Naši grobovi na Olšanih Praga, konec oktobra. Kadar koln sem se poleti sprehajal po naj- večjem praškem pokopališču Olšanih, nisem nikoli imel občutka, da sem med grobovi. To pa zato, ker je olšansko pokopališče po- dobro bolj parku kot pokopališču. Posebno spomladi, ko se zelene vrbe žalujke, topoli, platane in kostanji, ni mogoče, da bi človek na olšanskem pokopališču mislil na smrt. Saj v vejah dreves pojo ptiči in grobovi so prostrti z rožnatimi preprogami. Po belih poteh, ki se križajo v obliki zvezd, pa hodijo stotine mladih ljudi/ Če sem se kdaj spomnil smrti, sem si želel, da bi ležal tako kot tu- kaj: pod zelenim dresevom, med rožami in ptiči. ščen. Le s težavo sem prečitaL, kdo počiva pod njim: Josef Philipovitsch, K. K. Feld- marschal... Nisem vedel, da tukaj počiva, zato me je malo čudno iznenadilo. Slavni izvojevatelj Bosne, najvišji avstrijski čast- nik, plemič, Radecky iz L 1878. Tudi on po- čiva pozabljen, tudi njegov spomenik pokri- va mah in na grobu ni rož. Pa kaj hočemo: bil je junak iz Like — ponosnega Gospiča, sin — veren Avstriji. Sedaj ni ne njega, ne Avstrije. Do svoje smrti (1889) je bil gene- ralni vojni zapovednik Češke — sedaj se Cehi še ne ozrejo na njegov grob, saj la- hko svobodno obračajo glave. Tudi na vojaškem delu olšanskega poko- pališča imamo svoje rojake. Cele vrste ma- Krematorij na Olšanih V jeseni je seveda tudi tu bolj žalostno. Vrbe žalujke povešajo nad grobove od me- gle mokre veje in kakor starke objemajo spomenike nad njimi. S platan in kostanjev pa tudi tu pada rjavo listje pod noge. Ko se sprehajaš po olšanskem pokopali- šče, spoznaš, da je Praga vedno bila mesto, kamor so zahajali ljudje iz vseh slovanskih dežel. Praga jih je gostoljubno sprejela in marsikomu je še po smrti dala tihi kotiček, da se odpočije. Marsikdo pri nas ne ve, da imamo tudi Slovenci na olšanskem pokopa- lišču dosti naših ljudi. Naj omenim enega naših največjih Slovanov, enega prvih nav- dušenih in prepričanih Jugoslovenov — Ma- tijo Marjana - Ziljskega. Davno je že pri ras pozabljen. Ko bi ne bil pozabljen, se ne bi njegov železni križ povesil in zarjavel, ne bi iz železne tablice dež izpral njegove- ga imena. Pred tremi leti sem prvič obiskal njegov grob. Ko sem stal ob njem in gledal travo, ki ga je prerastla, mi je bilo hudo pri srcu. »Slovenec si in zato je tako s te- boj. Da nisi Slovenec, bi ti bil vsaj enkrat na leto okrašen grob, bi ti vsaj križ pošten nad glavo stal.« Vsem Slovencem je hotel dobro, za njih je delal vse življenje, hodil v Rusijo in škofu kazni plačeval — ubogi slovenski duhovnik — in pisal knjige in se upiral državi in cerkvi, a sedaj leži tu skrit med tujimi grobovi, sam — pozabljen. V Prago — v slovansko Meko — se je bil za- tekel, ni hote! v Odeso, kjer so mu ponujali mesto vseučiliškega profesorja, ne, v Pragi je hotel zadnje sile napeti, da doseže svoj cilj: C:m ožjo jezikovno in narodno zbliža- nje med Slovani. Vdova B. Šidova mu je stregla, s slavno češko pisateljico Boženo Nemcovo pa je bil prijatelj. V njenem in MEjarjevem značaju je bilo mnogo podob- nega: oba sta bila duhovna revolucionarja, in oba zaradi tega preganjana. 2e zdavnaj bi bil Majarjev grob prekopan, da se ni na- šel neki ubogi češki vratar, ki je po cerkvah zbiral krono za krono, da je vsaj za par let odkupil tisti kos zemlje, kjer Majar leži. Sedaj bo prav kmalu še ta doba pretekla, — in Majar bo zadnjič pregnan. Ko sem hodil po široki poti med grobovi, sem se ustavil tudi pri spomeniku s plemi- škim znakom na vrhu. ki je tudi ves zapu- VELIKA IZBIRA, NAJUGODNEJŠI NAKUP la ČEŠKEGA PORCELANA kuhinjske emajl- in aluminijaste posode, genochromalpaca, rjeprostega jedilnega pribora kakor tudi vse vrste jeklenega orodja pri »JEKLO LASTNIK ALBERT VODNIK STARI TRG 296 Oglejte si brezobvezno zalogo! ZAHTEVAJTE CENE! dim vas, kakor da bi stali pred menoi. In vem: V trenutku, ko berete te vrstice, je vse, kar sem kdaj skrival, sedemdeset- krat sedemkrat razmazano. Pa niste si- ti. Če bi upali, da je v moji mrtvi loba- nji pokopana le ena tajna misel, ki jo morete zgrabiti, bi prerili moj grob. Kaj naj ti dam, o požrešnost, da se razpočiš? Morda vam ustrežem s tem starim perilom. Slovesno potrdim, da sem ga nosil na goli koži, in upam, da mu glede na to priznate nekaj izvirnosti in duha. Bolj intimnih ostankov svojega življe- nja nimam. Imel sem nočno posodo, pa sem jo na žalost ubil. Bodite velikodušni in ne zamerite! Vaš veliki, nesmrtni (he, he!) Celestin Nepotrebnik. p. S. — Za krasne prispevke ob svoji petindvaisetletnici se vam naprej za- hvalim. Ganjen sem. Presrečen. Najbolj zato, ker jih ne bom bral.« Da, da. Tako je Celestin še pet in dvajset let po smrti napravil škandal. Ne rečem da bi bil s tem koristil svojemu ugledu. Narobe: niegova slava se od tistega dne maje. V ** so mu lani že vzeli ulico in jo posvetili plemenitemu konisksmu me- šetarju, ki je poklonil someščanom ve- lih lesenih križev nosijo imena jugosloven- skih fantov in mož, ki so v svetovni vojni umrli po praških bolnicah. Mnogi imajo še matere, žene in otroke in ti ne vedo za njih. Pa kdo bi vedel za vse grobove, ki jih je vojna izkopala! Tiho sem šel med njimi, sam, in tako hudo mi je bilo: zaradi njih, njihovih mater in otrok. In še mnogo drugih naših grobov je na Olšanih in v vsakem je žalostna usoda po- kopana. Naj omenim še tistega mladega akademika iz Bosne, ki je bil edinec star- šem, in kateremu slovenski fantje prinašajo vsako leto venec na grob, ker je bil njihov prijatelj. Vb njegovem grobu mislijo na vse naše, ki so tu v bratski zemlji pokopani. Venec na njegovem grobu velja vsem na- šiu grobovom na Olšanih. Med zapuščenimi grobovi ruskih emigran- tov sem našel tudi grob ruskega pisatelja Arkadija Averčenka. Vsem »Jutrovim« čita- teljem je dobro, znan, saj vedno čitajo pre- vode njegovih del v podlistkih »Jutra«. Tu- di na njegovem grobu je lesen križec, ubog kot so ubogi vsi ruski emigranti. Stotisoči bodo v teh dneh romali na Olša- ne, vsak izmed njih bo tam nekoga našel. Ob gorenju sveč bo mnogo misli romalo za grobove... Praga pa bo letos počastila spomin onih, ki so našli grob v valovih Vltave. Velika ladja s črnim katafalkom in velikimi gore- čimi svečami bo plula iz dvajset kilometrov oddaljenega mesta v Prago. Spremljajo jo bo stotine čolnov z onimi, ki so izgubili v Vltavi svoje drage. Na ladji bodo trobili lovski rogovi in zbor bo pel žalostinke. Saj so tisti, ki so v Vltavi iskali rešitve, bili še bolj nesrečni od onih, ki so umrli v mehkih, belih posteljah. Tisoči bodo na Vseh Svet- nikov dan prosili, naj da Bog tudi njihovim nesrečnim dušam mir. Oton Berkopec. SELITVE prevoze vseh vrst blaga, v Ljubljani, na deželo in obratno Vam oskrbi z izurjenim osobjem po zmerni ceni „BRZOPROMET" avtoprevozniška družba z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 4. TELEFON ŠT. 2182. 12756 Flaubertov - Salambo v prevodu A. Debeljaka je mojstrovina pripovedništva, ki razgrinja vso barvi- tost stare poganske Kartagine. Zato ga berite! likomesten pisoar v bližini svoje stalne gostilne. A narod je prizanesljiv. Pozabil bo, da je Celestin Nepotrebnik iz hudobije, samo da bi zmanjšal sijaj rodoljubnega slavja, herostratsko ubil svojo onega. In Bog je velik. Bog skfbi, da večkrat kak pisatelj umre. Zato imajo prepiso- valci zmerom dosti dela. Pokopališča Praznik Vseh svetih je oni dan v letu, ko se 6pod0bi, da se vsak človek 6pomr,i grobov in smrti. Pokopališča oži ve in je- senska priroda siplje na grobove orume- nelo listje. Tudi ona 6e prestavlja, zakaj v vsej prirodi, ne izvzemši človeka, je za- kon presnavljanja najsplošnsjši in največ- ji izraz življenjske volje. Prenavljanje pa pomeni minevanje. Izmed vseh živih bitij se človek edimi jasno zaveda svoje minlji- vosti. Ta zavest, spojena z misijo na smrt, je najtežja odkupnina za njegovo inteligenco. Pokopališče je vsefedar vzbujalo temač- ne privide in težke misli. Samo tu človek celo v svojem namišljenem veličastju ob- čuti neizpodbitno resnico, da 6mrt vse iz- enačuje in - nikogar ne pozna. Stremljenje po splošni enakosti je v svoji kruti do* slednosti uresničeno 6amo pod grobno ru- šo. Zato 6e zdrav, življenja poln človek rad ogib'je pokopališč. črnogledci in sve- tobolni ljudje, ki cesto razmišljajo o smrti, Ob samotnem grobu pod Pohorjem Pod Pohorjem, na njega severnem vznož- ju gozdička stoji, skromen po dimenzijah svojih sten in svojih vrat; še skromnejši, če ga primerjaš s strmim in po hudournikih razjedenim visokim pohorskim pobočjem, ki mu tvori veličastno ozadje; veličastno v vsakem letnem času, a najkrasnejši in naj- slikovitejši v pozni jeseni, ko se že bliža zima in rdeče, zlasti rumene in oranžaste barve listnatega drevja in grmovja glasno in jasno vriskajo izpod temnozelenih streh in oken obširnih smrekovih, jelovih in bo- rovih nasadov gori do sv. Bolfenka in pre- ko široke Dravske doline do cerkvice na Pekerski gori; do sv. Magdalene pri Mari- boru, do sv. Jgžefa na Studencih. Skromen samo po dimenzijah; po črtah in potezah svojih posameznih delov in pa po duhu, ki ga razodeva v svoji celotni kompoziciji in kakršnega mu je znal po svojevrstnem na- črtu vdahniti dunajski arhitekt Flescher- Brunningen, sama resnost, svareča in opo- minjajoča zamišljenost v vse one, človeku včasi neprijetne stvari, ki si brez napisa nad vhodom in morebiti baš zato še silneje kli- čejo v spomin besedi: Memento .mori!« V velikih mestih, kjer so žuljave roke de- lavcev - trpinov, brzih strojev in njih ge- nialnih izumiteljev v srečnih rokah nekater- nikov nagromadile bogastvo, grade prave mavzoleje in jih postavljajo na razkošna mestna pokopališča, da kljubujoč vekom in njihovim viharjem še poznim rodovom pri- čajo o posvetnem bogastvu onih, kojim na čast so bili zgrajeni; grandijozne ponosne stavbe, izrazi umetniškega čustvovanja in izražanja; predmet občudovanja vseh onih, ki vsaj enkrat na leto trumoma hodijo mimo njih, tako dolgo, dokler se ne porušijo v prah in pesek, kakor se je že davno v prah in pesek sesul oni, ki ga je maloazijska ha- likarmaška kraljica Artemizija postavila svo- jemu dragemu možu kralju Mavzolu. More- biti so tudi oni pradavni prebivalci vzhod- nega Pohorja in njegovega vznožja, ki so se s »Poštele« vlastelinsko ponosno ozirali doli na Dravsko polje in na Slovenske gorice, postavili po svojih močeh in zmožnostih kak mavzolej kateremu izmed svojih prvakov. Zdaj zagrinja ves ta bajeslovni svet tajin- stvena gozdna senca v nerazrešljive uganke in na mesto mavzoleja vidiš blizu Robnike, z brazdami obdane kmetije pri »Habakuku« samo še nizke kupe kamenja z raznovrstni- mi črepinjami. Ce vprašaš, kaj naj to po- meni, izveš, da so to ostanki homilastih gro- bov onih starih pohorskih prebivalcev, ki so svoje mrliče sežigali in njih ostanke v skup- nih grobovih spravljali. Sedaj tam gori ni več nobenih posamez- nih stavb, ne svetišč, ne mavzolejev. Toda iz starih grobov, iz nekdanjega mesta rase, z novimi gozdovi novo človeško življenje in oznanja, da na tem našem svetu ni smrt stalna in vekovita, temveč življenje, ki se sicer za mah da prekiniti, a nikdar ne uki- niti, ki kakor živi vrelec, ki izpod pohorske granitne skale sili na beli dan, najde vedno zopet in zopet izhod, pa naj ga še toliko- krat in še tako temeljito zamašiš... Vse to vidiš živo pred sabo, ko dospeš pred gornjeradvanjski mavzolej. Težko ga izslediš in najdeš, tudi če ti je prijatelj še tako vestno povedal, kje in kod je treba ho- diti. To je prava življenjska pot človeka, ki jo moraš prehoditi, da prideš do njega. Vča- si moraš navzgor in se truditi, če ti upade pogum, ne dospeš do cilja In si izgubljen; potem zopet prideš na svetlo gozdno jaso, kjer se ti odpre razgled v lepo in veselo življenje. Pa ko si mimo znamenite lipe, ki ti pred nekdaj Rosmanitovim gradom kaže preko Radvanjščine piMvo pot in smer do njega, res srečno dospel tja, si tudi le na nuh ves v objemu in v moči njegove omah- 'jive resnosti, postaneš resen in začneš se za\edati da je treba napraviti čez tri nizke stopnice samo še en korak; vrata se odpro in nikdar ne moreš več nazaj. Toda zeleni gozd okoli in okoli, vedno živ in živahen, bodisi kadar po njegovih žilah vro novi sokovi k novemu življenju, bodisi kadar lisica in kuna oživljata zimsko noč in zimsko jutro, te vleče z vsemi svojimi si- lami nazaj v življenje. Pritlikava lavorika- sta črešnja, tu komaj napol udomačena, ne- koliko sramežljivo boža tvoje noge, vedno zelena kakor zimzelen, in ti, ovijajoč dve niziki groblji,šepeče na uho. da je tudi v hu- di zimi njej življenje pred tem mavzolejem prijetno in ljubo. Ko pa se ozreš k pročelju, obstrmiš nad silnim vtisom, ki ga mora na vsakega narediti Kristus, v nadčloveški ve- likosti, izklesan iz celega kamna z železni- mi žeblji pribit na velikanski kameniti križ. Narava je vse te resne poteze v toku časa omilila in ublažila. Granitni kamen se je omehčal, tenek mah ga obrašča; noge, žeb- lji, brada in rane so olesenele in asimilirale gozdu, ki je njihov stalni sosed. Olajšan stopiš na najvišjo stopnico in se skozi vrata ozreš na grobnico. Skozi vrata in skozi majhno gotsko okence pada svetlo- ba na črne trake. na šopke cvetlic, na dari- la hvaležnega domačega ljudstva. Kajti oni, ki bivajo tu v pokojnem gozdičku na pohor- skem vznožju oče, mati in sin rodu Rosma- nitov, nekdanjih graščakov Gornjeradvani- skih, so bili vsi vse svoje življenje največ- ji dobrotniki domačega ljudstva, ki zato še vedno skoz celo leto, ne le na vseh vernih duš dan, krasi njihov mavzolej s svojo hva- ležnostjo in s pohorskimi cvetlicami. Dr. Pr. Miši«. Vraže na Kozjaku Kakor ima božična in kresna noč tod go- ri svojo bajno in čudežno moč, tako jo ima tudi noč med Vsemi svetimi in vernimi du- šami. Tudi tej noči se pripisuje čudežna moč. Povečini se nanašajo vraže te noči na pokojne, seveda pa igra tudi tukaj, ka- kor povsod med priprostimi ljudmi, važno vlogo denar. Hribovec, ki vse svoje življenje težko de- la, malo zasluži in slabo živi ter sameva po redko naseljenem pogorju, instinktivno čuti ob takih praznikih neko čudno, skriv- nostno razipoloženje ,kateremu da duška v vražah, ki so zrcalo njihove duše in odsev njihovega hotenja po boljšem, lepšem Sko- ro nikjer pri vražah ne zaslediš, da bi si želeli ljudje sreče in zveličanja onkraj gro- ba, dasiravno so drugače verni in pobožni. Glavno vlogo igrajo le zemeljske dobrine. Da so vraže na Kozjaku tako ukoreni- njene v ljudstvu je vzrok povečini v tem, da ljudje ne pridejo pogosto v stik s prebi- valstvom po dolini ter, da žive sami za se in tako ohranijo vse kar so jim njihovi predniki izročili. Evo nekaj najznačilnejših! Vse svečke, ki si jih prižgal na grobu pokojnega na Vse svete in niso dogorele do konca, vzemi z groba ter jih nesi po končanem opravilu domov. Med večerno molitvijo za rajne jih postavi na mizo in Dvojni poklic Gospa Jolivet v Muroisu (Francija) raznaša dopoldne pošto, popoldne pa brije svoje kliente v uradu prlžgl. Daj zraven tudi križ in blagoslov- ljeno vodo. Ce pust.š sveče na grobu, te pride še tisto noč pokojni strašit. Na Vse svete zvečer daj, preden se vležeš k počitku, na mizo kruh. nož in blagoslov- ljeno vodo. Fo tlet v sobi pa natresi pe- pela. Zjutraj vidiš na pepelu stopinje ver- nih duš, ki so prišle ponoči jesti. Zvečer postav: in mizo tri goreče sveče, ki predstavljajo tri božje osebe. Zraven pa položi pol hleba kruha in nož. Točno opol- noči pridejo umrli jest Ko ješ kruh pobiraj tudi drobtinice. Kar pa ne moreš pobrati pa daruj vernim du- šam. Ti običaji odnosno vraže datirajo goto- vo že v našo najstarejšo dobo. Saj vidimo že pri naš:h prednikih starih Slovanih ne- kaj popolnoma sličnega. da so nosili na grobove svojih umrlih najboljša jedila. Ko bije ura polnoči pojdi na pokopališče. S seboj vzemi svinčnik ter list papirja. Vse to položi na grob pokojnika, k' si ga po- znal. Ves čas. ko to delaš, pa I-nej v roki rožni venec in moli. Zjutraj bodi na poko- pališču točno ob solnčnem vzhodu. Na li- stu boš videl številke, ki ti jih je zapisal umrli. Na te številke stavi v loterijo prav gotovo zadeneš. Pojdi opolnoči na domače pokopališče ter vzemi iz najbližjega groba lesen križ in ga nesi domov Doma ga imei sedem dni. Vse te dni moraš mol4ti. Sedmi dan odreži od križa maihen košček lesa ter daj v denarnico k denfriu. Tako dolg-o. do- kler boš ime! v deramici košček lesa. ti denarja ne bo zmanjkalo. Križ pa moraš nesti nazaj na pokopališče, drusrače boš vse svoje življenje nesrečen. — Stane Ter- čak. Komarjeva usoda Pred svojim petnajstim letom je bil deček da le malo takih. Takrat pa je padel po ne- sreči s senika na glavo in potem ostal no- rec za vse svoje življenje. Do začetka voj- ne so ga imeli v umobolnici. V tem času so mu umrli starši. Na domu je zagospoda- ril brat, ki pa ni hotel zanj več plačevati in Frane — tako mu je bilo ime — je prišel domov. Nekaj časa je bi! miren. Pomagal je na poliu, snažil hlev, nanese! je nevesti drv za štedilnik. Kadar pa ga je »prijelo«, je presedel po več dni zaporedoma na svojem ležišču pod streho, molčal in strmel predse. Včasi ni po ves teden okusil hrane in je za- podil vsakogar, ki se mu ie približal. Doma- či so skrbno pazili, da se jim ni zmuznil na vas — posebno so ga imeli zaprtega ponoči — pa se je zdelo, da ga nekaj vleče med ljudi. Zgodilo se je, da je gospodinja mora- la nesti možu večerjo, pa je Frane ostal sam doma. Toliko pameti je imel, da se je tega zavedel. Komaj je nevesta odnesla pete. jo je Frane pobrisal na vas, kjer so fantje zbo- rovali pod hruško sredi vasi. Otroci so se ga po navadi ustrašili: Bil ie zaraščen, dolgi lasje, motne oči, navzven rastoči zobje, bos pa močan kot medved. Kar je bilo otrok na cesti, kjer so se igrali v prahu ali plezali na cerkvene lipe, so se razbežali in Frane ie odcopotal do fantov. Ti so ga pozdravili z glasnim smehom, ki so ga po navadi deležni vsi taki reveži po vaseh, in ga povabili k sebi. Nekaj časa je mencal okoli njih, a oni: »Frane, ali greš nocoj z nami vasovat? Počakaj, da pridejo mimo dekleta, ti jih bomo pokazali!« Tako so nespametniiki dražili norčevo domišljijo, da je začel kar na svojo roko laziti za de- kleti in ženskami. Skriva! se je po samotah in oprezoval, od kje bi prišla katera. Lovil in zasledoval jo je tako dolgo, da se je sreč- no kam zatekla. Postal je nekako strašilo in dovolj je bilo reči: »Komar gre, Komar!« — pa se je vse razbežalo. Doma z a je brat pretepal kot živino in niti ponoči ga niso mogli več ob- držati v hiši. Večere je prebil med fanti, ki so mu vedno bolj podžigali domišljijo, da je prežal na ženske po vseh mogočih zasedah. Poletne in jesenske noči je prespal zunaj. Zakuril si je ogenj, stegnil bose noge in se grel do jutra. Spal je le malo. Najhujše mu je bilo, ko se je mešalo vreme. Takrat je kolovratil ob vodi po ves dan. Vlačil se je skozi robidje, trnje, vrbičevje — pa je bil za vse neobčutljiv. Ce ga je kdo vprašal, kam mu je pot, je odvrnil: »Čevlje r.esem h kovaču; mi jih bo popravil.« Hodil je bos tudi pozimi. Tako je strahova! sam sebe in druge ne- kaj let, pa so mu končno od nezavednega stradanja, od pretepanja, ki ga je vžil doma in od vsega slabega sploh, jele pešati moči. Dolgo ga ni bilo iz hiše na spregled, in ne- kega dne so poklicali duhovnika, ki ga je del v-sveto olje. Proti večeru so mu že za- zvonili... Ljudje so se križali, mu želeli večni mir in pristavljali: »Bog ga je rešil — eden izmed revežev rnanj na svetu.« M. S. niso hvala Bogu nikdar imeli večine. Živ- ljenje in zdravje je vedno tudi preko gro- bov sijalo kakor jesensko solnce nad nji- vami: kljubujoče, vedro, da 6e ti vidi, ka- kor da vse skupaj ni res: da je samo po- mlad in samo življenje, vse ostalo je nekje daleč, zastrto, napol 6anjsko, komaj res- nično. Iz takega občutja, ki zakriva ledeno* mrzlo resničnost grobov, je vzrasla tista pokopališka kultura, ki jo posebno »rešu- jemo v romanskih deželah. Pokopa'išča se spajajo s parki in cvetličnjaki. Življenje naj skrije smrt Zakaj vse, kar hoče člo- vek in z njim človeštvo, in kar hoče na- rava, je življenje, 6amo življenje. Zato je treba tudi smrt olepšati in na domo- vanju mrtvih kar moči zabrisati gorjupo resnico, da se par pedi spodaj neizprosno in za vsakogar enako izvršuje kemični prooes presnavljanja. Da 6e tu vse teles- no mirno vrača v »božjo delavnico«. Poezija pokopališč! Svojevrstna lepota obdaja stavna, skrbno negovana pokopa- lišča kot so v Parizu Pere Lachaise, pa • Milanu, Geno"»- in v mnogih drugih ro- manskih mestih 2:vo se spominjam be- neškega pokopališča, ležečega na oteku sredi lagun, vsega v cipresah, v rožah, v rožmarinu in mirti. Gondole, črne. podob- ne krstam no9ijo mimo zaljubljene pare in le včasi 6e priziblje katera, ki nosi kr* sto. Življenje in smrt 6e srečujeta na zr- calni gladini vode. ki v nji odsevajo bar- ve večernega neba, med tem ko iz mefta prrtrkujejo zvonovi 6tarih benečanskih crkva. Tudi naša pokopališča so po večina le- pa, čeprav je v našem podnebju že težje zakriti celoten dojem, da je to vendarle svet, ki s svojim' kamni in križi kliče več- ni pozdrav mrtvih: »Memento mori.« Naj- lepša pa so v vsej svoji preprostosti po- kopališča v hribovskih vaseh, okrog cer- kve. Tu, v solnoni legi, 6 krasnim doma- čim svetom vsenaokoli, izgublja pokopa- lišče tristo hladno odtujenost, ki jo ima v mestu. Trava hujno poganja preko nizkih gomil, ki ji označujejo skromni leseni kri- ži. Sem prinašajo ljudi, ki so se po večini rodili v tem okol:u. obdelovali zemljo svojih prednikov, preživljali v domačem kraju vesele in nesrečne dni: utrujene od zemeljske hoje, prinašajo drugega za dru* gim na lepi prostor pod varstvom domače cerkve. Tako pokopališče je zares poči- vališče: domači ljudje, ki so 6e vsi poznali med seboj, leže tu v sosedstvu, in rod 6e menjava za rodom Tu čutiš, poleg večne luči, ki jo nad grobova zažiga vera v ne- smrtnost duše, pomirljivo harmonijo 6 pri- rodo in svetlo domačnost, ki človeka ne zapusti niti v grobu V d mačo zemljo za- koreninjeni ljudje so tud- v varstvu zem- lje, pod grobno rušo. 6poieni z vsem do- mačim življeniem: celo najbolj skromni in revni ni6o nikdar docela pozabljeni. Na vratrih nekega vaškega pokopališča sem čital napis: »Počivajte mirno, orači doma- če zemlje, v večnem božjem naročju.« Zemlja, nje obdelovanje, skrivnost njene- ga roda in ploda je tu tesno spojena z vero, z večnim, neminljivim, ki 6e vzpe- nja nad naimi kakor nebo, posuto z ble- ščečimi zvezdami. Samo na vaških pokopališčih sem vedno občutil pomirjenje med človekom in na* ravo, med minljivostjo posameznika in njegovim občestvom, med 6mrtjo in živ- ljenjem. To je ona preprosta, a pristna poezija zadnjega domovanja, ki je toplej- še in bližje srcu nego blesk marmornih spomenikov in prisiljena kultura tujih rast- lin. Trava, v nji poieti poljske cvetlice, vmes leseni križi in nad vsem pokojna vedrina prirode, to je svet, v katerem najlepše izginja človekov »jaz«, potaplja- joč se v večnost božjega in izročajoč Wo- je poslednje, mrtve sile zemlji, ki je člo- veka dala in ki ji je ost-al zvest od zibelj- ke do groba V mestu 6e razbije ubranost med naravo in človekom: človeška družba, ki obdaja poedinca, je docela ravnodušna nasproti njegovi usodi, neznan, skoraj brezličen za večino ljudi, zaprt samo v svoj najožji krog. hod: med z;dovi. ki ni- majo osvežujoče lepote svobodne priro- de. Niegova smrt je povsem zaseben do- godek. ne pa zadeva občestva, fare, vsega kraja. Neznan gre k počitku med nežna* ne ljudi. Zato je v naših vaških pokopališčih še vedno največ prave poezije Vsa naša mestna pokopališča so mračna, mrzlo le- pa: pesimizem veje od njih Samo v tes- ni domačnosti, v pomirienju med zemljo ;n človekom, je orbh dom. tih in o*ek dom, a še vedno dom. ne pa lama posled- njega izgnanstva in brezno pozabljenja. (B-o).