENT CAUHKAH P. A. VIDER ... MIRKO O. KUHEL - JACOB ZUPAN ---------- DON Al.D J, LOTRICH HUDOI.PH LIBCH ^M .., BJ B. Uit! 81., Cleveland II, Ohlo MIT Be. Uv.mi .ie Ave. Chlcago ti. III. Bo. Lawn4ala Ave.. Chlcago tt, III. Be, Laemdake Ave., Chlcago M, lil ----1400 Bo. Lembard Ave.. Berwyn. III. 1MT Bo. Trumbull Ave, Ch T00 E. MOth Bt . MA7 i rano M. III. Cuclld it, o. FRANK VRAT> ANTON BHULAlt. predsedelh AltlCH............... PRANK BARRIC ANDREW VIDMICH — JONEIMIINK MOČNIK... — .......Bos ST, Arma. Kaiuaa .111 Tener Bt . Lutern«. Pa ------..UMU Muskoka Ave, Clevelsnd 11. Ohls ■ Pereat Ave.. JohniMNm, t*a. TTt B. IMUi Street. Clevelend II, Ohlo rB, Sred VEŠEK ANDREW ORUM. JOKN OIJP ~ rRED MALOAI Ave., Chlcsge M, III. Ave., Cleveland 10. Ohlo Bnowden, Deiroil II, Mlch. Ml Bo. Protpeel Ave . Ctarendon HUlt. III -------------—II Waatele« Ave.. Peru. lil. Ml Bo. Lawndale IM1I Up ton Avt .........ITtM Bnowt DR. JOHN J. ZAVBRTNIK .....S I II Mil as. Rldgiwey, Chleago M. tU. Eksplozija uničila nemški parnik Stockholm, Švedska, 13. Jan.— Nemški parnik, naložen s strelivom, je eksplodiral v fjordu Oslu na Norveškem/se glasi som dospela poročilo. Štirje Člani poaadke so bili ubiti in več drugih ranjenih. To je bil že drugi nemški parnik, ki Je eksplodiral v omenjenem fjordu. Prvi je bil uničen pri eksploziji pred tremi tedni. Peči na zagrebški črni borzi ~ Washtngton (OWl).—Kontrolirani zemunski list Oranlčar je pred kratkim poročal, da se prodajajo peči na zagrebški Včml borzi" po .10,000 kun in to kljub temu, da je, določena maksimal na cena za peči po strogem pra vilniku marionetne vlade na 8000 kun. To priznanje Orani-čarja razodeva, kako huda je inflacija na Hrvaškem pod vlado Poveliča. Nov kovinasti denar v Srbiji pod nacistično okupacijo VVashington (OWI). - Ljudstvo, živeče v onih predelih ozemlja, ki je še vedno pod nacistično kontrolo, Ima tako malo zaupanja v Nediča, da nabira kovinaatl denar, vsled cesar je bila srbska marionetna vlada prlBlljena, da začne kovati nov denar za Mi in za 10 dinarjev. Razpoložljive zaloge cinka bodo porabljeni za 500 milijonov novih kovancev, tako poroču list Novo Vreme, ki izhaja pod nemško kontrolo. Novi denar bo kazal srbski grb ln na obratni strani letnico ln označbo vrednosti. Očlvldno Je. da Je bila marionetna vlada prlaiijena, da uporabi cink kot edino še v zadostnih množinah razpoložljivo kovino. NeJaanealJiveJše dnevne delavske veatl bo v dnevniku "Prosveti." Ali Jih čltste vsak dsnT "Mama! Smem li ZAMENJATI ta stari pražilnik za vojne znamke?" Kajpada, mali, pustite mu naj ssmenla vaše nerabne električne priprave aa volne snamke pri bllšnjem trgovcu s električnimi potrebščinami. Marsikateri vaAih v vojni industriji *sjxisl»nih sosedov livo trclmje »Igktitfuih prlprsv. Ker ne morejo kupili novih, hi hlli mnogi vojot delavci v vati sosr* tdlnl trezni ko hi imeli priprave, ki to vam od ve« in tle Jih spis-vili v kleti, podstrešju ali v omari Puillte, na| val de^lui ali drk i les poilfe tisti fleklrttnl likal- nlk, preAiloik ra kruh, pistilnik ra meso. sesalni čistilnik, ter ga Asmenjs tu Vojne Znsmk« pil vslem trgovrti elektri^arju Ta bo pofirsvii kar Ini treba ter pri* dal U piipieve ljudem. k| nutm> ju »«dsj picbitl br e* njih. Povejte fsntllku ali punčki ta koj danes kje nuj Iskstl nerabne pr iprave Ve« ko Jih prinese, ver Vojnih Znamk bo dobil. Z A M K N J A J T K nersftti* električne priprave kjer vidite t« napis PRIPOMBA Co«timonwe*lth Kdieon Coinpeny ae kupuje isbUenih električnih piipiev, da bi jih.Mftova pr» dajala, pa« pe bt> t vesel|em pmoagala ugoviem g Ht k trdnimi potrebščinami v Chicagu pri tem progrs-mu zermiHavanja v vojnem fesu COMMOM WEA L IH EDISON CO^PANT GUSARJI (Lee Fllbuettars das Hers) J CLAUDE FARRERE Poslovenil r. J-e (Se nadaljuje.) Slovesna maša se nagiblje h koncu. Duhovnik se je že obrnil k vernikom in je že odpel svoj "Ite, missa est!" Nato je po starem obredu stopil že tudi na evangeljsko stran ln pričel z zadnjimi reki: "In principio erat verbum .. Pri vsem premišljanju pa Tomaž Se nI našel nobenega izhoda, kako bi se mu posrečilo, da ga Juana pozneje, ko pojdejo iz cerkve, ne zapazi sredi svojcev. Kakšna je njena namera? Kakšen škandal mu še grozi? Saj si niti ne upa misliti na to . . r Duhovnik kleči sedaj na zdolnjlh oltarskih stopnicah in moli v verni udanosti za ljubljenega kralja: "Domine fac salvum Regem." Vsi verniki molijo z njim na glas. Le Tomaž molči, ker je v svojih mislih tako zatopljen, da Je danes morda prvič pozabil moliti boga za slavo ln čast tega kralja Ludvika XIV., ki ga ljubi tako udano . .. Končno pride trenutek, ki se ga Tomaž tako boji. Zunaj pred cerkvijo vzemo Tomaža v svojo sredo brata Bernard in Jernač in sestrica Mina, take? da mora Tomaž slediti očetu Ma-lou ln majkl Perlnl, ki se naslanjata drug *a drugega ln stopata pred njimi počasnega koraka. Potemtakem Tomaž tudi ne more drugače, ko da odide z njimi vsemi doli po Žltar-skl ulici in k oboku, pod katerim stopiš izza notranjega mestnega obzidja v pravo mesto. Pod tem obokom pa se je postavila Juana, da pričakuje svojega ljubčka. Prostor Je bil izvrstno izbran. Vse mesto prl-hsjs tod mimo. Nikjer drugod ne more Izbruhniti šksndsl očitneje in opssneje. Že se je kopics radovednežev nabrala okrog lepe tujke, ki je ni poprej še nikdo videl v mestu in o kateri ni nikd6 vedel, odkod se je vzela ln kam «edaj hoče, tu, kjer se je postavila, kakor ogel-nl kamen mestnega obzidja, da moli v cesto ln čaka bogve na koga . . . Trubletovi pridejo do pod Dboka. Takoj stopi Juana štiri korake naprej, z roko nalahno odrine strmečega Jernača, ki ji je na potu, prime Tomaža za roko in mu reče na glas, da mora slišati vsakdo okrog njih na cestih in četudi še bolj oddaljen: "Ali me hočete spremiti domov, srce moje?" Množica, ki ae sprehaja po cestnem tlaku v razgovoru in šali, predno se odllje skozi prehod pod obokom, utihne sedaj kakor na en mah. Popolna tišina nastane. V tem hipu so razumeli vsi Malonezi in vse Malonežanke, kaj se pravzaprav godi tukaj in kakšno je razmerje med Tomažem in Juano, pa tudi, koliko sramote utegne nastati Iz tega dogodka za vse, ki nosijo ime Trubletovlh, pričenši od Malonea in Perine pa do Mine in njenih bratov. In zares, vsi Trubletovi stoje tu, kakor da je treščilo med nje, tako so osupnjeni v nemem strmenju. Nikdo ne izdavi niti besedice. Juano pa to še opogumi, zato nikakor ne izpusti Tomaževega rokava, marveč vpraša še enkrat in to pot nekako potrpežljivo: "No. pojdite vendsr!" Tomaž je dostej strmel v istem molku, kakor njegov (»če in mati, in stal. kakor okamenel kip. Vse je izgubljeno, škandal je javen in takšne vrste, da ga ne moreš popraviti nikdar več! Zato mu ne preostane sedaj nič drugega, ko ds se ne da zlomiti v viharju in da se zravna z .ono glavo in onim čelom, kakor je to navada pri korzarjih in Filibustejih, kadar se hočejo /agnati sami nad tisoč sovražnikov. Tomaž Trublct, plemeniti gospod Jagnje, se zravna in hlisne s svojim pogledom po vsej pričujoči, molčeči množici. Potem pa reče svoji ljubici, in gla* mu zveni nekoliko suhotno in hripavo: "Halo," in sedaj je glas zopet tako gospodovalen, kakor na krovu "Lepe podlasice", kadar je sredi boja. "Hola! Kdo ti je pa dal dovoljenje, da se'tu prikaže*? In odklej delaš po svoji glavi, namesto da se ravnaš po mojih u-kazih?" Juana pobledi in se umakne za korak. Tudi odpre usta, da bi odgovorila. Poprej pa se še oglasi Mina, vsa srečna, ker je brat nahrulil obsovraženo tekmico, in se strupeno in glasno zasmeje. Tomaž se naenkrat obrne k nji in nahrurf njo: "Ti molči, sicer se ti kaj pripeti! In da ti ne pade v glavo, da bi se je lotila, Če ti je tvoja glava mila!" Obe dekleti si stojita nasproti, oči v oči, s pripravljenimi kremplji, kakor da se zdaj pa zdaj spopadeta.. Množica se gomili okrog njih, ker željno čaka prizora za bogove, kako bosta vlačili druga drugo za lase. Vsa iz sebe prime Perina Mino za obe roki. Toda Malo Trublet se zave sedaj iz vvoje otrplosti, z naporom vseh svojih sil in da naglasi svojo čast gopodarja in rodbinskega glavarja, zato potegne Perino za seboj in reče glasno : "Žena, pojdi proč od tod!" Potem pogleda Tomaža, svojega najljubšega sina Tomaža ... in bolest, težka ln bridka bolest prešine njegovo srce. Vkljub temu ps ne pomišlja, ampak reče še enkrat odločno: "Odtod stran, žena! Naše mesto je doma ... strsn odtod! In vsem svojim otrokom ukazujem, da, mi slede!" Trd bodi, očka, predno izrečeš zadnji stsvek! "Kdor mi ne sledi, ni več naš!" Bertrand in Jernač se takoj pokorita. Mina Škrtne z zobmi, pa se tudi pokori. In vsa petorica odhaja, ne da bi se le še enkrat ozrla. Tomaž sam pa ostane ter pogleda Juano. Ljudje naokrog že mislijo, da jo zapusti in da se odprsvi tudi on, že pričenjajo glasne opszke in smeh ter zasramovanje, kakor je lepa navada pri ljudeh, da takoj in breiz obotavljanja napadejo nesrečno žensko, o kateri mislijo, ds nima branilca ali varha. Toda to pot -»so delali račun brez krčmarja, ker jim Juana nikakor nI bila izročena na milost in nemilost, kakor so domnevali. Se je Tomaž tukaj! In le takšne šale in zasmeh so mu bile potrebne, da so ga vkljub ukazu sts-rega očeta nagnale naravnost nazaj v objem Jusne. Gospodovalno stopi naprej s pogledom, da se zasmehovalcl takoj zopet zresne in umaknejo. Tomaž in Juana pa se za roke po-vedeta pod obokom in se oddaljita v nasprotni smeri, kakor so odšli Trubletovi. V knjigi usode pa je bilo zapissno, da mors Tomsž ns svojih dansšnjih potih nsjti tudi še drugo zspreko. Ko sta z Juano baš prekoračila obok in se hotels obrniti ns levo proti Križevniški ulici, da dosežeta po njej čim najprej mogoče ulico Plešoče mačke — saj drugega doma Tomai sedaj nima, ko stanovsnje Jua-ne — se mu postsvi že nekdo drugI ns pot. Ta nekdo pa ni nihče drugi ko brat in prijatelj Ludvik Guenole, ki je sredi vse množice sam videl ves prizor. In ker je bilo tudi njemu jasno, ds je ts prizor prelomil vsako vez med Tomsžem in njegovo todbino, se je v te-mačrpm občutku, da dela prav, odločil ln je ta svoj sklep takoj Izvršil. • Stopil je torej k Tomažu in mu rekel: "Sem poglej, brate!" Tomaž pogleda in vidi za Guenolejem črno oblečeno žensko, ki se jI v krilo stisks dete, dečko kskih šestih, let. — Anamarljo in njen sinko. (Dalje prihodnjič.) TAKES MORE THAN A DUCKING TO STOP A JEEP JACK-Of-ALL-TftADH in America's global wsr, the jeep is in its element ln tha Jungle oiVhon bucklng through ^urfHore ona takes a brinj plunfs as it climbs onto aianding strip during the successful invaslon st i^aweNewBritain, which eztondod the Allled grip in the Padflc. Inddentally, so improsoed aro our troope bjthe dependablo vehkle, manj kave placed it on their lista of post-war purchases._ i Deset povesti Anton Nova&an PETER KOBULA II n (Se nadaljuje.) Jaz pa sem povedal dalje, da jc naš general ukazal obzidati tisti sveti kril i visoko kapelo. In »mo vsi zidali, vojščakl in oficirji in tudi gospod general so (»omagali. Predno pa imo koraku!! naprej za sovražnikom, sem jaz stopil v tisto kapelo in odrezal košček lesa od tistega predeta križa. Ta košček lesa sem zavil v iido in si ga privezal rta prst |»od srce. Od Ukrat se nI-sem bal nobene krogle več ln sem fce tri leta hodil na vojak« in m* mi res nikoli nt pripetilo nič hudega Tako ml ja pnma ual sveti kril in še zdaj nosim to svetinjo s seboj. Pokazal sem sestram košček l<-fts. nekakšnega klina pol. ki m-m ga nosil pri sebi. da se podanem po hrbtu, če so uši pre Kitne, Sest i a Johancs je kat koprnela In jemala z veliko po-boinoot jo košček leaa v roke, ka kor da je sama sveta hostija. Se- stra Micka pa je hitela, prinesls odnekod majhno blszinlco, Jo položila na mizo, na blazinico pa tisti košček lesa in je še svečo prižgsla. In zdaj sta napravili pravo večerno pobožnost. Najprej sta izbirali molitvenike,— Jaz vzamem "Roao nebeško", ti pa beri is "Angela Varhs"—Je govorila Johanca sestri Mid. Sestra Mica pa je vzela "Roio skrivnostno" in je molila iz "Rože skrivnostne", Johanca ps is "Rose nebeške". Molili sta doleo ln tudi jaz sem molil in glasno odgovarjsl na lavretanske lita- nlje. Ko smo odmollll, sem dobil le enkrst kruha in vina in potem sem zlezel na postlano toplo peč. .Onidve pa sU pokrili sveti njo ns mizi z belim robcem ln sts odšli v sosednjo Izbo. Jsz sem kmalu trdno zaspal. Po noči ps se prebudim ln slišim sosednje izbe šepeUne besede. "Vprašaj ga ti, mogoče naftia prepusti to sveto reč," Je šepetala prva. "Ne, ti ga vprašaj. Kos slanine in kruha mu dajve na pot!" je šepetala druga. "Belo kavo mu akuhaj, pa s smetano, je videti dober mož," je šepetala prva. Nekaj časa sta molčali. "A pride mesar po kravo?" je vprašal zopet prvi glas. ^ "Ja, jutri pride po krivo. Pa le na vago jo prodaj, da te ne ukani," Ja odgovarjal drugi glas. "Ja, seveda na vago, dijigače ne, so zviti ti mesarji!" je odgovarjal prvi glas. Kmalu je ena zopet smrčala in zasmrčsla je tudi druga. Jaz pa sem premišljal o enakosti in bratstvu vseh ljudi. Tu imaš enakost in bratstvo, sem si dejal, če ima vsaka duša drugo vero, če-ima vsaka glava drugo pamet. Pa sem zopet zaspal in drugo jutro res dobil belo kavo smetano. Seveda sem jima prepustil tistega klina pol za kos slanine in belega kruha. Okre-gal sem tudi mesarja, ki je grdo klel, ker mu je bila krava predraga. Vendar, pogodili so se in mesar je odpeljal kravo. Jaz pa sem se poškropil in se poslav ljal. Johanca je lhtela in tudi Mica je imela rosne oči. OdŠe sem in v veži zopet videl tisto svetlo modno sekiro . . ." Zelenko Je umolknil za hip in potem dodal s tenkim suhim glasom:* ? "Te ženske imajo denar!" Peter Kobula pa je ustavil korak ln prijel tovariša za ramo "Hinavec!"-je krlknll vanj ogorčeno. • "Hahaha!" se mu je rogal rde-čebradec. "Ti se hočeš boriti proti Tiranom? S čem? Z idejo proti nasilju, he? Z idejo ne pri deš nikamor, zakaj življenje sa mo Je največji tiran!" Peter Kobula je postal žalosten. Zadnji steber nekega dalj negs tihega upanja se je podira v njem in legel težko na njegovo dušo. Bolj kakor kedaj, videl sedaj vso revščino, v ka tero je pognal svoje otroke in svojo ženo. On je bil mož, ka kor jih je veliko na svetu: Veru jejo, verujejo ln blazno zaverovani v svojo svetinjo drvijo brez misli naprej in če jim omajaš vero, izgubijo tudi svetinjo. "Ako se hočeš boriti proti ti renom," je nadaljeval Zelenko "moraš biti tak kakor so on Debel, če so debeli oni, zobst, če so zobati oni, lažnjlv ln hlnav aki, če so lažnjlvl ln hlnavsk oni. Poglavitna reč ps je, ds se otreseš vsake vesti, zakaj oni je davno več nimajo!" Zadnje -besede je izgbvoril rdečebradec prepričevalno, z za-teglim, visokim glasom. Bližala sta se mestu. Visoki fabriški kamini so bruhali dim, mestoma z iskrami, ki so naglo ugašale in se s črno iftaso dvigale k sivemu nebu. Tulile so sirene. Vedno več vozov in vedno več ljudi je bilo na cesti in vedpo glasneje je bilo vrvenje mesta, ki je vihalo rokave za vsakdanje svoje delo. Peter Kobula se je spomnil Francke in stopal zamišljen za svojim tovarišem. Krenila sta s ceste v stransko ulico in opazila pred sabo gručo ljudi. Sredi gruče je stal policaj in kričal na neke jaskajoce ženske in heke kolneče moške. "V imenu zakona, vsi nazaj!" je ukazal policaj in dvignil roko. Peter Kobula in Zelenko sta radovedna pristopila. "Saj nisem nič krivs, pustite me!" je jokala ženska, katero je držal policaj krepko za roko. Kobula je ostrmel. Ali ni to glas Franckin? Pogledal je in videl svojo ženo, bledo in prestrašeno, vso ubogo in ponižano. Robec ji je zdrsnil na tilnik in ^ri deli so se njeni osiveli lasje. Skušala je desnico izviti iz roke policaja, z levico pa se je držala za trebuh svoje nosečnosti, kakor da hoče braniti pred silo dete v maternici. Petru se je stemnilo pred očmi. Planil je med ljudi, jih razmetal na vsako stran ln z enim samim prijemom osvobodil Francko od policajske roke. "To je moja žena!" je zakričal in na ustih so se mu pokazale pene. / Vedno več ljudi se je nabiralo. "Saj nisem nič kriva," je stokala Francka. "Samo na vrata sem poirkala, za delo sem prosila, nisem beračila ... Bi kaj pometala ... bi kaj zašila milost-ljivi gospej ... bi otroke umila . . . Saj znam šivati in otroke očediti... Jih imam troje doma . . . Čakajo lačni na mene in kruhka bi jim rada prislužila ... Saj nisem beračica, o, bera-oica nisem ..." Zajokala je in vsa trepetal, "Noseča je!" je saklical v gruči. "Pustite jef" je vpil KoU in se bližal preteče policaju. Tedaj sta se vmešala ^ os druga policaja,-zakaj poilC|jJ je vedno dovolj na svetu. Nm pila sta z vso odločnostjo in T zvala Petra in Francko s sebj Kobula se je udal. PočasJj je premikal sprevod po dolgi u| ci in neprestano naraščal. H bula je stisnil zobe in glediij tla. Francka se je naslanja nanj in vsa srečna ponavljS (Dalje prihodnjič.) J Razni mali oglati DRUŽBA, KI SEDAJ IZDELUJE POVOJNA DEU nudi STALNO POLNE URE ALI DEuJ POZICUO ^ MOŠKIM in ŽENSKAH z dobro plačo in bonus. Izkušenost se ne zahteva. • Vprašajte pri: DOWST MFG. CO. 4537 Fulton Street (1 blok jui. od Lake St.) KOVANJE VROČEGA ŽELEZA in LIVARNISKA DEU Stalno delo sedaj in po vojni. | Dobra plača. Izvrstna prilika za delovne ljudii MAREMONT AUTOMOTIV1 PRODUCTS, INC., ' 1625 So. Ashland Ave. POTREBUJEMO DELAVCE za »j leno gradbo, riveterje, heaterje,fl ter je, ter pomagače in navadne A lavce. Henry E. Gremp Co., 28641 95th Street. TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA VICTORV VIR8C8 KUHARSKA KNJIGA: Recipes of Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV .50 v tiskarsko obrt »padajoča dela i, časnik irvtfcU Tlaka vabila sa veeellce In škoda, vislinice knjige, koledarje letake itd. v slovenskem, krvi slovaškem« češkem« angleške— Jeelira la drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJNf J> J« DA TISKOVINE NAROČA V 8 VO JI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiakm Cena šmarna, linijsko dalo pm H ★ Pišite po informacija na naalovi s.n.p.j. printer 2857-59 BO. LAWNDALE AVENUE TELETON ROCKWELL 4N4 Tam se dobe na kaljo tudi vsa CHICAOO. ILL» pojasnlls NOVA IZDAJA BTANE SEDAJ Knjiga je trdo vestna in ima 821 strani Recepti ae napiaanl v angleškem Jealkn; tudi v leelku naroda, ki mu Je kaka led Ta kiriigs je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhertje in se hočejo v njem čimbolj izveibati in izpopolniti , . Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBUSHIN6 CO. S1I West lltk Street New York II. N. Y. naroČite si dnevnik prosvem Po sklsp« 11 rodno komadje se lahko nsntt na list Prosvsto h prišteje eden. dva. tri. štiri ali pat članov Is ena drušlno k sol s** Ust Proovota stane savoo enako, so šlano ali nečlana M*« >tno naročnino. Kar po člani fte plačajo pri masmantu |1J> J k. so Jim te prišteje k naročnlnL ToceJ sedaj nI vsroka. i* da |e Ust predrag sa šlane SNPJ. Ust Prosvota Jo vala lastni" ' fotevo |e v vsaki drušini nekdo. Id M rad čltel Ust vsak dsa. Pojaanlloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti 0» SNPJ, ali če oo presoli proč od družino in tafr zahteval sam svoj» todnlk. bodo moral tisti član Is dotične družine, ki jo tako skup* naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznanil upravniitvu U* ln obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosvota. Ako teps stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto naročnin Cona llata Prosvota Joi Za Zdntš.dršavoln Kanade 8MS Za Chtoogo In 1 tednik in-----4 .SO 1 todnlk ta - 2 tednike In------MM t tednika In . 9 tednika In ____UI 9 tednike In . 4 tednike In_____IJt 4 tednike In . 5 tednikov ta____nič 5 tednikov ta Za Euspi Jo.________ J0\ .11 Ul iii dene* Ust. kl|e PROSVETA. SNPJ. švs 29. m. Prtlsiiai pošiljam H !!•! ProiTilo _Čl ta ga k moji 4 L