Dopisi. Iz Maribora. (Lepa ave8aaosty vršila ae je v stolnem župništ-i v aedeljo-sv. Rožnega venca, dae 4. oktobra. Priredila je namreč družba vedaega češčeaje, kakor vaako leto, tudi letoa razatavo cerkveae oprave. Milostljivi kaezoškof otvorili ao jo v aavzoi-aosti preč. atolaega kapitola, društvenega odbora ia maogobrojnega vernega Ijudstva iz' meata ia okolice. Po kratkem nagovoru dimštveaega predatojaika, preč. g. kanoaika Lovreacija Herga, razkladali so premiloatljivi višji pastir v prisrčai besedi pomea družbe vednega češčeaja, katera apolajuje pravilo krščanskega življeaja: Ora et labora — Delaj ia moli! Spominjaje se razstave svete auknje Gospodove v Treviru, rekli ao, da je tudi tukaj razatavljena sukaja Gospodova, aamreč oblačila, s katerimi se bodo oblačili nameataiki Kriatusovi ia lepžali altarji, aa kojih ae daruje ia shranjuje preaveto Telo Jezusovo, ia vsi družbeniki, ki so s svojimi milodari ali s avojim tr-udom pripomogli k tej razstavi, tkali so tako rekoč sukajo Goapodovo. V imeau Pastirja vseh pastirjev zahvafili ao se društvenemu odboru, zlaati g. pi'edsedaiku, potem vsem udomia sploh vsem veiaikom cele škofije, ki so kakor koli poapeševali društveae nameae; izrekli so željo, da bi društvo, katero že zdaj šteje nad osem tiauč društvenikov. čedalje bolj rastlo in se širilo po vseh župaijah lavaatinake škofije, da bi budilo ia krepilo živo vero ter vnemalo vernike k pobožaemu češčenju Jezusa v presvetem zakrameatu. V ta aamea podelili ao koacem aavzočim ia vaem družbeaikom višjepaatirski blagoslov. Iz letnega poročila je razvidao, da je imelo društvo tekom tega -leta dohodkov 1864 fl. 73 kr. in potroškov 1853 fl. 13 kr., tedaj preostaae v blagajnici 11 fl. 60 kr. Razstavila je družba: 24 kazul, 16 alb, 14 roketov, 6 vel, 3 plaščeke za ciborije, 4 plaščeke za spoved, 10 štol, 2 pluvijala, 2 dalmatike, 120 purifikatorij, 84 lavabo prtičev, 50 korporalij, 72 humeralij, 10 pasaikov, 1 mešae bukve za pokojne, 6 altaraih pultev, 14 roketov za atrežaike ia mežnarje, 12 aukajic rudečih, 6 modrih za atrežnike, t altarai blazniki, 2 rudeči aukaje za mežaarje, 2 antipeadija. Iz Ptujskega okraja. (V o i i t v e v o k r a j a i zastop) ao koačane. Tudi takrat naši kmetje niao poslušali modrosti Janeza Viaeajak iz Žamajec. Meseca avguata eakrat vabil je predatojuike v aeko krčmo na Ptuji aa pogovor, akoravao bi moral kot župaa zaa-ti, da je to po postavi prepovedauo. Pouujal je sam aebe ia Martiaa Burga iz Jurovec za kandidata, pa nobedea volilec ai maral za-nj ia ajegove nasvete. Martia Burg ia Matija Merkuš iz Priatove volila sta ž ujim. Naj imajo svoje veselje, mi pa se ogibljemo vseb treb. Kdor ni z uami, je proti nam; kdor ruši slogo, je naa svoražaik ! Neinci imajo v okrajaem zaatopu dva odvokata, dr. Fichteuau ia Haaza Michelitsch. Tudi ravaatelj gimnazije Hanz Tachanaet je apet v zaatopu. Za dr. Miheliča bilo bi bolje, da bi bil oatal še nekaj čaaa skrit. Mi še namreč aismo pozabili, da je bil v kazeaski preiskavi in celo v obtožbi, ia da ao obtožbo v Gradci zatrli. Gospod aam tedaj ae more zameriti, ako mi nočemo ž njim v zboru na eni klopi aedeti! Gosp. ravnatelj Čanet pa bi meada tudi našel v šoli kaj dela! Mi bi mu svetovali, da se gre sprehajat, če ima toliko prostega časa, da ae ve. kam ž njim, ali pa da premišljuje, če bi ne kazalo, da za šolako kajižaico naroč-i tudi slovenake kajige, ker študirajo na gimaaziji v Ptuji pre tudi slovenski faatje! Obaašaaje nemških ia aemčurskih trgovcev in obrtnikov \ okrajaem zastopu pa naj kmetje opazujejo, da ae bodo sami prepričali, kako tiati njih in vse, kar je alovenskega, mrzijo ia aovražijo. Upati je, da ae ajih bodo potem ogibali, da ajim ae bodo aosili več deaarja, da ajim ae bodo dali več zaalužka. Ko se bodemo mi vsi poprijeli gesla, avoji k svojim, prišli bodemo aa domačih tleh do aaših pravic ia do veljave. Prej ae! Kdor ae zaničuje ia poaižuje aam, podlaga je tujčevi peti, bodiai Haložan, Poljaaec ali Goricaa ! Iz Mestinja. (Župan.) Ko aem bral atevilko 38 dopis ,,Iz Sladkogorske občiae", prepričal aem ae, d'a atoji cela navedeaa atvar na polao reaničai podlagi, ter zasluži si omeajeai možiček po svojem štiriletaem aemčurskem delovaaju vendar eakrat, da dobi nodpust". Sicer je župaa Jakob Kidrič že davno od c. kr. okr. glavaratva dobil povelje, da ima precej novo volitvo razpiaati, a ta se je, da bi en čaaek še mptil z volitvo, pri deželaem odboru v Gradcu s prošnjo obrail, da naj se volitva novih občinskih odbornikbv še odloži. Vzroke, katere je v avoji prošaji aavedel, hočemo drugo pot, ako bode sploh potreba, aazaaaiti. Samo to omenimo, da je deželai odbor žapaaovo prošnjo" a tem zavrgel, da je za ta poael političaa goapoaka, to je c. kr. okrajno glavaratvo v Celji poklicaao. Kedaj da bode sedaj volitva, to še ai zaaao, ker je po zvijači vae zaspalo. Kako (•aat pa nam ta vsiljenee dela s svojim aemčurskim uradovaajem, to aam kaže ubožao apričevalo, katero Vam, g. uredaik, v prilogi pošljem. Smeha Vam bode zadoati. (Resaica! Ured.) "Sladkogorski obeaai, meada tedaj ne bote pri prihodaji volitvi več take Ijudi v občinaki odbor volili. Še za ^racmaaa14 ga ai potreba. Saj imate veadar druge ia boljše možake, kateri vam ne bodo toliko sitaosti in sramote po svetu delali. Od sv. Jošta na Kozjakn. (Šolske «ade ve. Nove stavbe.) Na vedni pritisek okraj- nega Celjakega šolakega aveta : Šola se mora staviti, je tukajšnji krajai šolski sovet dne 28. grudaa 1885 kupil Likebevo poaestvo s tčm pogojem, če šolska oblaatva kupčijo potrdijo. Dae 8. juaija 1886 pride komisija obatoječa iz gospodov: nadzoraika Bl. Ambrožič, inžeaerja F. Aagerle in zdravaika dr. A. Šaedic, ter hišo za dobro 8pozna s tem, da se šolakim razmeram primerao popravi. Vaolaaim občiaam je gsp. J. Blažič, bivši aačelaik kr. šol. avetu, kakor sam trdi, celo zadevo aazaanil; občiae pa pravijo, da niao o tem dobile aobeaega vedeaja. Kdo ima prav, dopisaik ae ve. Krajai šolaki svet je vplačilo 1365 fl. med občiae razdelil; ali občiae aiso aotele imenovaae svote v svoje proraeuae vsprejeti zrazaoterimi — ničevaimi vgovori. Naatala je dveletna pravda, kdo da bode plačal ia kdo ne bode plačal? Prvotai poseataik toži za denar po g. dr. Laagerju, advokatu v Celji, aolske može osobao, ae pa kr. šola. avet, kakor bi bilo pravilao. Gospod dr. Laager 8 svojim klijeatom prav sijajao propade, kajti šolski možje so imenovano poaeatvo kupili za solo, ae pa za sebe. Tožaik mora plačati zaatae sodnijske troške; krajai šolski avet, oziroma dotičae občiae pa tožaiku glavao avoto. To razsodbo prve iaštaacije pripozaala je tudi Graaka aadsodnija za pravo. Na aajvišje sodišče g. dr. Laager ni apeliral, dobro vedoč, da bi bil vsak nadalaji priziv brez vspeha. Občiae ae zdaj zaradi plačila jezijo ia psujejo stari aolski svet; pa ae pomislijo. da same aebe v obraz bijejo. Zakaj pa pošiljate v aolski avet može, katerih djanje pozaeje obaojujete? Najdejo se pozamezniki in to še v goaposki suknji, ki trdijo: gospod župnik je kriv, da se je Likebevo po8e3tvo kupilo za šolo. Tako sumaičeaje je aeopravičeao ia abotao. Vsak razumen človek vč, da aobedea župaik ae more kupiti posestva za šolo aa občinake stroške. Gospod župaik ai krajai šolaki svet; temvec ima le jeden in sicer virilai glaa v tem zastopu.