Kakovostna starost, let. 26, št. 1, 2023, (67-69) © 2023 Inštitut Antona Trstenjaka 

OSKRBOVALNI PROGRAMI 
angleško: care services 
Oskrbovalni programi so razlicni nacini ali možnosti konkretnega oskrbovanja ljudi z razlicnimi oskrbovalnimi potrebami, ki so na voljo v nekem kraju, državi, casu in oskrbo­valnem sistemu. Bistva znacilnost sodobnega sistema integrirane dolgotrajne oskrbe je mreža številnih med seboj povezanih oskr­bovalnih programov v krajevni skupnosti, medtem ko je tradicionalni oskrbovalni sis-tem poznal skoraj samo neformalno domaco oskrbo, polpretekli industrijski sistem pa velike pokrajinske domove, to je institucije, v katerih je oskrbovanec ob še tako kakovostnih oskrbovalnih storitvah izkljucen iz svojega okolja in nacina življenja. 
Po sprejemu zakonov o dolgotrajni oskr-bi razvijajo v mnogih obcinah in mestih po evropskih državah sodobno krajevno mrežo integrirane dolgotrajne oskrbe. Sestavljena je iz sodelovanja med domaco in strokovno oskrbo, iz med seboj usklajenih socialnih, zdravstvenih in drugih programov, ki so delovali že v tradicionalnem in polpreteklem industrijskem modelu oskrbe, toda med seboj loceno, ter iz številnih novih oskrbovalnih programov, ki inovativno nastajajo kot odgo­vor na današnje potrebe ljudi in na današnje življenjske razmere. 
V sodobnem sistemu dolgotrajne oskrbe je za njegovo ucinkovitost kljucno smiselno urejeno razmerje z osnovnimi zdravstvenimi programi – brez njih ni mogoca dolgotraj­na oskrba, saj so bolezni glavna težava ob starostnem pešanju organizma. Osebni ali družinski zdravnik, patronažna zdravstvena nega in fizioterapija so samostojni zdravstveni programi v okviru zdravstvenega sistema in ne podrejen del sistema dolgotrajne oskrbe, le-ta pa brez njihovega sodelovanja ni mogoca. Ob kadrovskem pomanjkanju zdravstvenega in oskrbovalnega kadra v casu staranja prebivalstva je eno od najtrših orehov njihova sistematicna povezanost s sistemom dolgotrajne oskrbe. Nobena služba in noben strokovni program ni bil pri nas tako vpet v domaco dolgotrajno oskrbo kakor patrona­žne medicinske sestre – te najbolje poznajo stanje oskrbe v skupnosti, ki z neformalnimi oskrbovalci oskrbuje tri cetrtine ljudi, ki so odvisni od oskrbe. Pri nas je kljucnega pomena sinergicna vkljucitev patronažne zdravstvene nege in centrov za socialno delo v delovanje sistema oskrbe, pri cemer bodo seveda tako centri za socialno delo, kakor patronažna zdravstvena nega ostali vsak v svojem socialno varstvenem, oziroma zdra­vstvenem sistemu. 
Tukaj bomo pregledno našteli in bežno opredelili oskrbovalne programe, ki uspe­šno delujejo v sodobnih krajevnih mrežah za dolgotrajno oskrbo; vecina od njih je bila na teh straneh že opredeljena in opisana kot samostojen gerontološki strokovni pojem, drugi pa še bodo. 
Prilagajanje stanovanja za življenje v casu pešanja moci – z njim uspešno pre-precujemo prezgodnjo odvisnost od pomoci drugih pri vsakdanjih opravilih. 
Preselitev v oskrbovano stanovanje, kjer živi clovek samostojno v starosti prilagojenem stanovanju, na voljo pa ima servisne storitve pomoci in oskrbe; ko opeša, prevzame vso oskrbo oskrbovalna ustanova, ki je praviloma tudi lastnik ali upravnik teh stanovanj. Za lju­di, ki jim to ustreza, so alternativa razne oblike 
skupnostnega in skupinskega bivanja. 
Usposabljanje družinskih clanov za so-žitje s starim clovekom ter za njegovo oskr­bovanje in nego. To je osnovni program za krepitev neformalne domace oskrbe, zato je v sodobni krajevni mreži za dolgotrajno oskrbo stalno na voljo ljudem, ki že oskrbujejo, in tistim, ki bodo verjetno v prihodnje. Njego­vo nadaljevanje je povezovanje neformalnih oskrbovalcev v krajevne skupine svojcev na osnovi samopomoci s strokovno pomocjo. 
Sodobna krepitev sosedske in prosto­voljske pomoci pri oskrbi. Tradicionalno sosedsko pomoc dopolnjuje sodobna alter-nativa prostovoljske pomoci pri oskrbovanju, ki jo je treba razlikovati od prostovoljstva za kakovostno in zdravo staranje. Strokovna in javna pomoc sosedski in prostovoljski pomoci pri oskrbi je del usposabljanja in civilnega or-ganiziranja neformalnih oskrbovalcev v kraju. 
Servisna ponudba storitev na domu obsega širok nabor pomoci pri osnovnih in podpornih vsakdanjih opravilih ter pri drugih dejavnostih, ki jih star clovek hoce imeti opra­vljene, pa tega ne zmore sam. Te storitve so vecinoma samoplacniške, osnovni nabor pa je pooblašcenim izvajalcem placan iz pravic po zakonu o dolgotrajni oskrbi. 
Oskrba na domu je temeljni program sodobne dolgotrajne oskrbe – po evropskih državah, ki so v preteklih desetletjih sprejele sodobni zakon o dolgotrajni oskrbi, dosega vsaj dvakrat vec ljudi, kakor jih je nastanje­nih v domu za stare ljudi. V oskrbo na domu so integrirane vse socialne in zdravstvene storitve, ki omogocajo oskrbovancu življenje v lastnem domu. Znosno ceno omogocata inovativna organizacija oskrbe v lokalnem okolju in integracijo vseh zdravstvenih in socialnih, formalnih in neformalnih oskr­bovalnih programov. Oskrba na domu je nosilni program razbremenilne pomoci neformalnim oskrbovalcem. Razbremenilna pomoc neformalnim oskrbovalcem doprinese s svojim sinergicnim ucinkom v sodobnem sistemu dolgotrajne oskrbe najvecji delež k reševanju dveh kljucnih problemov: h ka­drovski vzdržnosti dolgotrajne oskrbe ob po­manjkanju oskrbovalnega kadra ter k financni vzdržnosti sistema ob narašcanju potreb po oskrbi; najvec doprinese tudi k politicni težnji in živi potrebi ljudi po deinstitucionalizaciji oskrbe ter po njeni humanosti. 
Pomoc na daljavo z informacijsko ko­munikacijsko tehnologijo (IKT) je hitro razvijajoci se program, ki prispeva k varnosti oskrbovanca, informacijsko povezuje oskrbo v celoto, z razvojem oskrbovalnih robotov pa se razvija v uspešno orodje za pomoc pri najtežjih oskrbovalnih storitvah. 
Patronažna zdravstvena nega na domu. Obiski patronažnih zdravstvenih sester na domu starega cloveka so zelo cenjeni, lju­dem rešijo veliko težav in stisk, usposabljajo oskrbovanceve svojce za oskrbo; napisale so glavnino knjig in clankov o domaci negi. Delujejo v okviru zdravstvenega sistema, sis-tem dolgotrajne oskrbe jih mora z inovativno organizacijo povezati kot bistvene sodelavce. 
Fizioterapija na domu. Fizioterapevt je bistveni clan oskrbovalne ekipe za oskrbo na domu kakor v domu za stare ljudi, kjer je to ustaljen normativ. Vloga fizioterapevta v oskrbovalni ekipi je dvojna. S svojimi stori­tvami ter z usposabljanjem oskrbovancev in njegovih oskrbovalcev skrbi za ohranjanje gibljivosti in kondicije oskrbovanca ter za rahabilitacijo po bolezni in poškodbi, da oskrbovanec lahko spet cim prej samostojno hodi in sam je. Njegova druga vloga v oskr­bovalni ekipi je usposabljanje neformalnih oskrbovalcev za varovanje njihovega zdravja ob težkem delu oskrbovanja. 
Osebni zdravnik. Njegovi obiski pri oskrbovancu ob boleznih so pogoj za kako­vost oskrbe tako v domacem okolju kakor v domu za stare ljudi – v slovenskih domovih je ustaljena praksa vkljucenosti osebnega in specialisticnih zdravnikov. 
Rehabilitacija po poškodbah in boleznih je pogoj za ucinkovitost drugih programov dolgotrajne oskrbe. Hitra in ucinkovita rehabilitacija je najrentabilnejša naložba v financno vzdržno dolgotrajno oskrbo – kar bo zmogel oskrbovanec sam in njegovi bli­žnji, ne bo javni strošek oskrbe, ponovna pridobljena samostojnost po kapi, poškod-bi ali bolezni bo oskrbovanca in njegove svojce osrecevala bolj kakor še tako dobre oskrbovalne storitve. Sodobno integrirano dolgotrajno oskrbo omogocajo – poleg redne vkljucenosti fizioterapevta v oskrbovalni tim 
– zlasti naslednji rehabilitacijski programi v zdravstvu: rehabilitacijske in negovalne bolnišnice ali oddelki za rehabilitacijo v po­krajinskih bolnišnicah (pri nas je vrhunsko razvita »Soca« v Ljubljani), krajevni rehabi­litacijski centri (te ima zelo razvite Avstrija, v Sloveniji imajo to vlogo deloma toplice), 
fizioterapija v zdravstvenih domovih in na domu. 
Zacasna oskrba ali zacasna namestitev; imenujejo jo tudi oskrba za oddih nefor­malnih oskrbovalcev. Ta program imajo kot osnovno pravico neformalnih oskrbovalcev pri zahtevnejši oskrbi vsi sodobni zakoni o dolgotrajni oskrbi. Ponekod uspešno razvijajo skupne izobraževalne pocitnice za družin­ske oskrbovalce in oskrbovance. 
Dnevna oskrba; ljudje ji recejo tudi »vrtec za stare ljudi«. V sodobni krajevni oskrboval­ni mreži se cedalje bolj uveljavlja pri domovih za stare ljudi ali kot samostojen center za dnevno oskrbo. 
Nocna oskrba je dragocen razbremenilni program za družinske oskrbovalce ob demen­ci, ko bolnik cez dan pogosto spi, ponoci pa je nemiren. 
Dom za stare ljudi. Je osrednja oskrbo­valna ustanova, ki je po letu 2000 doživela izjemen razvoj v smeri krajevnega matic­nega središca za oskrbo v kraju. S tem se uresnicuje deinstitucionalizacija oskrbe, v sami ustanovi pa normalizacija življenja oskrbovancev v osebnem ritmu dneva in drugem glede na njihovo osebno zgodovino in potrebe ter z njimi povezan individualni nacrt oskrbe. Poleg normalizacije življenja v ustanovi sta sodobni naceli še lokalnost doma po pravilu: v kraju, kjer je potreben vrtec, je potreben tudi krajevni dom za stare ljudi, ter zagotovljena intimnost po pravi­lu, da ima 90 % stanovalcev lastno sobo s sanitarijami. 
Nastanitev v oskrbniški družini je al­ternativa namestitvi v domu za stare ljudi, podobno kakor je namestitev otroka v rejniški družini alternativa vzgojnemu zavodu. 
Paliativna oskrba in hospic. To sta pro-grama za zadnje obdobje oskrbe – za prepre-cevanje bolecin, za spremljanje umirajocega in pomoc pri žalovanju svojcev. 
Programi sodobne krajevne mreže za dolgotrajno oskrbo se med seboj komple­mentarno in sinergicno dopolnjujejo; s tem povecujejo kakovost življenja oskrbovancev in oskrbovalcev ter sožitja v celotni skupnosti – oskrbovanje je v vsaki cloveški skupnosti vitalni sistem. 
Jože Ramovš