Postanek denarja je v najtesnejši zvezi z razvojem trgovine. Ker se je posluževalo trgovanje v začetku kulturne zgodovine medsebojnega menjavanja, radi tega so iskali blago, kojega cena bi naj služila kot podlaga za oceno onih predmetov, ki so prišli v poštev pri menjavanju. Izkušnja je človeka poučila, da so živina, žito in splob življensike potrebščine najbolj prikladne, igrati isto vlogo kakor v poznejšib. časih kovani denar. Še danes se poslužujej. nizkokulturni narodi raznih živil mesto denarja. Domačini v Guatemali rabijo kakavova zrna kot denar. Pri Indijancih v Boliviji ima poper denarno vrednost, na Filipinskem otočju riž in pri Mongolih v tablice stisnjen čaj. Drugi priprosti narodi so si izbrali za denar: okraske, školjke, bisere, barvano kamenje in kovine, dofeler si niso priborili baker, srebro in zlato plačilno vrednost, ki se je razširila po celem kulturnem svetu. Po indijskih pokrajinah in po velikih otokih Južnega morja obstoji še danes pri tamošnjem prebivalstvu navada, da plačujejo pri trgovanju z biseri. Po otokih v Indijskem Oceanu služijo za denar školjke, zobi morskega volka, nojevo perje in kože divjih živali. V stari Mehiki, v deželi Aztekov, so veljala poleg zlata za največjo dragocenost kakao-zrna, katera so nasuli po 24 tisoč v eno vrečo. Posestnik vreče s kakao zrni je veljal kot bogat mož, ki si je lahko preskrbel vsako razkošje. V Peru v južni Ameriki so posedali gotove vrste orehi isto veljavo. V zgodnjem srednjem veku so sprejemali mesto denarja celo po Evropi poper. Odredba švicarskega mesta Ziirich iz leta 1345 je uredila čuden plačilni promet s poprom. V Tibetu v osrednji Aziji so plačevali nekdaj z orehi. Laplandci na severu so izdelovali sir iz mleka od severnega jelena, ki je imel plačilno moč. Tablice stisnjenega čaja veljajo za denar ne samo pri Mongolih, ampak tudi pri drugih narodih osrednje Azije. Čaj kot denar je bil prvotno v navadi na Ritajskem v dobi prvib cesarjev iz Ming rodbine, ki je plačevala v tej obliki vojaštvo. Tudi tobak so usiljevali gpanskl ter portugalski osvojevalci, ki so odkrili to rastlino v severni Ame_iki, pri prodiranju po južni Ameriki domačinom kot pla_ilno sredstvo. Kot plačilo za opravljeno delo je porinil belokožni vojak Indijancu cigaro v usta-. V Virginiji v Združenih državah, v zibelki po celem svetu znane viržinke, so nqkdaj prejemali zamorci tobakovo listje kot plačilo. Narodi, ki so se pečali s poljedelstvom in živinorejo, so smatrali v prastarih časih živino za denar. V dobi starogrškega pesnika Homerja so cenili vsako premoženje po stanju živine. Lepo okrašen trinožnik ]e stal 12 volov, mlada sužnja 4 vole. Zgodovinarji trdijo, da so začeli kovati prvi denar v Lidija v Mali Aziji. Med razvalinami starolidijskega mesta Sardes, kjer je vladal pravljično bogati kralj Kroz, so našli najstarejši kovani denar.